The religion–rationality dichotomy in the Islamic context : critical rationalism as an attempt at solution
Dihotomija religija/racionalnost v islamskem kontekstu : kritični racionalizem kot poskus rešitve

angleški

2026

letnik 81, številka 1

islamska misel   islamska ortodoksija   kritični racionalizem   racionalizem   religioznost

Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Napetost med religijo in racionalnostjo že dolgo zaznamuje islamsko intelektualno zgodovino. V tej razpravi sta prevladovali dve širši stališči. Na eni strani radikalni racionalisti razum obravnavajo kot edino veljavno merilo spoznanja in razodetje navadno zavračajo kot epistemološko nesprejemljivo. Na drugi strani verski absolutisti razodeto resnico razumejo kot samoumevno in samopotrjujočo ter racionalno raziskovanje sprejemajo le toliko, kolikor potrjuje predhodno versko prepričanje. Članek trdi, da nobeno od teh stališč ne ponuja stabilne rešitve, ker obe strani napačno prepoznavata izvor konflikta. Problem ni predvsem doktrinaren, temveč epistemološki in, natančneje, psihološki: zadeva način, kako je razumljena resnica in kako je zamišljen spoznavajoči subjekt. Izhajajoč iz Fanayijeve kritike naivnega realizma, članek pokaže, da tradicionalna verska epistemologija pogosto predpostavlja resnico kot preprosto, enotno in pasivno sprejeto v umu, ki deluje kot nevtralno zrcalo. Nasprotno pa moderna kritična epistemologija resnico razume kot kompleksno, posredovano in dosegljivo prek zgodovinsko in kulturno umeščenih dejanj spoznavanja. Ta razlika v psihologiji spoznavanja pomaga pojasniti, zakaj dialog med verskim absolutizmom in brezkompromisnim racionalizmom ostaja težaven. Članek zagovarja tezo, da kritični racionalizem, kakor so ga razvili Popper, Albert in Lakatos, ponuja bolj prepričljivo pot iz tega zastoja, saj enako merilo falibilizma uporablja za vse spoznavne trditve in ne priznava absolutnih epistemoloških temeljev ne religiji ne razumu.

02.11.2026