V prispevku se osredotočamo na problematiko neenakega razmerja moči in spolne reprezentacije v španskem, slovenskem in britanskem parlamentu. Analiziramo porazdelitev argumentativne in strukturne moči ter spolno reprezentacijo parlamentark in parlamentarcev v teh državah. Z vsebinsko korpusno analizo govorov o petih političnih temah (zdravstvo, migracije, izobraževanje, energetika, finance) in analize omrežij ugotavljamo, kako aktivni so parlamentarci in parlamentarke v parlamentarnih govorih (aktivna relevanca), ali se drugi parlamentarci in parlamentarke nanje nanašajo (pasivna relevanca) ter kakšna je delitev med spoloma glede na temo debate. Ugotavljamo, da je politika še vedno izjemno moško osrediščeno polje, kjer izključno reprezentacija žensk v parlamentih še ne pomeni, da so v svojih govorih slišane oz. da lahko z njimi vplivajo na mnenja svojih (predvsem moških) kolegov. Poleg tega imajo znotraj sej parlamentarke v primerjavi s parlamentarci še vedno manjše število govorov, njihovi argumenti pa so slišani redkeje kot argumenti parlamentarcev.

Pravice