S pomočjo hermenevtično-fenomenološke analize poskušamo v pričujoči študiji prikazati kompleksnost Urbančičevih filozofskih pojmov, objavljenih v članku z naslovom »Jugoslovanska ‚nacionalistična kriza‘ in Slovenci v perspektivi konca nacije«, ki je bil vključen v Prispevke za slovenski nacionalni program znotraj prelomne 57. številke Nove revije. V središče postavljamo Urbančičevo filozofsko misel, izhajajočo iz tega konca kot epohalnega preobrata, za katerega je značilen razhod z novoveško paradigmo subjektnega kot avtomatičega, avtonomnega, samovzpostavitvenega, samodoločujočega in samoodločujočega. Ta razhod ali sestop v kibernetiko dandanes ni niti jasen niti očiten, marveč ostaja zastrt, zakrit in neviden. Zadrževanje pri Urbančičevem mišljenju epohalnega obrata tako v samem jedru problema izpostavlja situacijo prebivanja, na podlagi katere v zadnjem delu članka skušamo okarakterizirati, kako se takšen zastrti epohalni obrat tudi mišljenjsko, se pravi filozofsko, izkazuje

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-IE4OUZEU

COBISSID

205354755

DOI

10.32022/PHI33.2024.128-129.12

Objavljeno

12.09.2024

Metapodatki

Citiranje

APA:

Hrovat, Luka (2024). Vprašanje epohalnega obrata. Phainomena (Ljubljana), letnik 33, številka 128/129, str. 299-300. URN:NBN:SI:DOC-IE4OUZEU from http://www.dlib.si

MLA:

Hrovat, Luka. "Vprašanje epohalnega obrata." Phainomena (Ljubljana) letnik 33. številka 128/129 (2024) str. 299-300.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IE4OUZEU>