391 KB0 KB192120262026Pisk, Jernejštevilka:2letnik:86str. 213-227ISSN:0006-5722DOI:10.34291/BV2026/02/PiskCOBISSID_HOST:289927939URN:URN:NBN:SI:doc-5WTK9C8JslZaložba Univerze v LjubljaniBogoslovni vestnikbiological reductionismbiološki redukcionizembivanjska ranljivostexistential vulnerabilityontological dualismontološki dualizemsimulacrumsimulakertranshumanismtranshumanizemSubjekt proti simulakru| ontološke meje in ohranjanje človeškosti v dobi umetne inteligence| Subject versus simulacrum| ontological boundaries and the preservation of humanity in the age of AI|Article addresses the preservation of humanity in the era of rapidly advancing generative artificial intelligence (AI). It proceeds from the hypothesis that the fundamental danger of AI lies not in its potential sentience, but in the human tendency to reduce one's own existence to algorithmic processing. Employing an interdisciplinary approach that integrates insights from neuroscience (Penfield, Egnor), philosophy of mind (Feser, Searle), and theology, the research demonstrates the ontological irreducibility of the human being to a material machine. The analysis of neuroscientific evidence refutes biological reductionism and affirms the immaterial nature of the intellect and will. Furthermore, the article exposes the epistemological gap between AI syntax and human semantics, defining AI as a “logical other” or a simulacrum lacking internal insight. Finally, the discussion shifts to eschatological and ethical dimensions, where the author, through a critique of transhumanism and the concept of “technological idolatry,” argues that humanity can only be preserved by embracing existential vulnerability, finitude, and the capacity for silence—qualities that digital immortality cannot offerPrispevek obravnava vprašanje ohranjanja človeškosti v času hitrega razvoja generativne umetne inteligence (UI). Izhaja iz hipoteze, da temeljna nevarnost UI ni v njeni morebitni zavestnosti, temveč v človekovi pripravljenosti, da lastno eksistenco zreducira na algoritemsko procesiranje. Z uporabo interdisciplinarnega pristopa, ki povezuje spoznanja nevroznanosti (Penfield, Egnor), filozofije duha (Feser, Searle) in teologije, raziskava dokazuje ontološko nezvedljivost človeka na materialni stroj. Analiza nevroznanstvenih dokazov zavrača biološki redukcionizem in potrjuje nematerialno naravo intelekta in volje. V nadaljevanju prispevek razkriva epistemološki prepad med sintakso UI in človeško semantiko ter UI opredeljuje kot ‚logičnega drugega‘ oziroma kot simulaker brez notranjega uvida. V zadnjem delu se razprava usmerja v eshatološko in etično dimenzijo – avtor s kritiko transhumanizma in konceptom ‚malikovanja tehnologije‘ utemeljuje, da je ohranjanje človeškosti mogoče le s sprejemanjem bivanjske ranljivosti, končnosti in sposobnosti za molk, česar pa digitalna nesmrtnost ne more ponuditiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Teološka fakulteta