Gradualizem ali postopna počasnost spreminjanja ZUP

slovenski

2025

letnik 80, številka 11/12

birokracija   digitalizacija   sistemska prenova   splošni upravni postopek   spremembe   umetna inteligenca   upravno odločanje   ZUP

Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

ZUP je eden najpomembnejših sistemskih predpisov pravnega reda. Slovenski ZUP je bil sprejet leta 1999, doslej pa se je spreminjal neenakomerno in večkrat le zelo parcialno. Novele, ki so uspešno prestale zakonodajni postopek, so bile neredko zgolj lepotne (zlasti novele ZUP-A, ZUP-D, ZUP-F in ZUP-G ter pretežno ZUP-C in ZUP-E) in sprejete pretežno zaradi politične všečnosti. ZUP-I kot Zakon o spremembah in dopolnitvah ZUP (Uradni list RS, št. 85/25), objavljen 6. novembra 2025 in začne veljati 7. februarja 2026, je bil pripravljen leta 2024 in v zakonodajnem postopku sprejet septembra 2025 ter zaradi veta Državnega sveta znova oktobra 2025. Namen te novele je večplasten, pri čemer pa se je poudarjala protibirokratska razsežnost, na primer pri poenostavitvah vročanja. Avtorja menita, da je slovenski ZUP še prej preveč konservativen kot napreden, če ga primerjamo z vzorčnimi tujimi primeri. Potencialov za sodobnejšo kodifikacijo v Sloveniji tako vidita še kar nekaj, prav tako pa menita, da je dovolj argumentov za sistemsko prenovo slovenskega ZUP. Po njunem mnenju bi kazalo oblikovati povsem novo kodifikacijo splošnega upravnega postopka, ki bi vsebinsko zajela večino duha sedanjega zakona, vendar prevetrila pomembna načela in druga pravila, uredila pa tudi novo pojavljajoče se razsežnosti, kot so alternativno reševanje sporov in digitalizacija oziroma umetna inteligenca ter avtomatizirano upravno odločanje.

20.07.2026