Pasti prezgodnje specializacije mladih košarkarjev

slovenski

2019

letnik 67, številka 3/4

košarka   mladi športniki   specializacija   šport   športne poškodbe

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Poškodbe v športu so prekletstvo, ki spremlja domala vsakega aktivnega športnika. Vrhunski šport ima svoje zahteve. Gnati svoje telo do skrajnosti je del te zgodbe. Sem mnenja, da procesi, ki veljajo v vrhunskem športu, ne bi smeli veljati v letih, ko se mlada telesa še razvijajo. Pa vendar se pri treningu številna načela: načelo postopnosti, načelo primernosti vadbe starostni stopnji itd., ne upoštevajo oziroma se upoštevajo manj, kot bi se morala. Otroci so nenehno iz vseh medijev bombardirani z informacijami, da morajo dati vse od sebe, da bodo uspešni. Če k tem dodamo še preveč ambicioznega trenerja mlajših kategorij, ki ne loči med tem, kaj pomeni dosegati dober rezultat v mlajših kategorijah in kaj pomeni razvijati posameznika dolgoročno, imamo pred seboj recept za to, da številna mlada telesa procesa ne bodo zdržala. Ciniki bodo odmahnili z roko, češ, da je to del procesa. Da vrhunstvo doživijo le tisti, ki "preživijo" celoten proces. S tem bi se delno strinjal, če bi se športniki začeli s specialnim športom ukvarjati npr. pri 15 letih in pri 17 letih začeli delati na polno. Dokler pa se 14-letnike ali celo mlajše obremenjuje, kot da so že članski igralci, je vse skupaj precej v škodo zdravja otrok. Članskih igralcev, ki bi jih proizvedla domača šola, pa ni nikjer. Če pa so, so v bolnišnicah ali na terapijah.

06.11.2024