371 KB38 KB192920262003Brodnik, TomažKruščić, AleksandarStr. I-83 - I-90COBISSID_HOST:1248575URN:URN:NBN:SI:doc-HV920I1FslSlovensko zdravniško društvoZdravniški vestnikFracture healingFractures, closedHand injuriesRoka, poškodbeZdravljenje zlomaZlomi, zaprtiZdravljenje sklepnih in prisklepnih zlomov dlančnic in kosti prstov z metodo ligamentotakse| Healing of articular and periarticular metacarpal and phalangeal fractures|Background. Primary treatment of 779 closed epiphyseal, comminutive, oblique and periarticular fractures of metacarpals and phalanges was carried out with painless reposition and fixation with a plaster splint. In 435 cases, fracture slides occurred after one week. For correction, the ligamentotaxis method with aluminium (Alu-) splint and Softcast plaster was used. This method allows the retaining of a good position of fractured fragments after reposition by neutralization of the pathologic action of kinetic vectors of these fragments. Out goal in using this method is to stabilize the fractured fragments individually with consideration of soft tissues. Methods. In local (in the fracture) or Oberst analgesia, a correct size Alu-splint is placed over the wad-protected skin on the volar or dorsal side of the hand. The Alu-splint is fixed with Urgopore proximally and distally from the fracture. Then, correction using the reduction technique over the Alu-splinting is done. Such correction is followed by X-ray control and if the fragments are in good position, the construction is fixed with plaster. One week later, X-ray control verifies the position of broken parts. Results. In the year 2000, 740 outpatients with a total of 779 (100%) metacarpal and phalangeal fractures were treated. There were 569 (73%) men and 210 (27%) women. The incidence in men was highest in the 10-19 years age group with 143 fractures. In the 50-59 years group, the incidence was equal in men and women (69 fractures). The highest prevalence of fracture slides was in the group of proximal phalanx fractures (190 fractures or 44%). X-ray control after one week showed 435 (56%) fracture slides in immobilization with plaster. This high percentage is due to a severe damage to skeletal connective tissue. 341 (41%) fractures were re-repositioned with ligamentotaxis, 172 (22%) fracture slides were treated using other methods (e.g. surgery). 385 (49%) fractures treated with ligamentotaxis were without significant slides, the fragments healing in good position. End functional results were satisfactory. We had only one decubitus, which healed per primam after reshaping of the splint. Conclusions. The application of local analgesia and ligamentotaxis represents a simple and safe method of treatment. It allows individual biomechanical neutralization of the pathologic activity of kinetic energy vectors on the fracture. Repositioning and physiological positioning of the hand in Softcast plaster is simple, there is no need to hospitalize the patient for surgery. This makes the method less costly as well. There are less fracture slides, andrepairs due to decubitus are simpler as there is no need for total immobilization removal. Therefore ligamentotaxis is the method of choiceIzhodišča. Pri 779 zaprtih epifiznih, diafiznih, prečnih, poševnih, spiralnih, zdrobljenih prisklepnih in sklepnih zlomih kosti dlančnic in členkov prstov se je pokazalo v prvem tednu na kontrolnih rentgenskih slikah, da se je premaknilo veliko število zlomov, primarno zdravljenih z nebolečo naravnavo in učvrstitvijo z mavčevimi longetami. Da bi razrešili 435 premikov zlomov po primarni oskrbi z mavčevo longeto, smo se odločili za metodo ligamentotakso z aluminijasto opornico in povojem Softcast. Ta nam omogoča ob nepoškodovanem vezivnem skeletu, da obdržimo dober položaj po naravnavi premaknjenih odlomkov z nevtralizacijo patološkega delovanja kinetičnih vektorjev mišic z vezmi po daljši kostni osi ter pri strižnem in rotirajočem delovanju na odlomke. Cilj tega zdravljenja je stabilizacija odlomkov ob upoštevanju zaporedja varnega individualnega ravnanja z vezmi in kitami vsakega sklepa zlomljene kosti ter ob nastavitvi kotov po žarku kinetične verige sosednjih sklepov. Ti so glavni porok za biomehansko mirno dogajanje med kostnimi odlomki po resopbciji hematoma z edemom. Metode. V lokalni analgeziji ali analgeziji po Oberstu naravnamo zlom dolge kosti s prijemom metafiz A in B in jih raztegnemo po daljši kostni osi ter hkrati pritiskamo na izboklino diafize C. Potem povijemo del podlahta roke s prstom z vato. Izbrano aluminijasto opornico, zaščiteno z vato, namestimo volarno ali dorzalno glede na obliko zloma. Z povojem Urgopor pričvrstimo proksimalno in dorzalno od zloma prirejeno aluminijasto opornico. Nato sledi upogibanje aluminijaste opornice z nastavitvijo kotnih nagibov v sklepih in po žarku kinematične verige prstov. S tem korigiramo premike in prikrajšave zloma kosti. Pritisk aluminijaste opornice pod ali nad metafizami A, B in diafizo C s kotnim nagibom in sledenjem žarka prsta k skafoidu prepreči prikrajšavo in rotacijo. To je cilj biomehanskega načela ABC za učvrstitev naravnanega zloma dolge kosti. Čez teden dni ponovimo rentgensko slikanje in se odločimo za nadaljnje zdravljenje zlomov. Rezultati. V letu 2000 smo obravnavali 740 poškodovancev z zlomi metakarpalnih in falangialnih kosti 779 (100%). Zdravili smo 569 (73%) moških in 210 (27%) žensk. Incidenca zlomov pri moških je dosegla vrh v starosti od 10 do 19 let s 143 zlomi in šele v starosti od 50 do 59 let se je izenačila z 69 zlomi pri ženskah. Največja prevalenca premika po primarni naravnavi zloma je pri proksimalnih falangah prstov s 190 (44%) zlomi. Hkrati so številčno in odstotno največkrat zlomljene kosti rok in prstov. Analiza kontroliranih rentgenskih slik po enem tednu je pokazala 435 (56%) premaknjenih zlomov po primarni naravnavi in učvrstitvi z mavčevo longeto. Vzrok za visok odstotek premaknjenih zlomov je v tem, da se ni ugotovila hkratna huda poškodba vezivnega skeleta. 172 (22%) prisklepnih in sklepnih zlomov metakarpal in falang prstov smo napotili na zdravljenje z drugimi metodmi. Ponovno neboleče naravnanih zlomov z metodo ligamentotakse je bilo 321 (41%). Pri 385 (49%) zlomih, zdravljenih z metodo ligamentotakse je uspelo obdržati odlomke v dobrem položaju do zacelitve. Po odstranitvi imobilizacije so bili gibi v sklepih aktivno izvedljivi, nekoliko so bili omejeni zaradi bolečin, toda brez vidnih atrofij ali zadebelitev mehkih delov. Vsi poškodovanci so bili napoteni na fizikalno zdravljenje in od tam k izbranemu zdravniku. O končnih funkcionalnih rezultatih tako nimamo podatkov, razen pri treh. Ti so se vrnili zaradi hudih bolečin v rokah in prstih. Napotili smo jih na zdravljenje v protibolečinsko ambulanto. Ob opornici smo imeli samo en dekubitus, ki se je po popravilu opornice hitro zacelil. Zaključki. Analgezija je hitra, dobra in enostavna. Pri lokalni analgeziji pa se v primerjavi z analgezijo po Oberstu poveča obseg hematoma. Povečana količina tekočine med odlomki omogoči, da jih pri naravnavi in raztezanju lažje raztegnemo in medsebojno približamo. Uporaba Oberstove analgezije in metode ligamentotakse ima prednosti. Metoda ligamentotakse je enostavna in varna, ker po načelu ABC zlom na treh mestih biomehansko učvrstimo, nevtraliziramo patološko delovanje vektorjev ekstrinzičnih in intrinzičnih mišic in veziva na zlom. S kotnimi nagibi v sklepih povečamo stabilizacijo zloma preko vezi palmarne plošče. S sledenjem smeri žarka kinematične verige prstov se amortizirajo patološki strižni in rotirajoči vektorji. Pomembno je, da je mogoče individualno nastavljati kote v sklepih glede na obliko zloma. Pri tem se izognemo hudim pritiskom na kitne objemke, ker ves proces teče po sekvencah faze učvrstitve zloma preko opornice. Vse sekvence faze se lahko tudi kontrolirajo na rentgenskem monitorju in rentgenskih slikah. Dodatno pa lahko s Softcastovimi povoji učvrstimo zlom, ker so volumsko tanjši od mavčevih povojev. Če učvrstimo zlom z mavčevo longeto, potem ko smo naravnali zlom, nam to onemogoči dodatno vplivanje na zlom, ker mavčeve longete ne smemo pritiskati, upogibati in premikati v času njenega sušenja. Slaba stran učvrstitve z mavčevo longeto je tudi to, da v času sušenja lahko pride do premika ali zasuka med odlomki, na katere ne moremo vplivati. Z ligamentotaksoz aluminijasto opornico in povojem Softcast dosežemo boljše rezultate, ker v primeru, da del opornice tišči, lahko izvedemo popravilo brez odstranitve celotne imobilizacije. Zmanjšano število ponovnih premikov zlomov pa pomeni tudi manjšo izgubo materiala. Zato je ligamentotaksa metoda izbireTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko zdravniško društvo