Tradicionalna delitev kaznovalnih teorij na "absolutne" in "relativna" se v novejšem času kaže kot nezadostna. Vse več se razpravlja o ekspresivnih kaznovalnih teorijah kot tretjem stebru kaznovalnih teorij. Te teorije osrednjega smisla kazni ne vidijo ne v zasluženem povračilu in ne v preprečevanju kriminalitete, temveč kazni razumejo predvsem kot sredstvo komunikacije oziroma simbolnega izražanja. Ekspresivne kaznovalne teorije niso monolitne, temveč imajo različne poudarke. Avtor posamezne variante ekspresivnih kaznovalnih teorij kritično ovrednoti in kot najbolj relevantne izpostavi tiste, ki se usmerijo v komunikacijo z žrtvijo kaznivega dejanja. Te teorije zapolnjujejo pomembno praznino v dozdajšnjih razpravah o namenih kaznovanja, hkrati pa terjajo odgovore na več spornih vprašanj, med njimi zlasti: katera pričakovanja žrtev kaznivih dejanj so legitimna in v kolikšni meri je dolžnost kazenskopravnega sistema ta pričakovanja izpolniti?

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-YRIFFJW2

COBISSID

20602883

Objavljeno

14.03.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Ambrož, Matjaž (2020). Kaznovanje kot komunikacija z žrtvijo kaznivega dejanja. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, letnik 71, številka 1, str. 21-30. URN:NBN:SI:DOC-YRIFFJW2 from http://www.dlib.si

MLA:

Ambrož, Matjaž. "Kaznovanje kot komunikacija z žrtvijo kaznivega dejanja." Revija za kriminalistiko in kriminologijo letnik 71. številka 1 (2020) str. 21-30.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YRIFFJW2>