Opis
Izhodišča. Pri 779 zaprtih epifiznih, diafiznih, prečnih, poševnih, spiralnih, zdrobljenih prisklepnih in sklepnih zlomih kosti dlančnic in členkov prstov se je pokazalo v prvem tednu na kontrolnih rentgenskih slikah, da se je premaknilo veliko število zlomov, primarno zdravljenih z nebolečo naravnavo in učvrstitvijo z mavčevimi longetami. Da bi razrešili 435 premikov zlomov po primarni oskrbi z mavčevo longeto, smo se odločili za metodo ligamentotakso z aluminijasto opornico in povojem Softcast. Ta nam omogoča ob nepoškodovanem vezivnem skeletu, da obdržimo dober položaj po naravnavi premaknjenih odlomkov z nevtralizacijo patološkega delovanja kinetičnih vektorjev mišic z vezmi po daljši kostni osi ter pri strižnem in rotirajočem delovanju na odlomke. Cilj tega zdravljenja je stabilizacija odlomkov ob upoštevanju zaporedja varnega individualnega ravnanja z vezmi in kitami vsakega sklepa zlomljene kosti ter ob nastavitvi kotov po žarku kinetične verige sosednjih sklepov. Ti so glavni porok za biomehansko mirno dogajanje med kostnimi odlomki po resopbciji hematoma z edemom. Metode. V lokalni analgeziji ali analgeziji po Oberstu naravnamo zlom dolge kosti s prijemom metafiz A in B in jih raztegnemo po daljši kostni osi ter hkrati pritiskamo na izboklino diafize C. Potem povijemo del podlahta roke s prstom z vato. Izbrano aluminijasto opornico, zaščiteno z vato, namestimo volarno ali dorzalno glede na obliko zloma. Z povojem Urgopor pričvrstimo proksimalno in dorzalno od zloma prirejeno aluminijasto opornico. Nato sledi upogibanje aluminijaste opornice z nastavitvijo kotnih nagibov v sklepih in po žarku kinematične verige prstov. S tem korigiramo premike in prikrajšave zloma kosti. Pritisk aluminijaste opornice pod ali nad metafizami A, B in diafizo C s kotnim nagibom in sledenjem žarka prsta k skafoidu prepreči prikrajšavo in rotacijo. To je cilj biomehanskega načela ABC za učvrstitev naravnanega zloma dolge kosti. Čez teden dni ponovimo rentgensko slikanje in se odločimo za nadaljnje zdravljenje zlomov. Rezultati. V letu 2000 smo obravnavali 740 poškodovancev z zlomi metakarpalnih in falangialnih kosti 779 (100%). Zdravili smo 569 (73%) moških in 210 (27%) žensk. Incidenca zlomov pri moških je dosegla vrh v starosti od 10 do 19 let s 143 zlomi in šele v starosti od 50 do 59 let se je izenačila z 69 zlomi pri ženskah. Največja prevalenca premika po primarni naravnavi zloma je pri proksimalnih falangah prstov s 190 (44%) zlomi. Hkrati so številčno in odstotno največkrat zlomljene kosti rok in prstov. Analiza kontroliranih rentgenskih slik po enem tednu je pokazala 435 (56%) premaknjenih zlomov po primarni naravnavi in učvrstitvi z mavčevo longeto. Vzrok za visok odstotek premaknjenih zlomov je v tem, da se ni ugotovila hkratna huda poškodba vezivnega skeleta. 172 (22%) prisklepnih in sklepnih zlomov metakarpal in falang prstov smo napotili na zdravljenje z drugimi metodmi. Ponovno neboleče naravnanih zlomov z metodo ligamentotakse je bilo 321 (41%). Pri 385 (49%) zlomih, zdravljenih z metodo ligamentotakse je uspelo obdržati odlomke v dobrem položaju do zacelitve. Po odstranitvi imobilizacije so bili gibi v sklepih aktivno izvedljivi, nekoliko so bili omejeni zaradi bolečin, toda brez vidnih atrofij ali zadebelitev mehkih delov. Vsi poškodovanci so bili napoteni na fizikalno zdravljenje in od tam k izbranemu zdravniku. O končnih funkcionalnih rezultatih tako nimamo podatkov, razen pri treh. Ti so se vrnili zaradi hudih bolečin v rokah in prstih. Napotili smo jih na zdravljenje v protibolečinsko ambulanto. Ob opornici smo imeli samo en dekubitus, ki se je po popravilu opornice hitro zacelil. Zaključki. Analgezija je hitra, dobra in enostavna. Pri lokalni analgeziji pa se v primerjavi z analgezijo po Oberstu poveča obseg hematoma. Povečana količina tekočine med odlomki omogoči, da jih pri naravnavi in raztezanju lažje raztegnemo in medsebojno približamo. Uporaba Oberstove analgezije in metode ligamentotakse ima prednosti. Metoda ligamentotakse je enostavna in varna, ker po načelu ABC zlom na treh mestih biomehansko učvrstimo, nevtraliziramo patološko delovanje vektorjev ekstrinzičnih in intrinzičnih mišic in veziva na zlom. S kotnimi nagibi v sklepih povečamo stabilizacijo zloma preko vezi palmarne plošče. S sledenjem smeri žarka kinematične verige prstov se amortizirajo patološki strižni in rotirajoči vektorji. Pomembno je, da je mogoče individualno nastavljati kote v sklepih glede na obliko zloma. Pri tem se izognemo hudim pritiskom na kitne objemke, ker ves proces teče po sekvencah faze učvrstitve zloma preko opornice. Vse sekvence faze se lahko tudi kontrolirajo na rentgenskem monitorju in rentgenskih slikah. Dodatno pa lahko s Softcastovimi povoji učvrstimo zlom, ker so volumsko tanjši od mavčevih povojev. Če učvrstimo zlom z mavčevo longeto, potem ko smo naravnali zlom, nam to onemogoči dodatno vplivanje na zlom, ker mavčeve longete ne smemo pritiskati, upogibati in premikati v času njenega sušenja. Slaba stran učvrstitve z mavčevo longeto je tudi to, da v času sušenja lahko pride do premika ali zasuka med odlomki, na katere ne moremo vplivati. Z ligamentotaksoz aluminijasto opornico in povojem Softcast dosežemo boljše rezultate, ker v primeru, da del opornice tišči, lahko izvedemo popravilo brez odstranitve celotne imobilizacije. Zmanjšano število ponovnih premikov zlomov pa pomeni tudi manjšo izgubo materiala. Zato je ligamentotaksa metoda izbire.