Ženski nogomet je v zadnjem desetletju doživel skokovit razvoj. Kvaliteta igre prinaša večjo intenzivnost in dinamiko, to pa pomeni tudi večjo pojavnost poškodb. Naš cilj je bil analizirati vrsto, mesto in številčnost poškodb pri nogometašicah različnih tekmovalnih stopenj in različnih igralnih vrst. Vzorec je sestavljalo 41 igralk, ki igrajo v ženskih nogometnih klubih po Sloveniji. Za ugotavljanje razlik med skupinama deklet državne in mednarodne tekmovalne stopnje ter razlik med različnimi igralnimi vrstami (vratarke, branilke, vezistke in napadalke) smo uporabili test hi-kvadrat. Najpogosteje so se poškodovale igralke mednarodne tekmovalne stopnje in vezne vrste. Najpogosteje poškodovana dela telesa sta kolenski in skočni sklep, nogometašice vezne vrste so imele še veliko poškodb prstov na rokah, zapestja in dlani. Najmanj poškodb so utrpele vratarke in napadalke. Skoraj 50 % vprašanih deklet opravlja dodatne treninge izven rednega klubskega trenažnega procesa. Najpogostejši obliki treningov, ki jih nogometašice izvajajo, sta vadba za moč in gibljivost v samostojni obliki. V prihodnje bi bilo treba dati večji poudarek preventivni vadbi najbolj poškodovanih delov. Pri mlajših nogometašicah bi bilo treba v trenažne programe vključiti osnove padcev in vstajanja, ki bi lahko pripomogle k manjši pojavnosti poškodb v zgornjih okončinah.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-0JHESJ2S

COBISSID

89609987

Objavljeno

06.11.2024

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kutnjak, Manca, Pruš, Daša, Zaletel, Petra (2021). Analiza poškodb v slovenskem ženskem nogometu. Šport (Ljubljana), letnik 69, številka 3/4, str. 58-64. URN:NBN:SI:doc-0JHESJ2S from http://www.dlib.si

MLA:

Kutnjak, Manca, Pruš, Daša, Zaletel, Petra. "Analiza poškodb v slovenskem ženskem nogometu." Šport (Ljubljana) letnik 69. številka 3/4 (2021) str. 58-64.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0JHESJ2S>

Šport
1990-
(Zbirni zapis)