Prispevek obravnava usodo rimske poganske religije v zadnjih stoletjih njenega obstoja, predvsem v obdobju med 3. in 5. stoletjem po Kristusu. Najprej na kratko predstavi temeljne značilnosti rimskega poganstva, kot sta rimsko razumevanje pojma "numen" in osredinjenost na kultni formalizem. V nadaljevanju se ukvarja s silnicami, ki so prispevale k postopnemu upadu starih izročil, npr. splošno krizo rimskega cesarstva v drugi polovici 3. stoletja in prevladujoče henoteistične težnje v sočasnem verskem razvoju. Članek se posveča tudi poskusom poganske inteligence, da bi ohranila staro religijo, ki so dosegli vrh v neuspešni obnovi poganstva pod cesarjem Julijanom in doživeli dokončni poraz pod Teodozijem.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-B1NWE14Q

COBISSID

21623597

Objavljeno

12.07.2023

Metapodatki

Citiranje

APA:

Maver, Aleš (2003). Iam candidatus est fidei, quem filiorum et nepotum credens turba circumdat. Keria (Ljubljana), letnik 5, številka 2, str. 97-125. URN:NBN:SI:DOC-B1NWE14Q from http://www.dlib.si

MLA:

Maver, Aleš. "Iam candidatus est fidei, quem filiorum et nepotum credens turba circumdat." Keria (Ljubljana) letnik 5. številka 2 (2003) str. 97-125.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B1NWE14Q>

Keria
1999-
(Zbirni zapis)