364 KB52 KB2020Ambrož, Matjažštevilka:1letnik:71str. 21-30ISSN:0034-690XCOBISSID:20602883URN:URN:NBN:SI:doc-YRIFFJW2slMinistrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, PolicijaRevija za kriminalistiko in kriminologijocommunicationculpabilityhard treatmentkaznovalne teorijekomunikacijakrivdaperpetratorreactive emotionsreaktivna občutjasatisfactionstorilcitheories of punishmenttrda obravnavavictimzadoščenježrtveKaznovanje kot komunikacija z žrtvijo kaznivega dejanja|The traditional dichotomy of "absolute" and "relative" theories of punishment may curretly be considered obsolete. There is increasing discussion on expressive theories as the third pillar of the theories of punishment, These theories do not search for aims of punishment either in retribution or crime prevention, but rather see punishment as a means of communication or symbolic expression. Expressice theories of punishment appear in different variations, and the author critically evaluates some of these variations, whereas he finds the most intriguing those which consider punisment to be a symbolic means of communication with victims of crime. This variation of expressive theories closes an important gap in the discourse on the aim of punishment. At the same time, it opens several controversial questions, including: which expectations of victims of crime are legitimate and to what extent should the criminal justice system try to meet these expectations?Tradicionalna delitev kaznovalnih teorij na "absolutne" in "relativna" se v novejšem času kaže kot nezadostna. Vse več se razpravlja o ekspresivnih kaznovalnih teorijah kot tretjem stebru kaznovalnih teorij. Te teorije osrednjega smisla kazni ne vidijo ne v zasluženem povračilu in ne v preprečevanju kriminalitete, temveč kazni razumejo predvsem kot sredstvo komunikacije oziroma simbolnega izražanja. Ekspresivne kaznovalne teorije niso monolitne, temveč imajo različne poudarke. Avtor posamezne variante ekspresivnih kaznovalnih teorij kritično ovrednoti in kot najbolj relevantne izpostavi tiste, ki se usmerijo v komunikacijo z žrtvijo kaznivega dejanja. Te teorije zapolnjujejo pomembno praznino v dozdajšnjih razpravah o namenih kaznovanja, hkrati pa terjajo odgovore na več spornih vprašanj, med njimi zlasti: katera pričakovanja žrtev kaznivih dejanj so legitimna in v kolikšni meri je dolžnost kazenskopravnega sistema ta pričakovanja izpolniti?TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia