Literarno ustvarjanje ene prvih humanističnih avtoric, Isotte Nogarole, se je v zgodovini književnosti večinoma obravnavalo z vidika spola. Po prevladujočih interpretacijah naj bi si tako Nogarola pot v pretežno moške kroge humanistične rei publicae literaria utrla z namernim zatajevanjem svoje ženskosti, kar naj bi se odražalo predvsem v njenih izrazih čustev. Nasprotno pa pričujoči prispevek opozarja, da Nogarola čustva manjvrednosti, ponižnosti ali domnevne ženske šibkosti uporablja kot del uveljavljenih retoričnih strategij, denimo captatio benevolentiae. Podobno svoja dela prepleta z avto ironičnim namigi na žensko klepetavost, hkrati pa svoj spol slavi skozi kataloge znamenitih žensk. Svojega spola tako nikakor ne potlači, temveč ga zavestno izpostavlja in se v svojih delih izrecno predstavlja kot ženska avtorica.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-53JGW7K6

COBISSID

262733571

DOI

10.34291/BV2025/03/Bozic

Objavljeno

17.02.2026

Metapodatki

Citiranje

APA:

Božič, Anja (2025). In muliere virum faciat opus est. Bogoslovni vestnik, letnik 85, številka 3, str. 711-724. URN:NBN:SI:DOC-53JGW7K6 from http://www.dlib.si

MLA:

Božič, Anja. "In muliere virum faciat opus est." Bogoslovni vestnik letnik 85. številka 3 (2025) str. 711-724.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-53JGW7K6>

Bogoslovni vestnik
1920-
(Zbirni zapis)

In muliere virum faciat opus est : čustva kot znamenje ženskosti ali del retorične strategije v humanističnih panegirikih Isotte Nogarole (1418–1466)In muliere virum faciat opus est : emotions as a sign of femininity or rhetorical tool in humanist panegyrics of Isotta Nogarola (1418–1466)

In muliere virum faciat opus est : čustva kot znamenje ženskosti ali del retorične strategije v humanističnih panegirikih Isotte Nogarole (1418–1466)
In muliere virum faciat opus est : emotions as a sign of femininity or rhetorical tool in humanist panegyrics of Isotta Nogarola (1418–1466)