266 KB0 KB2025Ehlers, Melf-HinrichMann, Stefanletnik:23številka:3str. 241–258, 359DOI:10.26493/1854-6935.23.241-258ISSN:1854-6935COBISSID_HOST:281230851URN:URN:NBN:SI:doc-FLQ5YOOSenUniversity of Primorska PressManaging global transitionsanaliza življenjskega cikladružbena trajnostendpointindicatorskazalnikikončni kazalniklife cycle analysissocial sustainabilityIntegrating happiness research into endpoint indicators of social life cycle analysis|Endpoint indicators for social life cycle analysis (S-LCA) are still less consolidated than those for environmental LCA. There is a broad consensus that human well-being should be the overarching goal of social sustainability and therefore also of S-LCA. However, to date the two major databases for S-LCA are restricted to a multiplication of working hours with a quality- or risk-adjusted factor. This paper aims to evaluate the congruence between this technical pragmatism and well-established findings of happiness research. The analysis starts with the argument that evidence and consequentiality are necessary criteria for any variables used. It is then shown that some of the variables such as poverty are not consequential, while the unit of working hours lacks any evidence about a relationship with subjective well-being. The analysis concludes that a simple pointbased endpoint indicator would be more appropriate for S-LCA than the current hour-based indicatorKončni kazalniki za analizo družbenega življenjskega cikla (S-LCA) so še vedno manj konsolidirani kot tisti za okoljsko LCA. Obstaja široko soglasje, da bi moralo biti človekovo blagostanje osrednji cilj družbene trajnosti in s tem tudi S-LCA. Kljub temu sta trenutno dve glavni podatkovni zbirki za S-LCA omejeni na množenje delovnih ur s kakovostnim ali tveganjsko prilagojenim faktorjem. Namen tega prispevka je oceniti skladnost med to tehnično pragmatičnostjo in dobro uveljavljenimi ugotovitvami raziskav o sreči. Analiza se začne z argumentom, da sta dokazljivost in posledičnost nujna kriterija za vsako uporabljeno spremenljivko. Nato je prikazano, da nekatere spremenljivke, kot je revščina, niso posledične, medtem ko enota delovnih ur ne izkazuje nobenih dokazov o povezavi s subjektivnim blagostanjem. Analiza zaključi, da bi bil preprost točkovni končni kazalnik primernejši za S-LCA kot trenutni kazalnik, ki temelji na urahTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza na Primorskem, Fakulteta za management