Mesta so podvržena silovitemu razvoju in nadgradnjam, ki jih narekuje kapital. Novi objekti in oblikovanje odprtih prostorov zadovoljujejo potrebe obiskovalcev, v prostorskih odločitvah pa izključujejo prebivalce in druge uporabnike. Odprti mestni prostori tako izgubljajo vsebinski in družbeni kapital in ostajajo izpraznjeni. Tovrstni procesi so izraziti tudi v Ljubljani, kjer prostorske diskusije obravnavajo različne tipe prostorov, le redko pa avtonomni center Metelkova v kontekstu njegovega lastnega oblikovanja, ki ga zaradi mentalno-prostorskih mej, ki so se vzpostavile do tega prostora, podrejajo sodobnim trendom oblikovanja. V prispevku raziskujemo urbanistične pristope, ki na eni strani oblikujejo avtonomni prostor, na drugi pa izpraznjene mestne prostore. S proučevanjem tipologij, ki se pojavljajo v obeh vrstah prostorov, odkrivamo delovanje in potenciale alternativne umetnosti in rušenja mentalno-prostorskih mej do Metelkove.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-LAOMWKGS

COBISSID

179918339

Objavljeno

04.03.2026

Metapodatki

Citiranje

APA:

Stubičar, Nina, Capuder Vidmar, Tatjana, Uršič, Matjaž (2023). Merilo človeka v oblikovanju mestnih prostorov. Urbani izziv. Posebna izdaja, številka 17, str. 31-46. URN:NBN:SI:doc-LAOMWKGS from http://www.dlib.si

MLA:

Stubičar, Nina, Capuder Vidmar, Tatjana, Uršič, Matjaž. "Merilo človeka v oblikovanju mestnih prostorov." Urbani izziv. Posebna izdaja številka 17 (2023) str. 31-46.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LAOMWKGS>

Urbani izziv. Posebna izdaja
2011-
(Zbirni zapis)