{"?xml":{"@version":"1.0"},"edm:RDF":{"@xmlns:dc":"http://purl.org/dc/elements/1.1/","@xmlns:edm":"http://www.europeana.eu/schemas/edm/","@xmlns:wgs84_pos":"http://www.w3.org/2003/01/geo/wgs84_pos","@xmlns:foaf":"http://xmlns.com/foaf/0.1/","@xmlns:rdaGr2":"http://rdvocab.info/ElementsGr2","@xmlns:oai":"http://www.openarchives.org/OAI/2.0/","@xmlns:owl":"http://www.w3.org/2002/07/owl#","@xmlns:rdf":"http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#","@xmlns:ore":"http://www.openarchives.org/ore/terms/","@xmlns:skos":"http://www.w3.org/2004/02/skos/core#","@xmlns:dcterms":"http://purl.org/dc/terms/","edm:WebResource":[{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OKDZWDKW/870d7564-9129-4e6f-a43b-916535a81d2a/PDF","dcterms:extent":"261 KB"},{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OKDZWDKW/4cb2ec43-b590-4671-b6bf-adab937bc0d8/TEXT","dcterms:extent":"44 KB"}],"edm:TimeSpan":{"@rdf:about":"2002-2026","edm:begin":{"@xml:lang":"en","#text":"2002"},"edm:end":{"@xml:lang":"en","#text":"2026"}},"edm:ProvidedCHO":{"@rdf:about":"URN:NBN:SI:doc-OKDZWDKW","dcterms:isPartOf":[{"@rdf:resource":"https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:spr-py0w57lr"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Zdravstveno varstvo"}],"dcterms:issued":"2025","dc:creator":["Belščak, Andreja","Hočevar-Grom, Ada","Jeriček Klanšček, Helena","Kobal, Ema","Lavtar, Darja","Šinko, Marina"],"dc:format":[{"@xml:lang":"sl","#text":"številka:4"},{"@xml:lang":"sl","#text":"letnik:64"},{"@xml:lang":"sl","#text":"str. 218-226"}],"dc:identifier":["ISSN:0351-0026","DOI:10.2478/sjph-2025-0028","COBISSID:261262083","URN:URN:NBN:SI:doc-OKDZWDKW"],"dc:language":"en","dc:publisher":{"@xml:lang":"sl","#text":"Nacionalni inštitut za javno zdravje"},"dc:subject":[{"@xml:lang":"en","#text":"CCWS (Climate Change Worry Scale)"},{"@xml:lang":"sl","#text":"CCWS (lestvica zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb)"},{"@xml:lang":"en","#text":"climate change"},{"@xml:lang":"en","#text":"climate change worry"},{"@xml:lang":"sl","#text":"duševno blagostanje"},{"@xml:lang":"en","#text":"mental wellbeing"},{"@xml:lang":"sl","#text":"podnebna zaskrbljenost"},{"@xml:lang":"sl","#text":"podnebne spremembe"}],"dcterms:temporal":{"@rdf:resource":"2002-2026"},"dc:title":{"@xml:lang":"sl","#text":"Climate change worry in Slovenia| associations with sociodemographic determinants and mental wellbeing| Zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb| povezave s sociodemografskimi determinantami in duševnim blagostanjem|"},"dc:description":[{"@xml:lang":"sl","#text":"Introduction To describe climate change worry on a sample of adult residents of Slovenia and analyse its associations with sociodemographic variables, including mental wellbeing. Methods Data from the cross-sectional study among online panellists, SI-PANDA 2024/2025, were analysed. A survey (n=1522 adults, aged 18–74) was conducted in September 2024. To measure climate change worry, a Climate Change Worry Scale (CCWS) was used, and mental wellbeing was assessed using the WHO-5 Well-Being Index. Results The mean CCWS score in a sample of adults was 22.6, on a scale from 10 to 50 (higher score, higher level of worry). Regarding age (p<0.001), those most worried about climate change were people aged 55-64 years (M=24.1), followed by the 25–34 age group (M=23.6) and the oldest (65–74; M=23.1). People with risk of depression (M=25.1) and people with poor mental wellbeing (M=24.6) reported significantly higher (p<0.001) levels of climate change worry than people with excellent wellbeing. Higher CCWS scores were also achieved by people with risky stress behaviour (p=0.004) and those with a worse financial situation (p=0.001). Conclusions There are medium levels of climate change worry in a sample of adult residents of Slovenia. Climate change is perceived as a threat not only by young people, but also by older adults. Individuals with poor mental wellbeing, a risk of depression, or risky stress behaviour were more likely to report higher levels of climate change worry. Public health measures should reduce climate change worry by empowering vulnerable groups through environmental, group and community-based activities"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Uvod Raziskati zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb v povezavi s sociodemografskimi spremenljivkami, z duševnim blagostanjem in s tveganim stresnim vedenjem. Metode Analizirani so bili podatki, zbrani v drugi izvedbi raziskave SI-PANDA 2024/2025: Vedenjska perspektiva in zdravje, ki je presečna, spletna raziskava med spletnimi panelisti. Nosilec raziskave je Nacionalni inštitut za javno zdravje, izvedena je bila v septembru 2024, v njej je sodelovalo 1522 odraslih prebivalcev Slovenije, starih med 18 in 74 let. Za merjenje podnebne zaskrbljenosti je bila uporabljena lestvica zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb (angl. Climate Change Worry Scale – CCWS), za duševno blagostanje pa WHO-5 (angl. Well-Being Index). Rezultati V povprečju so anketirane osebe dosegle 22,6 točk na lestvici zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb (CCWS), z razponom lestvice od 10 do 50 točk, kjer višje število točk pomeni višjo stopnjo podnebne zaskrbljenosti. Glede na starost (p < 0,001) so bile zaradi podnebnih sprememb najbolj zaskrbljene osebe, stare 55–64 let (m = 24,1), sledijo osebe iz starostne skupine 25–34 let (m = 23,6) in najstarejši (65–74 let; m = 23,1). Osebe z verjetnostjo za depresivno motnjo (m = 25,1) in tisti z možno prisotnostjo težav v duševnem zdravju (m = 24,6) so poročali o pomembno višji stopnji podnebne zaskrbljenosti (p < 0,001) kot osebe brez težav v duševnem zdravju (m = 21,9). Višje vrednosti na CCWS lestvici so dosegle tudi osebe s tveganim stresnim vedenjem (p = 0,004) in slabšim finančnim stanjem (p = 0,001). Glede na spol (p = 0,475), doseženo izobrazbo (p = 0,558), zaposlitveni status (p = 0,088) in okolje, v katerem živijo (p = 0,991), ni bilo statistično značilnih razlik. Zaključki Pri odraslih osebah so prisotne srednje ravni zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb, ocenjene z lestvico CCWS. Podnebnih sprememb kot grožnje ne zaznavajo le mladi, ampak tudi starejše generacije odraslih. O večji zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb so poročale osebe z možno prisotnostjo težav v duševnem zdravju, verjetnostjo za depresivno motnjo in osebe s tveganim stresnim vedenjem. Glede na to, da gre za presečno raziskavo, ne moremo izključiti možnosti, da zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb negativno vpliva na duševno blagostanje. Javnozdravstveni ukrepi za zmanjševanje skrbi zaradi podnebnih sprememb naj se osredotočijo na opolnomočenje ranljivih skupin z medgeneracijskimi okoljskimi dejavnostmi, podpornimi skupinskimi pristopi in vključujočim delovanjem v skupnosti. Krepitev podnebne pismenosti, spodbujanje okoljske samozmožnosti ter vključevanje duševnozdravstvene podpore v podnebno komuniciranje lahko pripomorejo k zmanjšanju psihološke stiske in krepitvi odpornosti"}],"edm:type":"TEXT","dc:type":[{"@xml:lang":"sl","#text":"znanstveno časopisje"},{"@xml:lang":"en","#text":"journals"},{"@rdf:resource":"http://www.wikidata.org/entity/Q361785"}]},"ore:Aggregation":{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OKDZWDKW","edm:aggregatedCHO":{"@rdf:resource":"URN:NBN:SI:doc-OKDZWDKW"},"edm:isShownBy":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OKDZWDKW/870d7564-9129-4e6f-a43b-916535a81d2a/PDF"},"edm:rights":{"@rdf:resource":"http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/"},"edm:provider":"Slovenian National E-content Aggregator","edm:intermediateProvider":{"@xml:lang":"en","#text":"National and University Library of Slovenia"},"edm:dataProvider":{"@xml:lang":"sl","#text":"Nacionalni inštitut za javno zdravje"},"edm:object":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:doc-OKDZWDKW/maxi/edm"},"edm:isShownAt":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OKDZWDKW"}}}}