Subjekt proti simulakru : ontološke meje in ohranjanje človeškosti v dobi umetne inteligence
Subject versus simulacrum : ontological boundaries and the preservation of humanity in the age of AI

slovenski

2026

letnik 86, številka 2

biološki redukcionizem   bivanjska ranljivost   ontološki dualizem   simulaker   transhumanizem

Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek obravnava vprašanje ohranjanja človeškosti v času hitrega razvoja generativne umetne inteligence (UI). Izhaja iz hipoteze, da temeljna nevarnost UI ni v njeni morebitni zavestnosti, temveč v človekovi pripravljenosti, da lastno eksistenco zreducira na algoritemsko procesiranje. Z uporabo interdisciplinarnega pristopa, ki povezuje spoznanja nevroznanosti (Penfield, Egnor), filozofije duha (Feser, Searle) in teologije, raziskava dokazuje ontološko nezvedljivost človeka na materialni stroj. Analiza nevroznanstvenih dokazov zavrača biološki redukcionizem in potrjuje nematerialno naravo intelekta in volje. V nadaljevanju prispevek razkriva epistemološki prepad med sintakso UI in človeško semantiko ter UI opredeljuje kot ‚logičnega drugega‘ oziroma kot simulaker brez notranjega uvida. V zadnjem delu se razprava usmerja v eshatološko in etično dimenzijo – avtor s kritiko transhumanizma in konceptom ‚malikovanja tehnologije‘ utemeljuje, da je ohranjanje človeškosti mogoče le s sprejemanjem bivanjske ranljivosti, končnosti in sposobnosti za molk, česar pa digitalna nesmrtnost ne more ponuditi.

13.10.2026