114 Traps of early specialization of young players of basketball Abstract Sport injuries are curse which involve every active sports men. Being active in top sports has its own requirements. One of this is to drive your body to the ful power. I think its not right that the same rules ar used in training process in younger categories. Training intesity should grow gradually. From all media kids are literally attacked that they must push to the limit to achieve the goal. If you add to ambicious coach who doesnt see the difference between beeing champion in youth cathegories or developing sports men in the long run, you have got a recipe, that many young bodies wont hold on. Cynic people would say that thats part of the process. That top sport is reserved just for the individuals who get throuhg the process. I would agree if it all starts at the age of 15 or later, as we learn during studies. But until we push to the end our 14 years old children or even younger its mostly fort he detriment of children. And senior players are nowhere. Maby in hospitals or therapies. Key words: Childhood, sport, basketball, specialisation Izvleček Poškodbe v športu so prekletstvo, ki spremlja domala vsakega aktivnega športnika. Vrhunski šport ima svoje zahteve. Gnati svoje telo do skraj- nosti je del te zgodbe. Sem mnenja, da procesi, ki veljajo v vrhunskem športu, ne bi smeli veljati v letih, ko se mlada telesa še razvijajo. Pa vendar se pri treningu številna načela: načelo postopnosti, načelo primernosti vadbe starostni stopnji itd., ne upoštevajo oziroma se upoštevajo manj, kot bi se morala. Otroci so nenehno iz vseh medijev bom- bardirani z informacijami, da morajo dati vse od sebe, da bodo uspešni. Če k tem dodamo še pre- več ambicioznega trenerja mlajših kategorij, ki ne loči med tem, kaj pomeni dosegati dober rezultat v mlajših kategorijah in kaj pomeni razvijati posa- meznika dolgoročno, imamo pred seboj recept za to, da številna mlada telesa procesa ne bodo zdr- žala. Ciniki bodo odmahnili z roko, češ, da je to del procesa. Da vrhunstvo doživijo le tisti, ki »preživi- jo« celoten proces. S tem bi se delno strinjal, če bi se športniki začeli s specialnim športom ukvarjati npr. pri 15 letih in pri 17 letih začeli delati na pol- no. Dokler pa se 14-letnike ali celo mlajše obre- menjuje, kot da so že članski igralci, je vse skupaj precej v škodo zdravja otrok. Članskih igralcev, ki bi jih proizvedla domača šola, pa ni nikjer. Če pa so, so v bolnišnicah ali na terapijah. Ključne besede: Otroštvo, šport, košarka, specializa- cija Robert Dragan Pasti prezgodnje specializacije mladih košarkarjev mnenja – polemike 115 Sem učitelj športa s 23 leti prakse. Med leti 1986 in 1998 sem tekmoval v tekih na sre- dnje in dolge proge. Trinajst let sem delal kot atletski trener v AK Krka. V štirih tekmo- valnih sezonah sem pomagal trenerjem mlajših kategorij košarkarskega kluba Krka pri izvedbi treningov s splošno vsebino. Sem oče treh sinov. Starejša dva sta košar- karja. Tako sem posredno že vrsto let vpet v ta šport. Ob spremljanju tekem, komuni- kaciji s številnimi trenerji, terapevti in dru- gimi strokovnjaki, ki delajo v košarki, me je presenetila zelo velika pojavnost hudih poškodb igralcev v mlajših kategorijah. Za- čel sem se spraševati o vzrokih za to. Hkrati se sprašujem, če si podobna vprašanja po- stavlja še kdo. Tudi če si ne, se mi zdi, da je skrajni čas, da se odpre razprava in ugotovi vzroke, zakaj je tako. Verjetno se vsi strinjajo, da je poškodb pre- več. Osebno poznam številne igralce, ki so si npr. prednje križne vezi strgali v zadnjih petih letih. Vsem se je to zgodilo v času igranja za mlajše kategorije ali takoj po tem. Sprašujem se zakaj je tako. Je problem v preveliki intenzivnosti vadbe? Morda je te- žava, ker klubi zaradi varčevanja ne morejo zagotoviti stalnega zdravniškega nadzora. Morda manjka kondicijski trener v mlajših kategorijah. Morda so trenerji, ki delajo z mlajšimi kategorijami, premalo izobraženi z vidika pravilnosti in postopnosti obreme- nitev. Morda preveč stremijo k rezultatske- mu cilju že v starostnih kategorijah u-13 in u-15 in igralce že takrat ženejo do skrajnih meja. Morda je število otrok, ki se ukvarjajo s košarko, tako veliko, da že sama količina vadečih poveča statistično možnost za tež- jo poškodbo. Dejstvo je tudi, da je selekcija izjemno huda. Otroci to vidijo in se sami ženejo prek vseh meja. Morda pa je napač- na tudi moja percepcija. Dejstvo je, da ne poznam nobene raziskave o pojavnosti hu- dih poškodb v drugih državah. Tako razen mojih izkušenj pravzaprav nimam temelja, na katerem bi lahko trdil, da je poškodb v Sloveniji več kot v tujini. Pa vendar ne mo- remo zanikati, da je poškodb veliko in da je to stvar, ki nas mora močno skrbeti. V tem prispevku bom predstavil moj po- gled na problematiko. Najprej je potrebno ugotoviti, s kakšno osnovo so otroci sploh prišli na košarko. Če jim je košarka prvi in zadnji šport, s katerim so se ali se ukvarja- jo, to ni dobro. Pravilno bi bilo, da bi otroci pred specializacijo opravili t. i. gradilni tre- ning. To je temeljni trening, ki nas pripravi na poznejšo specializacijo. Tako so nas učili med študijem na FŠ in to drži. Vsi se zave- damo, da se otroci v prostem času dan- danes gibajo manj, kot so se v preteklosti. V času preden začnejo trenirati opravijo bistveno manj vadbe, kot smo jo mi v na- šem otroštvu. Ne gre za usmerjen trening, ampak za vadbo v smislu otroške igra na prostem. Ta vadba je še kako pomembna za razvoj otrok. Ta vadba, v bistvu otroška igra, ni specializirana in je zelo pomembna pri razvoju mišic, ki stabilizirajo sklepe. Problem je tudi, ker se pri pouku športa v šolah učitelji izogibajo učenju določenih elementov zaradi strahu pred poškodbami. Njihov argument zakaj določene vsebine, posebej športne gimnastike, izpuščajo, je povsem logičen, saj poškodbam pogosto sledijo pritiski staršev. Pa vendar se otroci potem ne naučijo številnih prvin, ki so po- membne v vsakdanjem življenju. Npr. kako pravilno pasti, da si ne zlomiš kosti ipd. Pravzaprav se ne naučijo pravilno upora- bljati mišic svojega telesa, kar je dolgoroč- no gotovo slabo. Tako relativno slabo pripravljeni otroci pridejo na trening košarke. Glede na argu- mente, ki sem jih naštel, sem prepričan, da prej, kot se otroci odločijo za specialni tre- ning, slabše je. S specialno vadbo nato ne razvijamo vseh, za stabilnost sklepov po- trebnih mišic. Obremenitve so enostranske. Če z njimi pretiravamo, je po mojem mne- nju to lahko pomemben prispevek k temu, da se približamo hudi poškodbi. Z leti tre- ninga se viša tudi intenzivnost vadbe. Tako smo hudim poškodbam še bližje. Kaj pravzaprav lahko naredimo? Prvo vpra- šanje je osebna etika. Če kdo ob tem vpra- šanju le odmahne z roko, ima z etiko velike težave. Osebno menim, da ljudje, ki si ne postavljajo vprašanj o preventivi pred po- škodbami pri najmlajših, nimajo kaj iskati v športu. Zmaga pri u-15, u-13 ali celo u-11, pač ne more biti edini cilj. Menim, da so ta- kšni trenerji v manjšini, pa vendar so. Ali je smiselno vpeljati kondicijskega tre- nerja že v mlajših (pionirskih) kategorijah? Da, če ta trener ve, kaj otroci potrebujejo. Iz izkušenj vem, da številni kondicijski tre- nerji npr. učijo šolo teka, ne da bi vedeli, kakšen je sploh cilj vsake vaje. Prav tako jim ni povsem jasna biomehanika pravilnega tekaškega koraka. Kondicijski trener otrok, mora zelo dobro poznati vzrok, zakaj sploh je prisoten na treningih. Jasno se mora zavedati pomembnosti in dolgoročnosti svojega dela. Splošna vadba (ne maram izraza kondi- cijska vadba) pri najmlajših bi po mojem mnenju morala biti del večine treningov. Vadba bi morala biti čim bolj splošna z ele- menti osnovne motorike, športne gimna- stike (orodne in talne) in atletike. S tovrstno vadbo ne bi smeli pretiravati. Zavzela naj bi največ 1/4 do 1/3 vadbene enote. Jasno, da vadba v fitnesu ali z utežmi odpade. Vsaj do 18 leta. Pa tudi pozneje so po mojem mne- nju vaje z lastno težo lahko bolj učinkovite. Odvisno od ustvarjalnosti trenerja. Zavedati se moramo, da pri normalnem treningu npr. v kategoriji u-13 otroci opravi- jo ogromno šprintov in poskokov. Problem nastane, ko se je treba ustaviti pri veliki hi- trosti teka ali doskočiti po visokem skoku. Težava je v pravilni tehniki ustavljanja. Po- tem v moči. Če so otroci utrujeni, ni real- no, da se bodo pravilno ustavljali. To vodi v nepravilen razvoj mišic, kompenzacije in posledično v prevelike sile na sklepne strukture. Poseben problem je utrujenost. Osebno vem, da otroci v kategoriji u-13 opravijo ve- liko količino teka z veliko hitrostjo. Zato telo proizvaja veliko mlečne kisline, ki je sam po sebi strup. Hkrati povzroča utrjenost. Če utrujeno telo silimo delati tehnično zahtev- ne gibe (npr. sonožni doskok), ima to lahko neprijetne posledice za sklepe. Posledice so lahko kratkoročne ali dolgoročne. Skrat- ka trener v mlajših kategorijah mora otroke najprej naučiti pravilne tehnike osnovnih gibov. Pristop mora biti bolj individualen, kot pa je to v praksi. Otrok, ki ima za seboj 2 leti treninga in začetnik pač ne moreta opravljati povsem enakega treninga. Otrok, ki ima pri približno isti višini 30 kg več od drugega, običajno ne more preteči iste razdalje kot lažji soigralec. Kaj šele enako hitro. Prav je, da se otroci potrudijo, trener pa mora ugotoviti, kdaj se ženejo prek vseh meja in jih takrat ustaviti. Ko dobimo otroka na trening, lahko hitro ugotovimo, kje ima največje primanjkljaje. Nato moramo narediti načrt, kako jih od- praviti. Marsikdo se bo vprašal, katere so te vaje in kako jih vključiti v trening. Vaje s področja osnovne motorike najdemo v šte- vilnih tiskovinah. Mogoče samo nekaj pre- dlogov; gre v bistvu za osnovna gibanja na področju osnovne motorike. Npr. gibanja po vseh štirih, kot so: čelno naprej, čelno nazaj, hrbtno naprej, hrbtno nazaj, bočno gibanja s križanjem, bočno gibanje z vzpo- rednim premikanjem rok in nog, medvedja hoja. Seveda ni vsaka izvedba tudi pravilna. Trup mora biti ob pravilni koordinaciji čim 116 bolj stabilen. Odlične vaje so: plezanje po vrvi ali žrdi, vlečenje po klopci horizontal- no. Če imamo na voljo plezalno steno, je pa to ob ustreznem varovanju verjetno naj- boljše. Zelo učinkovita so tudi plazenja in kotaljenja. Vadbo lahko izvajamo frontalno, lahko v obliki poligona ali obhodne vadbe. Športna gimnastika ponuja celo paleto primernih vaj: preval naprej, preval nazaj, premet v stran, stoja na rokah, hoja po nizki gredi … Opozoril bi, da se npr. stoje na ro- kah ne lotimo kar tako. Potrebno je znanje pomoči in varovanja. Podobno velja tudi za oba prevala, posebej preval nazaj. V resnici lahko s slabim poznavanjem pravilne tehni- ke izvedbe ter slabim poznavanjem varova- nja naredimo precej škode. Vaje za izboljšanje tehnike teka so name- njene točno temu. Otroci imajo pogosto težave z izvedbo določenih vaj. Problem je v koordinaciji ali pomanjkanju moči. Je pa cilj izboljšanja tehnike teka jasen. S pra- vilno tehniko je tek bolj ekonomičen. V tek vključujemo le tiste mišične skupine, ki so pomembne v posamezni fazi tekaškega koraka. Vaje za izboljšanje tehnike teka so namenjene izboljšanju koordinacije, pred- vsem pa izboljšanju mišične moči ter izbolj- šanju živčno mišičnih povezav. Nekatere bolj kompleksne tekaške vaje so izjemno kakovostne z vidika razvoja koordinacije: tek s poudarjenim odrivom na vsak 2., 3. ali 4. korak, vaje z vmesnim medskokom ali ko- rakom (grabljenje, skiping, frcanje …). To je le nekaj idej, kako obogatiti košarkar- ski trening in mu dodati elemente preven- tive pred poškodbami. Pa ne samo to. Večja mišična moč tako ali tako poveča učinko- vitost našega telesa v vseh ozirih. Vaj je v resnici malo morje. Prav je, da jih v treningu uporabljamo, ni pa prav, da v treningu pre- vladujejo. Otroci so se le prišli naučiti igrati košarko. Trener mora s svojim strokovnim znanjem oceniti, koliko primanjkljaja imajo otroci na posameznem področju in potem delati na tem. Kot sem že povedal so poškodbe pri športu nekaj, nad čimer ne moremo kar zamahniti z roko. Vzrokov, zakaj prihaja do številnih poškodb, je veliko. Nisem npr. omenil ge- netike. Poškodbe v športu bo tudi v pri- hodnosti nemogoče izkoreniniti. Takšna je pač narava te dejavnosti. Pa vendar, za vsako poškodbo se skriva vzrok. Vedno ne bomo prišli do odgovora, ki ga bomo iskali, najslabše pa je, če si vprašanja »zakaj« sploh ne bomo postavljali. Robert Dragan Petelinjek 12 a, 8000 Novo mesto robert.dragan@ostpavcka.si