266 KB0 KB198420252024Skubic, Jureštevilka:105/106letnik:40str. 43-68ISSN:0352-3608DOI:10.51936/dr.40.105-106.43-68COBISSID:215346179URN:URN:NBN:SI:doc-EMGZL47BslFakulteta za družbene vedeSlovensko sociološko društvoDružboslovne razpraveargumentativna močmočneenakostparlamentarne razpraveparlamentipolitikaSlovenijaspolna strukturaspolne reprezentacijestrukturna močŠpanijaVelika BritanijaOmrežja moči| spolna reprezentacija, razmerja moči in politično delovanje v treh nacionalnih parlamentih|The paper delves into the unequal power relations and gender representation in Spanish, Slovenian and British national parliaments. We employ qualitative content corpus analysis alongside quantitative methods to examine the participation of male and female parliamentarians in debates on key political topics such as healthcare, migration, education, energy, and finance. The interplay between political gender representation and the concept of political power is also explored. Our findings underscore the persistence of gendered and male- -dominated political landscapes wherein the political representation of women alone neither warrants their participation in debates nor grants them equal political power. Women parliamentarians face considerable barriers in delivering fewer speeches and having their arguments acknowledged. We argue that these disparities contribute significantly to the enduring inequalities in national politicsV prispevku se osredotočamo na problematiko neenakega razmerja moči in spolne reprezentacije v španskem, slovenskem in britanskem parlamentu. Analiziramo porazdelitev argumentativne in strukturne moči ter spolno reprezentacijo parlamentark in parlamentarcev v teh državah. Z vsebinsko korpusno analizo govorov o petih političnih temah (zdravstvo, migracije, izobraževanje, energetika, finance) in analize omrežij ugotavljamo, kako aktivni so parlamentarci in parlamentarke v parlamentarnih govorih (aktivna relevanca), ali se drugi parlamentarci in parlamentarke nanje nanašajo (pasivna relevanca) ter kakšna je delitev med spoloma glede na temo debate. Ugotavljamo, da je politika še vedno izjemno moško osrediščeno polje, kjer izključno reprezentacija žensk v parlamentih še ne pomeni, da so v svojih govorih slišane oz. da lahko z njimi vplivajo na mnenja svojih (predvsem moških) kolegov. Poleg tega imajo znotraj sej parlamentarke v primerjavi s parlamentarci še vedno manjše število govorov, njihovi argumenti pa so slišani redkeje kot argumenti parlamentarcevTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko sociološko društvo