Hanging the monster : the executed criminal as abject remainder in egoanalysis and monster theory
Obešanje pošasti : usmrčeni zločinec kot ponižujoč ostanek v egoanalizi in teoriji o pošasti

angleški

2026

letnik 86, številka 2

egoanaliza   kriminalno telo   obešanje   odbojnost   projekcija sovraštva   ritualno nasilje   teorija pošasti

Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek obravnava truplo usmrčenega zločinca kot paradigmatično prizorišče, kjer se projicirano sovraštvo materializira kot gnusen ostanek. Na podlagi egoanalize Rogozinskega in Cohenove teorije pošasti trdi, da pošastnost ni predhodnica izključitve, temveč nastaja skozi proces, v katerem ego izloči tisto, kar v sebi doživlja kot neznosno – in to napačno prepoznava kot zunanjega sovražnika. Obešanje je analizirano kot sodni spektakel, v katerem mehanizem postane zgodovinsko viden: z obešanjem obsojenega truplo v javnem pogledu postane gnusen ostanek in pridobi vznemirljivo avro izgnanega, toda obenem nenavadno znanega. Članek tako smrtno kazen reinterpretira kot materialno uresničitev logike samospreminjanja sovraštva: ostanek se uteleša v obešenem truplu, ki kristalizira prizadevanje skupnosti, da na zunaj izrazi svoj lastni transgresivni potencial ter ga pretvori v lik, podvržen izključitvi in nasilni sankciji.

13.10.2026