Končni kazalniki za analizo družbenega življenjskega cikla (S-LCA) so še vedno manj konsolidirani kot tisti za okoljsko LCA. Obstaja široko soglasje, da bi moralo biti človekovo blagostanje osrednji cilj družbene trajnosti in s tem tudi S-LCA. Kljub temu sta trenutno dve glavni podatkovni zbirki za S-LCA omejeni na množenje delovnih ur s kakovostnim ali tveganjsko prilagojenim faktorjem. Namen tega prispevka je oceniti skladnost med to tehnično pragmatičnostjo in dobro uveljavljenimi ugotovitvami raziskav o sreči. Analiza se začne z argumentom, da sta dokazljivost in posledičnost nujna kriterija za vsako uporabljeno spremenljivko. Nato je prikazano, da nekatere spremenljivke, kot je revščina, niso posledične, medtem ko enota delovnih ur ne izkazuje nobenih dokazov o povezavi s subjektivnim blagostanjem. Analiza zaključi, da bi bil preprost točkovni končni kazalnik primernejši za S-LCA kot trenutni kazalnik, ki temelji na urah.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-FLQ5YOOS

COBISSID

281230851

DOI

10.26493/1854-6935.23.241-258

Objavljeno

26.06.2026

Metapodatki

Citiranje

APA:

Mann, Stefan, Ehlers, Melf-Hinrich (2025). Integrating happiness research into endpoint indicators of social life cycle analysis. Managing global transitions, letnik 23, številka 3, str. 241–258, 359. URN:NBN:SI:doc-FLQ5YOOS from http://www.dlib.si

MLA:

Mann, Stefan, Ehlers, Melf-Hinrich. "Integrating happiness research into endpoint indicators of social life cycle analysis." Managing global transitions letnik 23. številka 3 (2025) str. 241–258, 359.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FLQ5YOOS>