46 Leisure activities can have positive impact on self-assessment of the well-being of older adults Abstract The number of population is increasing over the years, and so is the age of the population. In addition to already known diseases, which occur more often in old age (cardiovascular diseases, respiratory diseases, movement disorders, gerontological syndromes, and others), various mood disorders often occur in older adults. It is already known that adequate physical activity (PA) has a posi- tive effect on the before mentioned diseases, and physical inactivity has a negative effect on their occurrence. Furthermore, PA can also affect the mood and well-being of older adults. Our goal is to determine whether there is a connection between differ- ent types of leisure activities (physical activities) and a self-assessment of the well-being of older adults. In a sample of 905 older adults, we used a self-assessment of the well-being of older adults and what way they spend their free time (without physical activity included, with moderate physical activity and with intensive physical activity). We found that there is a statistically signifi- cant positive association between leisure time, which includes PA and positive feelings (feelings of happiness, calmness, relaxa- tion) in both men and women, and a statistically significant negative association between leisure time with physical activity and negative feelings (exhausted, on the floor, tired) in women. The obtained results are in accordance with the reviewed literature. Spending free time with more intense physical activity is associated with better well-being of the individual. Key words: elderly, well-being, leisure time activities, physical activity Kaja Teraž, 1,2 Saša Pišot, 1 Saša Cecić Erpič, 2 Boštjan Šimunič 1 Aktivno preživljanje prostega časa lahko pozitivno vpliva na samoporočano počutje pri starejših odraslih Izvleček Število prebivalstva z leti narašča, zvišuje pa se tudi dosežena starost prebivalstva. Poleg že znanih bolezni, ki se pogosteje pojavljajo v starosti (srčno-žilne bolezni, bolezni dihal, gibal, ge- rontološki sindromi in druge), je pri starejših odraslih pogosto zaznati različne razpoloženjske motnje. Telesna dejavnost vpliva na razpoloženje in počutje starejših odraslih. Naš cilj je ugoto- viti, ali obstaja povezanost med različnimi tipi prostočasnih telesnih dejavnosti in samooceno počutja starejših odraslih. Na vzorcu 905 starejših odraslih, ki so sodelovali v množičnih meri- tvah mednarodnega raziskovalnega projekta Physical Activity and Nutrition for Great Ageing, smo z vprašalnikom o življenjskih navadah starejših ugotavljali samooceno počutja starejših odraslih, zanimalo pa nas je tudi, na kakšen način preživljajo prosti čas (ali preživljajo prosti čas brez vključene telesne dejavnosti, z lažjo telesno dejavnostjo oziroma s telesno dejavnostjo za ohranjanje kondicije). Ugotovili smo, da so statistično značilne razlike v poročanju negativ- nih občutkov med moškimi in ženskami. Prav tako smo ugotovili statistično značilno pozitivno povezanost med preživljanjem prostega časa, ki vključuje telesno dejavnost, ter pozitivnimi občutji (občutek sreče, umirjenosti, sproščenosti) tako pri moških kot tudi pri ženskah ter stati- stično značilno negativno povezanost med preživljanjem prostega časa s telesno dejavnostjo ter izraženimi negativnimi občutji (na primer izčrpani, na tleh, utrujeni) pri ženskah. Rezultati, ki so skladni z ugotovitvami drugih avtorjev, kažejo, da je preživljanje prostega časa z bolj in- tenzivno telesno dejavnostjo povezano z boljšim počutjem posameznika. Ključne besede: starejši odrasli, počutje, prostočasne dejavnosti, telesne dejavnosti 1 Znanstveno-raziskovalno središče Koper, 2 Fakulteta za šport Ljubljana Arhiv ZRS Koper, projekt PANGeA psihologija športa 47 „ Uvod Vsako leto se število prebivalcev na svetu poveča (World Health Organization, 2015) in s tem se zvišuje tudi dosežena starost prebivalstva. Vendar pa se daljša življenjska doba ne enači z leti zdravega in kakovo- stnega življenja. Kljub temu, da je le malo bolezni, ki se pojavijo zgolj v starosti, se s starostjo povečuje možnost pojava bole- zni, kot so srčno-žilne bolezni, bolezni di- hal, gibal, rakave bolezni in različni geron- tološki sindromi (Martone idr., 2017). Poleg omenjenih obolenj se pri starejših odraslih pogosto pojavljajo tudi različne razpoloženjske motnje (Byers idr., 2010; Forlenza idr., 2016). Številne raziskave so že ugotovile, da sta depresija in anksioznost pogostejši pri neaktivnih posameznikih v primerjavi z aktivnimi posamezniki (Bäck- mand idr., 2009), saj naj bi redna telesna dejavnost zmanjšala pojavnost simpto- mov depresije in anksioznosti pri starejših odraslih (Bäckmand idr., 2009; McDowell idr., 2019). Telesna dejavnost ima pozitiven vpliv tako na telesno zmogljivost in kogni- tivne funkcije kot tudi na splošno počutje posameznika (Fetzner in Asmundson, 2015; Jayakody idr., 2014), saj spodbuja pojav po- zitivnih občutij in zmanjšuje pojavnost ne- gativnih občutij pri posamezniku (Zhang in Chen, 2019). Številne raziskave potrjujejo (npr. Frye idr., 2007; Lindwall idr., 2008; Win- dle idr., 2010), da udejstvovanje starejših odraslih pri različnih telesnih dejavnostih lahko izboljša njihovo psihično in fizično počutje, prav tako pa spodbuja pozitivna občutja, pozitivno vpliva na samozave- danje ter storilnost posameznika (Biddle, 2000; McAuley in Rudolph, 1995; Spirdu- so, 1995). Kim in sodelavci (2017) navajajo, da se aktivno preživljanje prostega časa pri starejših odraslih povezuje z optimiz- mom, zadovoljstvom v življenju, pozitiv- nimi občutji ter splošnim zadovoljstvom. Telesna dejavnost sama po sebi sicer ne- posredno ne napoveduje počutja, lahko pa posredno vpliva na posameznika ter s tem napove njegovo počutje (Garatachea idr., 2009). Ugotavlja se, da obstajajo pozi- tivne povezave med telesno dejavnostjo in splošnim zadovoljstvom ter različnimi aktivnostmi na prostem in dojemanjem svojega splošnega zdravstvenega stanja (Ryu in Heo, 2018). Tudi opravljene longi- tudinalne raziskave na tem področju po- ročajo o pozitivni povezanosti med redno izvajano telesno dejavnostjo in psihološko dobrobitjo posameznika, saj naj bi bila te- lesna dejavnost eden izmed pomembnih dejavnikov, ki dolgoročno pozitivno vpliva- jo na psihološko stanje posameznika (Bra- gina in Voelcker-Rehage, 2018). V literaturi se pojavlja vprašanje, kakšna intenzivnost telesne dejavnosti je potrebna za pozitiv- no počutje posameznika. Parra-Rizo s so- delavci (2020) poroča, da bolj ko je telesna dejavnost intenzivna, višja je poročana sa- moocena počutja posameznikov. Nadalje, Bragina in Voelcker-Rehage (2018) navajata, da ima predvsem nizko intenzivna telesna dejavnost, ki se izvaja v skupini, pozitiven vpliv na splošno počutje posameznika. Li- teratura na tem področju ni enotna. Kljub temu, da prostočasne dejavnosti, ki ne vključujejo telesne dejavnosti (s temi se pogosto ukvarjajo starejši odrasli), prav tako vzbujajo pozitivna občutja ter zadovo- ljujejo potrebe po druženju in raziskovanju (Ku idr., 2016; Zhang in Chen, 2019). Cilj našega članka je ugotoviti, ali obstajajo razlike v samooceni počutja med moškimi in ženskami ter ali obstaja povezava med različnimi načini preživljanja prostega časa in samooceno počutja pri starejših odraslih ter kakšno je to počutje. „ Metode Udeleženci V presečni neeksperimentalni študiji med- narodnega raziskovalnega projekta Physi- cal Activity and Nutrition for Great Ageing (PANGeA) so bili udeleženci izmerjeni med letoma 2012 in 2013. Vzorec (Tabela 1) je obsegal 905 starejših odraslih (s povprečno starostjo 67 ,0 ± 5,0 leta, od tega 369 moških in 536 žensk; delež moških 40,8 %, delež žensk 59,2 %). Udeleženci so bili naključno povabljeni iz populacije zahodne in osre- dnje Slovenije (N = 449) ter vzhodne Italije (N = 456). Vključitveni kriteriji so bili: starost nad 65 let, indeks telesne mase med 20 in 30 kg/m2 ter rezultat na kratkem testu tele- sne zmogljivost (SPPB) nad 9. Izključitveni kriteriji so bili: hudo živčno-mišično ali srč- no-žilno obolenje, rakavo obolenje, slad- korna bolezen, artroplastika kolena ali kol- ka, ledvična bolezen ter redno bruhanje ali diareja. Raziskavo je etično odobrila Komisi- ja Republike Slovenije za medicinsko etiko (št. 102/04/12). Z udeleženci smo ravnali v skladu s Helsinško deklaracijo in pridobili njihovo pisno soglasje za pristop k raziskavi. Instrumenti Vsi udeleženci so odgovarjali na vprašanja Vprašalnika o duševnem počutju, ki je bil razvit v okviru projekta PANGeA. Udeležen- ci so odgovarjali, kako pogosto so občutili določeno počutje v zadnjih štirih tednih. Vprašanja, ki so se navezovala na počutje, so bila ovrednotena s petstopenjsko lestvi- co (1 – ves čas, 2 – večino časa, 3 – nekaj časa, 4 – zelo malo časa, 5 – nikoli). Možen je bil tudi odgovor »ne vem«, ki smo ga izločili iz analize rezultatov, zaradi nerazu- mevanja vprašanja. Za potrebe nadaljnje analize smo samooceno počutja razdelili v dve skupini: pozitivna občutja (ko smo udeležence spraševali, kdaj se počutijo »polni elana«, »srečni«, »sproščeni, umirje- ni«, »dragoceni«) in negativna občutja (ko smo udeležence spraševali, kdaj se poču- tijo »zelo nervozni«, »malodušni, nesrečni, potrti«, »tako na tleh, da vas nič ne bi mo- glo razveseliti«, »izčrpani«, »utrujeni«). Značilnosti preživljanja časa smo ugotavljali z vprašalnikom Življenjske navade starejših, povzetim po instrumentu, ki so ga razvili Artnik in sodelavci (2012) in je vseboval tri vprašanja. Vezana so bila na telesno dejav- nost in razdeljena v tri kategorije preživlja- nja prostega časa: (i) ki ne vključuje telesne dejavnosti (npr. branje, gledanje televizije, obisk gledališča itd.); (ii) z lažjimi telesnimi dejavnostmi (npr. sprehajanje, lažja opravila na vrtu, lov, ribolov itd.); in (iii) s telesnimi dejavnostmi za ohranjanje telesne kondici- je (npr. načrtovana telovadba, tek, plavanje, igre z žogo, smučanje itd.). Vsako vprašanje je bilo ovrednoteno s petstopenjsko lestvi- co (5 – vedno, 4 – pogosto, 3 – občasno, 2 – redko, 1 – nikoli), možen je bil tudi od- govor »ne vem«, tega smo izločili iz analize. Tabela 1 Opis vzorca Moški Ženske N 369 536 Starost (leta) 67,6 ± 5,2 66,6 ± 4,9 Višina (cm) 172,7 ± 6,2 162,3 ± 61,4 Telesna masa (kg) 82,1 ± 11,2 67,8 ± 11,5 Indeks telesne mase (kg/m2) 27,5 ± 3,5 26,5 ± 4,2 48 Postopek Podatki so bili zbrani v šestih mestih v Italiji in Sloveniji (v Udinah/Vidmu, Trstu, Ferrari, Kopru, Ljubljani in Kranju). Udeleženci so prostore, kjer je potekala raziskava, obiskali samo enkrat. Udeleženci so samostojno ali ob pomoči raziskovalcev, ki so sodelovali v projektu, izpolnili vprašalnik. Podatke smo obdelali s statističnim pake- tom SPSS IBM (SPSS Inc., Chicago, ZDA). Ne- gativna in pozitivna občutja smo poročali v deležih; koliko odstotkov udeležencev je poročalo o izbranem počutju. Z neparametričnim Mann-Whitneyjevim U-testom smo ugotavljali razlike med spo- loma pri pozitivnih in negativnih občutjih. Uporabili smo tudi bivariantno analizo po- vezanosti (Spearmanov korelacijski koefici- ent). Statistično značilnost smo upoštevali pri p ≤ 0,05. „ Rezultati Tabela 2 prikazuje rezultate odgovorov, ki so bili vezani na počutje starejših odraslih. Prikazana je povprečna vrednost odgovo- rov za celoten vzorec ter tako za moške kot tudi za ženske. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med spoloma tako pri pozitivnih občutjih kot pri negativnih občutjih. Ugotovili smo razlike med spoloma pri negativnih občutjih (p < 0,05), pri pozitivnih občutjih ni statistično značilnih razlik v odgovorih. V Tabeli 3, ki prikazuje korelacijo med kom- ponentami počutja in prostočasnimi de- javnostmi, je prikazana statistično značilna korelacija oziroma povezanost med po- zitivnimi občutji in telesnimi dejavnostmi (tako tistimi, s katerimi ohranjamo telesno kondicijo, kot tudi lažjimi telesnimi dejav- nostmi) pri moških in ženskah. Statistično značilno negativno povezanost smo potr- dili tudi med negativnimi občutji in dejav- nostmi za ohranjanje telesne kondicije pri ženskah. „ Razprava Zanimala sta nas poročano počutje starej- ših odraslih ter povezanost med počutjem in (ne)aktivnim preživljanjem prostega časa pri starejših odraslih. Pri analizi rezultatov smo ugotovili razlike med spoloma pri poročanju negativnih občutij (Tabela 2). To je skladno z literaturo, v kateri poročajo, da starejše ženske v pri- merjavi z moškimi pogosteje občutijo ne- gativne občutke (Carmel in Bernstein, 2003; Zuckerman idr., 2017). Kljub ugotovljenim razlikam je bil pri obeh spolih najpogostej- ši odgovor, da se negativno počutijo »zelo malo časa« ali »nikoli«. Le pri vprašanju, kako pogosto se počutijo utrujeni, so tako moški kot ženske v večini odgovorili »nekaj časa«. Pri poročanju o pozitivnih občutjih nismo ugotovili razlik med spoloma (Tabela 2). V povprečju so tako moški kot ženske najpo- gosteje navajali odgovor »večino časa«, kar pomeni, da večino svojega časa zaznavajo pozitivna občutja, kot so sreča, sprošče- nost, umirjenost in občutek, da so polni energije. Pri vprašanju, kako pogosto so se v zadnjih štirih tednih počutili pomembni, dragoceni, so najpogosteje izbrali odgovor »nekaj časa«. Tudi druge raziskave poroča- jo o podobnih rezultatih, in sicer da med starejšimi moškimi in ženskami ni razlik v poročanju pozitivnih občutkov (Batz in Tay, 2018; Zuckerman idr., 2017). Naše drugo raziskovalno vprašanje je bilo, ali obstaja povezanost med aktivnim pre- življanjem prostega časa in počutjem ude- ležencev. Pri moških smo ugotovili pove- zanost med pozitivnimi občutji in telesno dejavnostjo, ki ohranja kondicijo (r = 0,28; p < 0,05), ter med pozitivnimi občutji in laž- jo telesno dejavnostjo (r = 0,18; p = 0,001). Povezanost med pozitivnimi občutji in de- javnostjo za ohranjanje telesne kondicije je bila močnejša. Podobna povezanost se je pokazala tudi pri ženskah, močnejša je bila povezanost med pozitivnimi občutji in dejavnostjo za ohranjanje telesne kon- dicije (r = 0,26; p < 0,05) ter nekoliko šib- kejša (vendar še vedno statistično značilna) med pozitivnimi občutji in lažjo telesno dejavnostjo (r = 0,14; p = 0,002). Pri ženskah smo dokazali tudi negativno povezanost med negativnimi počutji in dejavnostmi za ohranjanje telesne kondicije (r = –0,18; p < 0,05). V nasprotju s tem preživljanje pro- stega časa brez telesne dejavnosti ni bilo povezano z občutji, ne pri moških ne pri ženskah. Naši rezultati se ujemajo s pregle- dano literaturo, saj smo ugotovili pozitivno povezanost med pozitivnim počutjem in telesno dejavnostjo (Bae idr., 2017; Fox idr., 2007; Netz idr., 2005). Bae s sodelavci (2017) prav tako poroča o pozitivni povezanosti med lahkimi telesnimi dejavnostmi in po- čutjem starejših odraslih. Naši rezultati so pokazali višjo stopnjo povezanosti med Tabela 2 Povprečna vrednost izbranega odgovora starejših odraslih za pozitivna in negativna občutja Pozitivna občutja Negativna občutja Skupno Ž M Skupno Ž M Povprečna vrednost odgovora 2,8 ± 0,8 2,8 ± 0,8 2,8 ± 0,8 4,1 ± 0,6 4,0 ± 0,6 4,2 ± 0,6* Opomba. M – moški, Ž – ženske; * statistično značilne razlike pri p ≤ 0,05. Tabela 3 Spearmanova korelacija (p-vrednost) med komponentami počutja in prostočasnimi dejavnostmi pri moških in ženskah Počutje Dejavnosti za ohranjanje telesne kondicije Lažje telesne dejavnosti Prostočasne dejavnosti, ki ne vključu- jejo telesne dejavnosti Moški Negativna občutja –0,16 (0,004) –0,10 (0,059) 0,03 (0,551) Pozitivna občutja 0,28 (< 0,05)* 0,18 (0,001)* 0,07 (0,227) Ženske Negativna občutja –0,18 (< 0,05)* –0,12 (0,011) –0,04 (0,355) Pozitivna občutja 0,26 (< 0,05)* 0,14 (0,002)* 0,08 (0,082) Opomba. * značilno pri p ≤ 0,0028, po Bonferronijevi korekciji. psihologija športa 49 telesno dejavnostjo, ki jo izvajamo za ohra- njanje telesne kondicije, ter pozitivnimi počutji; tudi tuja literatura poroča o pove- zanosti med boljšim počutjem pri starejših odraslih, ki so se ukvarjali z bolj intenzivno telesno dejavnostjo, medtem ko telesna dejavnost z nižjo energijsko porabo ni sta- tistično značilno korelirala s počutjem (Fox idr., 2007; Parra-Rizo in Sanchis-Soler, 2020). Kljub temu, da prostočasne dejavnosti brez telesne dejavnosti lahko prav tako zadovo- ljijo nekatere posameznikove potrebe (po druženju, vključevanju itd.) (Ku idr., 2016; Zhang in Chen, 2019), naša raziskava ni dokazala povezanosti med takim preživlja- njem prostega časa ter počutjem. „ Zaključek Vključevanje telesne dejavnosti v preživlja- nje prostega časa ima številne pozitivne učinke, saj pozitivno vpliva tako na fizično kot tudi psihično pripravljenost posame- znika. Starejši odrasli, ki so se več gibali, so se pogosteje počutili srečnejši, polni elana z veliko energije, umirjeni in sproščeni ter manj izčrpani in utrujeni. Ugotovili smo tudi razlike v samooceni počutja med spo- loma, pri čemer so se moški v primerjavi z ženskami pogosteje soočali z negativnimi občutji. Podatki, zbrani na velikem vzorcu, kažejo pozitiven vpliv telesne dejavnosti na počutje starejših odraslih. Pri opravljeni raziskavi kaže opozoriti na ne- kaj omejitev. Pri samooceni počutja težko ocenimo učinek »družbeno zaželenega« odgovora, zato se moramo pri poročanju rezultatov zavedati tega dejstva. Prav tako so bili v raziskavo vključeni bolj zdravi in aktivni starejši odrasli (visoki vstopni krite- riji), kar prav tako vpliva na rezultate in ne podaja natančne, objektivne slike celotne populacije starejših odraslih. Rezultati raziskave nam potrjujejo doseda- nje pozitivne učinke telesne dejavnosti in nam ponujajo potencial za nadaljnje razi- skovanje v smeri ugotavljanja primernega tipa telesne dejavnosti, ki pozitivno vpliva na počutje starejših odraslih. „ Zahvala Članek je nastal v okviru projekta »Telesna aktivnost in prehrana za kakovostno stara- nje – PANGeA«, sofinanciranega v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slo- venija-Italija 2007–2013 iz sredstev Evrop- skega sklada za regionalni razvoj in nacio- nalnih sredstev. Za pridobitev podatkov in pomoč se zahvaljujemo prof. dr. Radu Pišo- tu. Zahvaljujemo se tudi vsem merjencem, prostovoljcem ter sodelujočim pri projektu. „ Literatura 1. Bäckmand, H. M., Kaprio, J., Kujala, U. M. in Sarna, S. (2009). Physical activity, mood and the functioning of daily living. Archives of Gerontology and Geriatrics, 48(1), 1–9. https:// doi.org/10.1016/j.archger.2007.09.002 2. Bae, W., Ik Suh, Y., Ryu, J. in Heo, J. (2017). Physi- cal Activity Levels and Well-Being in Older Adults. Psychological Reports, 120(2), 192–205. https://doi.org/10.1177/0033294116688892 3. Batz, C. in Tay, L. (2018). Gender differences in subjective well-being. V Handbook of well- -being. DEF Publishers. 4. Biddle, S. J. H. (2000). Emotions, mood and physical activity. V Physical activity and psychological well-being (str. 63–87). Rou- tledge. 5. Bragina, I. in Voelcker-Rehage, C. (2018). The exercise effect on psychological well-being in older adults – A systematic review of lon- gitudinal studies. German Journal of Exercise and Sport Research, 48(3), 323–333. https:// doi.org/10.1007/s12662-018-0525-0 6. Brown, D. W., Balluz, L. S., Heath, G. W., Mo- riarty, D. G., Ford, E. S., Giles, W. H. in Mok- dad, A. H. (2003). Associations between re- commended levels of physical activity and health-related quality of life Findings from the 2001 Behavioral Risk Factor Surveillan- ce System (BRFSS) survey. Preventive Medici- ne, 37(5), 520–528. https://doi.org/10.1016/ S0091-7435(03)00179-8 7. Byers, A. L., Yaffe, K., Covinsky, K. E., Friedman, M. B. in Bruce, M. L. (2010). High Occurren- ce of Mood and Anxiety Disorders Among Older Adults: The National Comorbidity Sur- vey Replication. Archives of General Psychiatry, 67(5), 489. https://doi.org/10.1001/archgenp- sychiatry.2010.35 8. Carmel, S. in Bernstein, J. H. (2003). Gender Differences in Physical Health and Psycho- social Well Being among Four Age-Groups of Elderly People in Israel. The International Journal of Aging and Human Development, 56(2), 113–131. https://doi.org/10.2190/87YH- -45QN-48TY-9HN8 9. Fetzner, M. G. in Asmundson, G. J. G. (2015). Aerobic Exercise Reduces Symptoms of Po- sttraumatic Stress Disorder: A Randomized Controlled Trial. Cognitive Behaviour Therapy, 44(4), 301–313. https://doi.org/10.1080/16506 073.2014.916745 10. Forlenza, O. V., Valiengo, L. in Stella, F. (2016). Mood disorders in the elderly: Prevalence, functional impact, and management chal- lenges. Neuropsychiatric Disease and Tre- atment, Volume 12, 2105–2114. https://doi. org/10.2147/NDT.S94643 11. Fox, K. R., Stathi, A., McKenna, J. in Davis, M. G. (2007). Physical activity and mental well- -being in older people participating in the Better Ageing Project. European Journal of Applied Physiology, 100(5), 591–602. https:// doi.org/10.1007/s00421-007-0392-0 12. Frye, B., Scheinthal, S., Kemarskaya, T. in Pru- chno, R. (2007). Tai Chi and Low Impact Exer- cise: Effects on the Physical Functioning and Psychological Well-Being of Older People. Journal of Applied Gerontology, 26(5), 433–453. https://doi.org/10.1177/0733464807306915 13. Garatachea, N., Molinero, O., Martínez-García, R., Jiménez-Jiménez, R., González-Gallego, J. in Márquez, S. (2009). Feelings of well being in elderly people: Relationship to physical activity and physical function. Archives of Gerontology and Geriatrics, 48(3), 306–312. https://doi.org/10.1016/j.archger.2008.02.010 14. Hayes, C. in Kriska, A. (2008). Role of Physi- cal Activity in Diabetes Management and Prevention. Journal of the American Diete- tic Association, 108(4), S19–S23. https://doi. org/10.1016/j.jada.2008.01.016 15. Jayakody, K., Gunadasa, S. in Hosker, C. (2014). Exercise for anxiety disorders: Systematic review. British Journal of Sports Medicine, 48(3), 187–196. https://doi.org/10.1136/bj- sports-2012-091287 16. Kim, J., Lee, S., Chun, S., Han, A. in Heo, J. (2017). The effects of leisure-time physi- cal activity for optimism, life satisfaction, psychological well-being, and positive affect among older adults with loneliness. Annals of Leisure Research, 20(4), 406–415. https://doi. org/10.1080/11745398.2016.1238308 17. Ku, P.-W., Fox, K. R. in Chen, L.-J. (2016). Lei- sure-Time Physical Activity, Sedentary Be- haviors and Subjective Well-Being in Older Adults: An Eight-Year Longitudinal Research. Social Indicators Research, 127(3), 1349–1361. https://doi.org/10.1007/s11205-015-1005-7 18. Lakka, T. A. in Laaksonen, D. E. (2007). Physi- cal activity in prevention and treatment of the metabolic syndrome. Applied Physiolo- gy, Nutrition, and Metabolism, 32(1), 76–88. https://doi.org/10.1139/h06-113 19. Lechleitner, M. (2008). Obesity and the Me- tabolic Syndrome in the Elderly; A Mini-Re- view. Gerontology, 54(5), 253–259. https://doi. org/10.1 159/000161734 20. Lindwall, M., Rennemark, M. in Berggren, T. (2008). Movement in mind: The relati- onship of exercise with cognitive status for older adults in the Swedish National Study on Aging and Care (SNAC). Aging & Mental Health, 12(2), 212–220. https://doi. org/10.1080/13607860701797232 21. Martone, A. M., Marzetti, E., Calvani, R., Picca, A., Tosato, M., Santoro, L., Di Giorgio, A., Ne- sci, A., Sisto, A., Santoliquido, A. in Landi, F. 50 (2017). Exercise and Protein Intake: A Syner- gistic Approach against Sarcopenia. BioMed Research International, 2017, 1–7. https://doi. org/10.1155/2017/2672435 22. McAuley, E. in Rudolph, D. (1995). Physical Activity, Aging, and Psychological Well-Be- ing. Journal of Aging and Physical Activity, 3(1), 67–96. https://doi.org/10.1123/japa.3.1.67 23. McDowell, C. P., Dishman, R. K., Gordon, B. R. in Herring, M. P. (2019). Physical Activity and Anxiety: A Systematic Review and Me- ta-analysis of Prospective Cohort Studies. American Journal of Preventive Medicine, 57(4), 545–556. https://doi.org/10.1016/j.ame- pre.2019.05.012 24. Netz, Y., Wu, M.-J., Becker, B. J. in Tenenbaum, G. (2005). Physical Activity and Psychologi- cal Well-Being in Advanced Age: A Meta- -Analysis of Intervention Studies. Psycho- logy and Aging, 20(2), 272–284. https://doi. org/10.1037/0882-7974.20.2.272 25. Parra-Rizo, M. A. in Sanchis-Soler, G. (2020). Satisfaction with Life, Subjective Well-Being and Functional Skills in Active Older Adults Based on Their Level of Physical Activity Practice. International Journal of Environmen- tal Research and Public Health, 17(4), 1299. https://doi.org/10.3390/ijerph17041299 26. Ryu, J. in Heo, J. (2018). Relationships betwe- en leisure activity types and well-being in older adults. Leisure Studies, 37(3), 331–342. https://doi.org/10.1080/02614367.2017.1370 007 27. Spirduso, W. (1995). Physical dimensions of ageing. Human Kinetics. 28. Wannamethee, S. G. in Atkins, J. L. (2015). Mu- scle loss and obesity: The health implications of sarcopenia and sarcopenic obesity. Proce- edings of the Nutrition Society, 74(4), 405–412. https://doi.org/10.1017/S002966511500169X 29. Wannamethee, S. G. in Shaper, A. G. (2002). Physical Activity and Cardiovascular Disease. Seminars in Vascular Medicine, 02(3), 257–266. https://doi.org/10.1055/s-2002-35400 30. Windle, G., Hughes, D., Linck, P., Russell, I. in Woods, B. (2010). Is exercise effecti- ve in promoting mental well-being in older age? A systematic review. Aging & Mental Health, 14(6), 652–669. https://doi. org/10.1080/13607861003713232 31. World Health Organization. (2015). World re- port on ageing and health. WHO. 32. Zhang, Z. in Chen, W. (2019). A Systematic Review of the Relationship Between Physi- cal Activity and Happiness. Journal of Ha- ppiness Studies, 20(4), 1305–1322. https://doi. org/10.1007/s10902-018-9976-0 33. Zuckerman, M., Li, C. in Diener, E. F. (2017). Societal Conditions and the Gender Diffe- rence in Well-Being: Testing a Three-Sta- ge Model. Personality and Social Psycho- logy Bulletin, 43(3), 329–336. https://doi. org/10.1177/0146167216684133 Kaja Teraž, asistentka; magistrica kineziologije, magistrica dietetike kaja.teraz@gmail.com