Performativnost in evfemizmi v razpravah o zaključku življenja
Performativity and euphemisms in the end-of-life debates

slovenski

2026

letnik 81, številka 1

bioetika   evfemizem   evtanazija   javni diskurz   jezik   performativnost   pomoč pri samomoru   upanje

Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Razprava o evtanaziji in pomoči pri samomoru se v znatni meri odloča na ravni jezika, preden se začne na ravni etične argumentacije. Prispevek z izhodiščem v Austinovi teoriji performativov in razširitvi pojma performativnosti J. Butler analizira jezikovne strategije zagovornikov uzakonitve: evfemistično preimenovanje, čustveno uokvirjanje in kopičenje vrednostno pozitivnih pojmov, kar ponazori s slovenskim predlogom zakona o legalizaciji samomora s pomočjo iz leta 2023. Ob empiričnih raziskavah o vplivu formulacije vprašanj na izraženo podporo obravnava ugovor, da je protiterminologija nasprotnikov prav tako performativna, in ga razreši z merilom definicijske transparentnosti, ki zavezuje obe strani. Sklep utemelji teološko razsežnost: krščansko izročilo besede zavezuje k resnicoljubnemu jeziku o koncu življenja. Zahtevo po resnicoljubnem poimenovanju prispevek utemelji eku-mensko: poleg katoliškega izročila jo potrdita tudi evangeličanska in pravoslavna tradicija.

02.11.2026