Šport med telesno kulturo in kulturo telesa

slovenski

2021

letnik 69, številka 3/4

filozofija športa   narava   šport   telesna kultura   telo   varnost   živost

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Telo je edino »otipljivo« zagotovilo obstoja. Tako na primer kognitivnih sposobnosti in kapacitet ni možno ne oblikovati ne izražati brez telesa (nevro-fiziološka podpora, fina motorika, govorni organi). Telesne aktivnosti potekajo na treh ravneh: na ravni samovzdrževanja, na ravni vzdrževanja in prilagajanja organskega stika z življenjskim okoljem, in na presežni ravni, na kateri sloni tehnološki razvoj. Nenehno usklajevanje teh ravni ni preprosto. Zaradi nesorazmerne prevlade tehnološkega razvoja, v sodobnem času, pospešeno zakrneva še potreba po usklajevanju različnih oblik in nivojev telesnih aktivnosti. Tehnološka diktatura (s svojo mehkobo: olajševalni efekti) povzroča neopazno robotizacijo (funkcionalno siromašenje) telesa. Tako rekoč zadnji branik pred robotizacijo telesa (aplikativni duh je že robotiziran) je šport, bolj natančno: vadbeni proces. Prispevek v uvodnem delu s deskriptivnimi inštrumenti fizične antropologije razgrinja korenine in razvojne sledi športa. V nadaljevanju pa podaja poenostavljano strukturo vadbenega procesa v širšem pomenu, katere namen je spodbuditi dodatno poglabljanje v naslovno tematiko. Boljše razumevanje in upoštevanje kulturnega obsega in vpliva športa, zagotovo prispeva izboljšanju odnosa do športa, kot tudi širšem vpogledu v pomembnost življenjskega okolja, ki je organski pogoj (skupno telo) sobivanja.

06.11.2024