Arhivi so za ustvarjanje zgodovine osrednjega pomena že vsaj od 19. stoletja. Toda proučevanje domačih arhivov v Sotuti na Jukatanu (Mehika) zahteva odmik od tradicionalne-ga pojmovanja arhivov kot popisanih papirjev, saj je bila regija stoletja žrtev memoricida in uničevanja dokumentarne dediščine. Kar pa polotok dejansko premore, so solarji, ma-jevski vrtovi ali gospodinjska zemljišča, ki kot vzorec v krajini ohranjajo vire, oskrbovane že od davnih časov, skupaj z znanjem o njihovi uporabi. V tem članku raziskujemo mo-žnost, da bi solarje obravnavali kot arhive, pri čemer se opiramo na pomembna koncepta jukateških Majev: tsikbal, pogovor, in ts‘iib, pisava, pa tudi moje osebne izkušnje v So-tuti. Besedilo je navdihnjeno s pojmoma »pluriverzuma« in »arhivskega multiverzuma« iz latinskoameriške družbene teorije oziroma arhivistike. Tako bomo videli, kako nam lahko preizpraševanje tradicionalnega pojmovanja arhivov omogoči, da zgodovinopisno prakso prilagodimo ozemljem, ki jih preučujemo.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-B1CJ39A4

COBISSID

266411011

DOI

10.3986/fv.46.1.04

Objavljeno

24.02.2026

Metapodatki

Citiranje

APA:

Moctezuma-Burns, Olin, Skubic, Andrej E. (2025). Ponovno premišljevanje arhivov. Filozofski vestnik, letnik 46, številka 1, str. 95-124. URN:NBN:SI:doc-B1CJ39A4 from http://www.dlib.si

MLA:

Moctezuma-Burns, Olin, Skubic, Andrej E.. "Ponovno premišljevanje arhivov." Filozofski vestnik letnik 46. številka 1 (2025) str. 95-124.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B1CJ39A4>

Filozofski vestnik
1989-
(Zbirni zapis)