Opis
Uvod Raziskati zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb v povezavi s sociodemografskimi spremenljivkami, z duševnim blagostanjem in s tveganim stresnim vedenjem. Metode Analizirani so bili podatki, zbrani v drugi izvedbi raziskave SI-PANDA 2024/2025: Vedenjska perspektiva in zdravje, ki je presečna, spletna raziskava med spletnimi panelisti. Nosilec raziskave je Nacionalni inštitut za javno zdravje, izvedena je bila v septembru 2024, v njej je sodelovalo 1522 odraslih prebivalcev Slovenije, starih med 18 in 74 let. Za merjenje podnebne zaskrbljenosti je bila uporabljena lestvica zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb (angl. Climate Change Worry Scale – CCWS), za duševno blagostanje pa WHO-5 (angl. Well-Being Index). Rezultati V povprečju so anketirane osebe dosegle 22,6 točk na lestvici zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb (CCWS), z razponom lestvice od 10 do 50 točk, kjer višje število točk pomeni višjo stopnjo podnebne zaskrbljenosti. Glede na starost (p < 0,001) so bile zaradi podnebnih sprememb najbolj zaskrbljene osebe, stare 55–64 let (m = 24,1), sledijo osebe iz starostne skupine 25–34 let (m = 23,6) in najstarejši (65–74 let; m = 23,1). Osebe z verjetnostjo za depresivno motnjo (m = 25,1) in tisti z možno prisotnostjo težav v duševnem zdravju (m = 24,6) so poročali o pomembno višji stopnji podnebne zaskrbljenosti (p < 0,001) kot osebe brez težav v duševnem zdravju (m = 21,9). Višje vrednosti na CCWS lestvici so dosegle tudi osebe s tveganim stresnim vedenjem (p = 0,004) in slabšim finančnim stanjem (p = 0,001). Glede na spol (p = 0,475), doseženo izobrazbo (p = 0,558), zaposlitveni status (p = 0,088) in okolje, v katerem živijo (p = 0,991), ni bilo statistično značilnih razlik. Zaključki Pri odraslih osebah so prisotne srednje ravni zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb, ocenjene z lestvico CCWS. Podnebnih sprememb kot grožnje ne zaznavajo le mladi, ampak tudi starejše generacije odraslih. O večji zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb so poročale osebe z možno prisotnostjo težav v duševnem zdravju, verjetnostjo za depresivno motnjo in osebe s tveganim stresnim vedenjem. Glede na to, da gre za presečno raziskavo, ne moremo izključiti možnosti, da zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb negativno vpliva na duševno blagostanje. Javnozdravstveni ukrepi za zmanjševanje skrbi zaradi podnebnih sprememb naj se osredotočijo na opolnomočenje ranljivih skupin z medgeneracijskimi okoljskimi dejavnostmi, podpornimi skupinskimi pristopi in vključujočim delovanjem v skupnosti. Krepitev podnebne pismenosti, spodbujanje okoljske samozmožnosti ter vključevanje duševnozdravstvene podpore v podnebno komuniciranje lahko pripomorejo k zmanjšanju psihološke stiske in krepitvi odpornosti.