V tehnološki realnosti, v kateri vse bolj dominirajo zaslonske naprave, se je zmanjšala sposobnost ljudi pri uporabi pisanega in rabljenega jezika na način, ki nam omogoča učinkovito delovanje v družbi (funkcionalna nepismenost). Vsak sedmi petnajstletnik nima zadostnih bralnih spretnosti in zna besedilo le dekodirati. Z vidika izobraževanja so eden ključnih vzrokov za grožnjo funkcionalne nepismenosti velike motnje, ki so posledica nepravilne uporabe zaslonskih naprav. Tako se zdi, da sodobno gospodarstvo, ki temelji na izkoriščanju pozornosti, pretirano obremenjuje posameznikovo sposobnost koncentracije, kar vodi v upad kognitivne avtonomije in vse večji problem funkcionalne nepismenosti. Namen članka je analizirati pravico do pozornosti kot orodje za zaščito posameznikov v luči vpliva digitalnih tehnologij na izobraževanje in kognitivni razvoj. Članek preučuje razmerje med pravico do pozornosti, duševno celovitostjo, izzivi izobraževanja in potrebo po regulativnih mehanizmih v informacijskem gospodarstvu. Članek poudarja posebno škodo, ki jo ekonomija pozornosti povzroča ranljivim skupinam, zlasti otrokom.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-LKMSB79F

COBISSID

246809859

DOI

10.18690/mls.18.1.75-92.2025

Objavljeno

29.12.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Nowak-Gruca, Aleksandra (2025). The right to attention in the information economy. Medicine, law & society, letnik 18, številka 1, str. 75-91. URN:NBN:SI:doc-LKMSB79F from http://www.dlib.si

MLA:

Nowak-Gruca, Aleksandra. "The right to attention in the information economy." Medicine, law & society letnik 18. številka 1 (2025) str. 75-91.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LKMSB79F>

Medicine, law & society
2015-
(Zbirni zapis)