Aktivno preživljanje prostega časa lahko pozitivno vpliva na samoporočano počutje pri starejših odraslih

slovenski

2021

letnik 69, številka 3/4

počutje   prostočasne dejavnosti   starejši odrasli   šport   telesne dejavnosti

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Število prebivalstva z leti narašča, zvišuje pa se tudi dosežena starost prebivalstva. Poleg že znanih bolezni, ki se pogosteje pojavljajo v starosti (srčno-žilne bolezni, bolezni dihal, gibal, gerontološki sindromi in druge), je pri starejših odraslih pogosto zaznati različne razpoloženjske motnje. Telesna dejavnost vpliva na razpoloženje in počutje starejših odraslih. Naš cilj je ugotoviti, ali obstaja povezanost med različnimi tipi prostočasnih telesnih dejavnosti in samooceno počutja starejših odraslih. Na vzorcu 905 starejših odraslih, ki so sodelovali v množičnih meritvah mednarodnega raziskovalnega projekta Physical Activity and Nutrition for Great Ageing, smo z vprašalnikom o življenjskih navadah starejših ugotavljali samooceno počutja starejših odraslih, zanimalo pa nas je tudi, na kakšen način preživljajo prosti čas (ali preživljajo prosti čas brez vključene telesne dejavnosti, z lažjo telesno dejavnostjo oziroma s telesno dejavnostjo za ohranjanje kondicije). Ugotovili smo, da so statistično značilne razlike v poročanju negativnih občutkov med moškimi in ženskami. Prav tako smo ugotovili statistično značilno pozitivno povezanost med preživljanjem prostega časa, ki vključuje telesno dejavnost, ter pozitivnimi občutji (občutek sreče, umirjenosti, sproščenosti) tako pri moških kot tudi pri ženskah ter statistično značilno negativno povezanost med preživljanjem prostega časa s telesno dejavnostjo ter izraženimi negativnimi občutji (na primer izčrpani, na tleh, utrujeni) pri ženskah. Rezultati, ki so skladni z ugotovitvami drugih avtorjev, kažejo, da je preživljanje prostega časa z bolj intenzivno telesno dejavnostjo povezano z boljšim počutjem posameznika.

06.11.2024