711 Iz virni znans tv eni članek/ Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 85 (2025) 3, 711—724 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:11/2025; spr eje t o/ Accep t ed:11/2025 UDK/UDC: 165.742Nog ar ole I. DOI: 10.34291/B V2025/03/Bo zic © 2025 Bo žič, CC B Y 4.0 Anja Božič In muliere virum faciat opus est: Čustva kot zna- menje ženskosti ali del retorične strategije v humanističnih panegirikih Isotte Nogarole (1418– 1466) In mulier e virum f acia t opus es t: Emotions as a Sign of Femininity or Rhetorical Tool in Humanist Pane- gyrics of Isotta Nogarola (1418–1466) Povzetek : Lit er arno us tv arjanje ene pr vih humanis tičnih a v t oric, Isott e Nog ar ole, se je v z g odo vi ni kn ji ž e vn os ti v eči n oma obr a vna v al o z vi di k a spol a. P o pr e vl a- dujočih in t erpr e t acijah naj bi si t ak o Nog ar ola pot v pr e t e žno mošk e kr og e hu - man i s tičn e rei publicae literariae u trl a z n amern i m z a t aje v anjem s v oje ž ensk o- s ti, k ar naj bi se odr až alo pr edv sem v njenih izr azih čus t e v . Naspr otno pa priču- joči pris pe v ek 1 opo z arja, da N og ar ola čus tv a manjvr ednos ti, ponižnos ti ali do - mne vne ž ensk e šibk os ti upor ablja k ot del uv elja vljenih r e t oričnih s tr a t egij, de- nimo captatio benevolentiae. P odobno s v oja dela pr eplet a z a vt oir oničnimi namigi na ž ensk o klepe t a v os t, hkr a ti pa s v oj spol sla vi sk o zi k a t alog e znameni - tih ž ensk. S v ojeg a spola t ak o nik ak or ne potlači, t em v eč g a z a v es tno izpos t a vlja – in se v s v ojih delih izr ecno pr eds t a vlja k ot ž ensk a a v t oric a. Ključne besede : humaniz em, čus tv a, ž ensk o a v t or s tv o , r e t orične s tr a t egije Abstract : The lit er ar y output of one of the earlies t f emale humanis t author s, Isot - t a Nog ar ola, has f or the mos t part been e x amined thr ough the lens of g ender . Acc or ding t o pr ev ailing in t erpr et a tions, Nog ar ola is though t t o ha v e g ained access t o the pr edominan tly male cir cles of the humanis t rei publicae litterari- ae b y deliber a t ely suppr essing her f emininity , a s tr a t egy supposedly link ed abo- v e all t o either the ab sence of emotion or the e xpr ession of in f eriority . In c on - tr as t, the pr esen t c on tribution show s tha t Nog ar ola inc orpor a t es f eelings of su b mi ssi v en ess, h u mi l i ty , o r al l eg ed f emal e w eakn ess i n t o es t ab l i sh ed rh e t o - r ic a l s t r a t e g ie s suc h a s captatio benevolentiae . I n sim ilar m a nne r , she e nr ic he s 1 Prispe v ek je nas t al v okviru r azisk o v aln eg a pr ogr ama P6-0262 „ V r ednot e v ju do v sk o-kr šč anskih virih in tr adiciji t er mo žnos ti dialog a “ , ki g a sofin ancir a Ja vna ag encija z a r azisk o v alno in ino v acijsk o deja vnos t R epublik e Slo v enije (ARIS). Z a podpor o t ej r azisk a vi niso bili us tv arjeni nobeni no vi poda tki. 712 Bogoslovni vestnik 85 (2025) • 1 he r w or k s with se lf -ir onic allusions t o f e minine loquacity while simult ane ously celebr a ting her g ender thr ough c a t alogues of illus trious w omen. She ther e f or e doe s not suppr e ss he r se x; r a the r , she c onsciously f or e g r ounds it and e xplicitly positions her self in her w ork s as a f emale author . Keywords : humanism, emotions, w omen, f emale author ship, rhe t orics 1. Uvod V lit er arni z g odovini v v eliki meri v elja, da je bilo lit er arno udejs tv ov anje v iz o- br až enskih kr ogih r enesančneg a humanizma r e z er vir ano bolj ali manj z a mošk e (St e v enson 2006, 512). Med osr ednjimi r azlogi z a t o naj bi bil v elik pomen udej - s tv o v anja v ja vnem življenju v t em č asu – eden t emeljnih humanis tičnih idealo v je bilo v sek ak or ak tivno delo v anje znotr aj družbe in drž a v e, pog ojeno z znanjem g o - v orniš tv a, pr epriče v anja in spr e tneg a izr až anja sploh (R obe y 1980, 38; Garin 1971, 32). 2 Pri t em naj bi bile v ospr edju tr adicionalno mošk e vrline, k ot s t a ob vladanos t in r acionalnos t, medt em k o naj bi se ž ensk am še v edno pripisov alo neiz ogibno podvrž enos t čus tv om (King in Rabil 2004, xii; A v senik Naber g oj 2023). Na podla - gi t eg a naj bi bile ž e po nar a vi neprimerne z a pr e v z emanje po membnejših vlog v ja vnem življenju , posr edno pa tudi z a sodelo v anje znotr aj humanis tične lit er arne sk upnos ti (re publica litterarum). Naboru v 15. s t ole tju kljub t emu uv elja vljenih a v t oric 3 se t ak o pog os t o pripisu je, da so se bile z ar adi udejs tv o v anja znotr aj pr e- vladujoče moških lit er arnih kr og o v prisiljene »odpo v eda ti s v oji ž ensk os ti« (King 1976, 280–304). T o naj bi bilo najbolj po v e z ano pr a v z njiho vim izr až anjem – ali v č asih neizr až anjem – določenih čus t e v . T ak šn e p o l ari zi r an e o b r a vn a v e so b i l a v v el i ki meri d el e žn a tu d i l i t er arn a d el a Isott e Nog ar ole (1418–1466) – v er onsk e iz obr až enk e, ki v elja z a eno pr vih ž enskih us tv arjalk v obdobju humanizma (St e v enson 2006, 156). V nadalje v anju bomo sk ušali dok az a ti, da so š t e vilni sklepi t ak o o z a t aje v anju spola k ot tudi izr azih ču- s t e v znotr aj lit er arnih del ž enskih a v t oric pog os t o posledic a pomanjkljiv eg a br anja vir o v , njiho v e izk ljučne ali pr e tir ano f e minis tične obr a vna v e in osr e dot oč anja na z g olj iz olir ane na v edbe iz z apis o v moških k oleg o v . T ak o so t e a v t orice v lit er arnih z g odo vinah pog os t o pr eds t a vljene z določeno s t opnjo pesimizma: upodobljene so k ot nena v adne izjeme, k ot so jih – na v adno znotr aj lit er arne k on v encije – na- menoma pr eds t a vljali njiho vi moški k olegi; obr a vna v ane so z drug ačnimi me t odo- log ijam i, br anje njiho v ih de l pa je pr e v e č k r a t nam e nje no z g olj isk anju e le m e n t o v , 2 Z a human is t e je r e t orik a pr eds t a vljala osr ednji del š tudijsk eg a pr og ama (studia humanitatis) in t emelj - no or odje oblik o v anja iz obr až e ne g a posame znik a, čig ar dolžnos t je s v oje znanje pr e pr ičljiv o , e tično in es t e tsk o oblik o v ano pr eds t a vlja ti v ja vnem življenju. Pr egled r az v oja in smernic humanis tične iz obr azbe je na v oljo v Bo žič 2025a, 28–54. 3 Od 14. s t ole tja dalje ž ensk e a vt orice v It aliji niso v eč izjema. Od s v ojih sr ednje v eških pr edhodnic se pomembno r azlik ujejo po t em, da niso biv ale v samos t anih, njihov o pisanje pa se ni omejev alo na nabo žne t ema tik e (Jar dine 1986, 231–244). Doda tna posebnos t deja vnos ti beneških pisa t eljic je, da drug ače k ot sodobnice iz drugih delo v It alije niso pripadale vladar skim družinam – čepr a v so se v eda v se prihajale iz višjih družbenih sloje v (T adel 2022, 196). 713 Anja Božič - In muliere virum faciat opus est ki prič ajo o njiho v em prikrit em izr až anju ali odkrit em z a t aje v anju s v oje ž ensk os ti. Zla s ti pog os t o se po z a blja t udi, da g r e v pr e c e jšnji m e r i v e nda r le z a iz je m no do v r - šena r e t orična besedila. 4 Pričujoči prispe v ek bo t ak o na podlagi izbr anih odlomk o v najpr ej obr a vna v al po v e z a v o med čus tvi in ž ensk os tjo znotr aj njene pisemsk e k or espondence in na t o njeno domne vno odpo v ed ž ensk os ti. V z adnjem delu prispe vk a pa se bomo po- s v e tili Nog ar olinemu panegirik u v č as t s v . Hier onimu z namenom r azisk a ti njene r e t orične s tr a t egije in samor epr e z en t acijo. 2. Nogarola kot ena prvih humanističnih avtoric Nog ar ola je bila r ojena le t a 1418 v eni v odilnih v er onskih aris t okr a tskih družin. 5 Po z aslugi ma t er e, ki je ž elela poskrbe ti tudi z a iz obr azbo hčer a, je bila ž e od otr oš tv a del e žna vrhunsk e human i s tične v z g oje. T ak o s t a si ses tri Nog ar ol a ž e v najs tn i ški h le tih do piso v ali s pomembnimi humanis ti s v ojeg a č asa. Zlas ti Isott a je pr eprič ala celo eneg a najuglednejših učit elje v r e t orik e, Guarina iz V er one, 6 in s tik z njim ji je odprl vr a t a v sicer izključno moški in t elek tualni kr og it alijanskih humanis t ov (King 2004, 40–62). Njen ugled je le t a 1438 z amajala anonimna obt o žba ne znaneg a v er onsk eg a pisc a, ki ji je pod p se v donimom Plinio Veronese (‚ V er onski Plinij‘) očit al v sesplošno pr omisk uit e t o in inces t z br a t om. Razlog z a t o je bila v erje tno njena odločit e v z a lit er arno k arier o in samsk o življenje na domu ma t er e in br a t a, names t o da bi se (k ot je bilo od ž ensk e njene do be prič ak o v ano) por očila ali v s t opila v r edo vno ži- vljenje (P ark er 2002, 13). Zar adi šk andala se je z a nek aj le t iz ja vneg a življenja po v se m um a k nila – iz č asa v le tih 1 4 4 1 –1 4 4 9 t ak o nim am o ohr anje ne g a nobe ne - g a njeneg a dela, lit er arni z g odo vinarji pa t o obdobje njeneg a življenja pr eds t a vlja - jo k ot prisilni duhovni umik. 7 V t em č asu naj bi se še dalje poglabljala v š tudij, pr edv sem S v e t eg a pisma in Aris t ot elo vih del, k ar se jasno odr až a v pr eno vljenem 4 T a napak a je pri r azisk a v ah pisemskih k or espondenc humanis tičnih a v t oric, ki so bile epis t ologr a f sk o izr azit o ak tivne (k ar je bilo pono vno z v edeno zlas ti na f eminis tične in t erpr e t acije), najpog os t ejša: pisan - je pisem naj bi bilo edini način z a sodelo v anje ž ensk v in t elek tualni izmenja vi, saj je imelo do v olj domač pridih, da ni v eljalo z a kr šit e v z a ž ensk o družbeno spr ejemljiv eg a polo ž aja (Bor šić in Sk uhala K ar asman 2015, 44). P a v endar v njiho vih pismih najdemo podobne t eme, k ot so sicer prisotne pri moških: is - k anje vrline sk o zi znanje, pomen učenos ti in elokv ence v ja vnem življenju. Nog ar ola si je v r esnici dop - iso v ala z mnogimi sla vnimi humanis ti s v ojeg a č asa, k ot so denimo Giuliano Cesarini, An t onio Cassarino in Nicc olò V enier . 5 Isottina biogr a fija je na v oljo v anglešk em je zik u sk upaj s pr e v odom izbor a njenih del (King in Rabil 2004), še na t ančnejša je biogr a fija v uv odu k la tinski iz daji njenih del (Abel 1886, i–clxxii). 6 Guarin o Guarini ali Guarino V er onese (1374–1460) je bil eden izmed osr ednjih it alijanskih humanis t o v z g odnje r enesanse – slo viti pedag og , pr e v ajalec in po zna v alec gr ščine, ki je š tudir al pri biz an tinsk em učenjak u Manuelu Hriz olor asu. K ot učit elj je v F err ari in drug od iz obr až e v al š t e vilne pomembne human - is t e, med njimi Leona Ba ttis t o Albertija in Vitt orina da F eltr eja, njeg o v o najbolj priljubljeno delo pa je učbenik la tinsk e slo vnice z naslo v om Regulae Grammaticales. 7 V prispevk u »The R eligious R etr ea t of Isott a Nog ar ola (1418–1466)« King njeno življenje v t em ob - dobju opisuje k ot podobno biv anju v odmaknjeni samos t anski celici, v popolni ask e zi in br e z s tik o v z z un an ji m s v e t o m (Ki n g 1976, 807–822 i n P ark er 2002, 14). Nek a t er e man j f emi n i s tičn e o b r a vn a v e si cer 714 Bogoslovni vestnik 85 (2025) • 1 naboru medbesedilnih na v e z a v pr edv sem s v e t opisemsk eg a in pa tris tičneg a iz v o- r a v njen ih zr elih delih, ki jih je napisala med le t oma 1451 in 1466 in pr eds t a vlja- jo vr hunec njeneg a lit er arneg a udejs tv o v anja. Najbolj znano med njimi je Dialog o enakem ali neenakem grehu Adama in Eve (De pari aut impari Evae atque Adae peccato dialogus), v k a t er em r azpr a vlja o t em, k do je v r aju gr ešil huje – E v a, k er je Adama z apeljala, ali Adam, k er se ji je kljub tr dnejši moški nar a vi dal z apelja ti. 8 P oleg s t alne pisemsk e pr oduk cije – dopiso v ala si je z nek a t erimi najvplivnejšimi ose bnos tm i 1 5 . s t ole tja, npr . k ar dinalom Be ssar ionom , pape ž e m N ik olaje m V . in pape ž em Pijem II. – je napisala tudi v saj tri g o v or e z a ja vno iz v edbo in delo z na- sl o v o m Tolažba (Consolatio ) . 9 P o smrti j e b i l a v ečkr a t vkl j u čen a v r azl i čn e b i o gr a f - sk e k ompilacije življenjepiso v sla vnih ž ensk in je pr eds t a vljala pomemben z gled po znejšim g ener acijam z g odnjemodernih pisa t eljic. 10 V se do k onc a življenja se je Nog ar ola pos v eč ala poglobljenemu š tudiju, še po - sebej r eligio znih besedil, z ar adi česar so jo njeni dopiso v alci z ačeli nag o v arja ti k ot s v e t o ž eno , sk or ajda s v e tnic o , k ar naj bi jo os v obodilo pr oblem a tičnos ti k oncep t a iz obr až ene ž ensk e. Z a ceno v ztr ajanja na (z a s v ojo dobo) še pr ecej nek on v encio - nalni živ lje njsk i poti samos t ojne lit e r ar ne us tv ar jalk e naj bi bila – po be se dah r az- isk ov alk pr edvsem iz f eminis tičnih v ed – prisiljena z a tr e ti s v ojo ž ensk o nar a v o: odločit e v z a učenos t je bila v očeh njenih moških sopotnik o v pog ojena s t em, da je »p r enehala biti ž ensk a« (Kin g 1978, 286; Jar dine 1985, 811). V nadalje v anju se bomo najpr ej pos v e tili domne vnim kritik am po v e z a v med ž ensk os tjo in čus tvi pri moških humanis tih, na t o pa obr a vna vi čus t e v v Nog ar olinem pisanju. 3. Moška trdnost in ženska razčustvovanost Gla v ni v ir t ak šnih in t e r pr e t acij je odlome k iz pisma e ne g a N og ar olinih dopisnik o v , in si cer pr a v sla vneg a Guarina iz V er one. Guarinu je Nog ar ola na pobudo s v ojeg a br a t a, ki ji je pripo v edo v al o Guarino v em odobr a v anju njeneg a lit er arneg a slog a – pok az al mu je namr e č dv e pismi Isott e in nje ne se s tr e Gine v r e –, pr i r osnih ose m - najs tih le tih v z ače tk u ok t obr a 1436 napisala pismo , polno h v ale in občudo v anja opo z ar jajo , da so t ak šne o znak e pr e tir ane , pr e dv se m pa imajo malo sk upne g a z r e do v nim živ lje nje m, k i t emelji na ja vni r az glasitvi z aobljub in življenju v sk upnos ti (Allen 2002, 944, op. 26). 8 Z adnja iz daja Abel 1886, 185–216. Z a na t ančno analiz o glej Allen 2002, 944–995 in Bor šić in Sk uhala K ar asman 2015, 43–52. 9 T a je sicer v r ok opisni obliki zbr al madž ar ski gr of Ale x ander Appon yi, iz dal pa jih je Eug enius Abel let a 1886: Isotae Nogarolae veronensis opera quae supersunt omnia, accedunt Angelae et Zenevrae Nogarolae epis - tolae et carmina. Zb i rk a v seb u je o semd ese t d el , o d k a t eri h ji h je tri d ese t Iso ttin i h . Pr eo s t al a d el a p ri - padajo njeni t e ti Ang eli Nog ar oli, njeni ses tri Gine vri ali drugim piscem, ki so njena dela k omen tir ali. 10 Gio v anni Mario Filelf o (sin sla vneg a humanis tičneg a g o v ornik a in pr e v ajalc a iz gr ščine Fr ancesc a Filelf a) ji je pos v e til dolg o h v alnic o Isottaeus liber, ki jo je naslo vil na njeneg a br a t a Ludo vic a, v njej pa je pr ed - s t a vljena k ot pesnic a in sk or ajda pr er okinja, ki je plemenit o z a vr ač ala z ak onsk o življenje v z ameno z a š tudij (Abel, 1889, 361–387). Njena pisemsk a zbirk a je bila z gled z a zbirk e Cassandr e F edele, Laur e Cer et e, in V er onice Fr anco; njen dialog o izvirnem gr ehu je bil v na v dih er otičnemu dialogu T ulije d’ Ar ag one O neskončnosti ljubezni (Della infinità d’amore dialogo, 1547), njeno v ztr ajanje na domi - nan tno mošk em k ulturnem podr očju s v ojeg a č asa pa je dal podlag o k asnejšim f eminis tičnim pisa t eljic am, k ot so Moder a t a F on t e, Lucr e zia Marinelli in Ar c ang ela T ar abotti. 715 Anja Božič - In muliere virum faciat opus est t er s pr ošnjo z a ja vno poh v alo njenih del. 11 K o če z pol le t a še v edno ni pr ejela od - g o v or a, mu je v z ače tk u aprila 1437 napisala no v o pismo , kjer mu je očit ala, da se j i z ar ad i n j eg o v eg a i gn o ri r an ja v er o n sk e ž en sk e z d aj p o smeh u j ej o (per urbem enim irrideor, meus me ordo deridet), češ k ak o da si je drznila nag o v oriti t ak o v e- lik eg a mo ž a (Abel 1886, 81). T em besedam je Guarino nemudoma odgovoril; njegovo pismo nosi datum 10. april, v njem pa Nog ar olo k ar a z ar adi njene čustvenosti (prito žb, pomanjk anja samo z a vesti in tr dnosti – občutij, ki veljajo pr edvsem z a znamenje nestabilne ž ensk e nar a ve): »T a v ečer sem pr ejel tv oje pismo , polno t o žb in ob t o ž e v anja (querimoniae et accusationes), in nisem bil pr eprič an, ali naj r aje pomilujem (condoleam) t ebe ali čes tit am samemu sebi. K ajti z delo se mi je, da sem pr epo znal tv oj znač aj, o z aljšan z učenos tjo , mislil in g ov oril sem, da imaš t ak o mošk eg a duha (virile animo), da se ne mor e z g oditi nič, česar ne bi mogla hr abr o in pok ončno (forti et invicto pectore ) pr enes ti. /…/ Zdaj pa se k až eš t ak o obupano , poniž ano in r esnično ž ensk o (demissam et abiectam et vere mulierem), da na t ebi ne vidim ničesar , k ar bi odg ov arjalo moji sijajni podobi o t ebi (magnifico di te sensui meo). Prit o žuješ se, k er si bila r ojena k ot ž ensk a in se počutiš, k ot bi šlo pri t em z a nenaklonjenos t usode (infortunatam te sentis), k o bi mor ala names t o t eg a spol pripisov a ti nar a vi, s v ojeg a v z višeneg a duha pa vrlini /…/ T v oja las tna v es t in spomin s v ojih dobrih del bi t e mor al nar editi v ese - lo (laetam), r ados tno (hilarem), v elik odušno (magnanimam), tr dno (constantem) in pr a v z apr a v mo ž a znotr aj ž ene (in muliere virum).« (Abel 1886, 85) 12 Guar ino v a k r itik a N og ar oline r anje nos ti in pr it o žb na pr v i pog le d r e s de luje k ot ubesedit e v s t er eotipnih moških pr eds t a v o ž enski v 15. s t ole tju (in mor da ne z g olj t akr a t). Njeg ov k ončni nas v et, naj Isott a pos t ane tr dnejša in t ak o znotr aj sebe us tv ari mo ž a, se v lit er arnih z g odo vinah v ztr ajno in t erpr e tir a k ot v z višeno pokr o- vit eljski nas v e t uv elja vljeneg a mošk eg a a v t orja naspr oti ž enski z ače tnici – in je v erje tno eden izmed najpog os t eje na v ajanih odlomk ov v z v e zi z Isottino k or espon - de nc o nasploh (K ing 1 9 7 8 , 2 8 6 ; J ar dine 1 9 8 5 , 8 1 1 ). V e ndar t o v r s tne na v e dbe G u- arino v z apis obr a vna v ajo iz olir ano , iz v en njeg o v eg a sobesedila in br e z upoš t e v anja Nog ar olineg a pisma, ki mu odg o v arja. 13 Če se najpr ej se znanimo s šir šim k ont ek s t om Guarinov eg a pisma in g a pr eber emo v celoti, se izk až e, da je namen v elik eg a g ov ornik a pr ej odobr a v anje in poklon No- g ar oli k ot pokr o vit eljsk o z a tir anje mlajše a v t orice. P o opr a vičilu z a po z en odg o v or (zlas ti z ar adi mno žice obv e znos ti) se njeg ov o pismo spr emeni v sla v ospe v Nog ar o- lini učenos ti in slog ovnim spr e tnos tim: njeno pismo opisuje k ot »prije tno okr ašene in nadv se h v ale vr edne vr s tice« (suavibus, tam ornatis, tam laudatissimis litteris), njo pa spodbuja, naj se napadalcem – celo z njeg ov o pomočjo! – pos t a vi po r obu in 11 Epis t olar na k or e sponde nc a z ug le dnimi ose bnos tmi je v humanizmu v e ljala z a nuje n pog oj sode lo v anja znotr aj učene humanis tične sk upnos ti in je pr eds t a vljala način dok az o v anja z g o v ornos ti, učenos ti in mor alne odličnos ti. Pisma so imela po v sem ja v en znač aj in so bila gla vno sr eds tv o t ak o in t elek tualne izmenja v e k ot tudi oblik o v anja osebne podobe (Najem y 1993, 25–31). 12 V si pr e v od i so moji in sledijo iz virnik u v Nog ar olinih zbr anih delih (Abel 1886). 13 Izjema pri t em je z g olj Allen, ki opo z arja, da je Guarino Nog ar olo ž elel z g olj spodbuditi, naj bo močnejša (Allen 2002, 959). 716 Bogoslovni vestnik 85 (2025) • 1 si z a z gled pos t a vi znamenit e močne ž ensk e iz klasične in kr šč ansk e an tik e: »Pridi, Isott a, de vic a najs t ano vitnejša, pr ekliči s v oje besede in nemudoma z akliči po v elje t er sk upaj z mano pos t a vi bojno vr s t o pr oti napadalcem in me v z emi z a po v eljnik a (duce) ali sobor c a (commilitone). Če t e, k er si se r odila ž ensk a, muči plahos t (te verecundia tenet), pomisli na pr ečis t o ž eno Didono in K ornelijo , ma t er Gr akho v! 14 Naposled se spomni, da so bile ž en - sk e celo same Muz e, ki v odijo , poučujejo in priskrbijo sla v o v elikim mo ž em in bo ž anskim pesnik om. /…/ Z ak aj bi g o v oril o sla vnih in s v e tih ž ensk ah, ki jih kr šč ans tv o sla vi in po v eličuje z a v oljo njiho v e čis t os ti, tr dnos ti in drugih vrlin – mar ti bo neprije tno med njiho vimi imeni in ti ne bo v ponos njiho - v a družba?« (Abel 1886, 89) Nadalje v anje pisma t ak o jasno k až e, da je Guarino v namen Nog ar olo pr edv sem spodbuditi k pok ončnos ti, tr dnos ti in samo z a v es ti – k ar pa z anj nik ak or niso iz - ključno mošk e vrline , saj poudarja, da so bile las tne celi plejadi sla vnih ž ensk . N o- g ar oli t ak o ne očit a ne čus t e v samih niti ne njene ž ensk os ti – naspr otno , z di se, k ot bi jo pr a v z apr a v opo z arjal, da njen spol ne sme biti iz g o v or z a boječe popušč a- nje ali podr ejanje kritik om. Guarino v a z ače tna opazk a na r ačun Nog ar oline ‚po - ž enščene ‘ r az čus tv o v anos ti je t ak o le ir oničen vlo ž ek, lit er arna igr a, ki t emelji na s t er eotipu ž ensk e šibk os ti in podr edljiv os ti – t emu naj se Nog ar ola pos t a vi po r obu in se pr i t e m z ane se tudi na nje g o v o pomoč (A lle n 2002, 959). P odobno v e lja tudi z a njeg o v o spod budo , naj iz ž e nsk e napr a vi mošk eg a – gr e z a pr epr os t o upor abo v ečneg a lit er arneg a t oposa na podlagi tr adicionalne an tit e z e mošk e moči in ž en- sk e šibk os ti, ki pa g a ne smemo r az ume ti dobesedno , se v eda pa tudi ne sk o zi priz- mo sod ob n i h r azp r a v o en ak o vr ed n o s ti sp o l o v , t em v eč p r ep r o s t o k o t sp o d b u d o k tr dnos ti in pok ončni drži. 15 Slednje je še t olik o bolj očitno , če Guarinov e besede ber emo ob Nog ar olinem pi- smu, na k a t er o v r esnici odgov arja. Ž e z ačet ek pisma r azkriv a, k aj je sploh pov od na spol v e z anih k omen t arjev – in da se Nog ar ola ob s v oj spol pr a v z apr a v obr egne sama: »V ečkr a t pr emišljujem, k olik o ž ensk je na s v e tu, in v mislih ob ž alujem s v ojo usodo (quaeri fortunam meam), k er sem se tudi sama r odila ž ensk a, saj se nam moški posmehujejo z dejanji in besedami (a viris re atque verbis derisae sunt). O t em r azmišljam doma, zunaj pa se ne prit o žujem (ne quaeram foris), saj sem ljudem po tv oji kriv di ž e t ak o v z obeh (ludibrio).« (Abel 1886, 80) 14 Didona je bila leg endarna kr aljic a in us t ano vit eljic a K art agine, znana pr edv sem iz V er gilije v e Eneide (4. spev), kjer se z aljubi v tr ojansk eg a junak a Eneja in po njeg ov em odhodu iz obupa s t ori samomor . V knjiž e vnih na v e z a v ah Didona pog os t o pooseblja ž ensk o z v es t obo , č as t in tr agično s t ano vitnos t v lju - be zni. K ornelija, ma ti znamenitih rimskih tribuno v Tiberija in Gaja, je simbol ž ensk e kr epos ti, ma t erinsk e pr edanos ti – pa tudi iz obr až enos ti, saj naj bi pr a v ona z aslužna z a iz vr s tno r e t orično iz obr azbo s v ojih sino v . Glej, Plut arh, »Tiberij Gr akh« 1.5 in »Gaj Gr akh« 2.1. 15 E den najsla vnejših primer ov , kjer t a t opos slišimo celo iz us t ž ensk e, izhaja iz zgodnjekr ščansk e knjiž evnos ti, in sicer iz dnevnik a mučenk e Vibije P erpetue, ki o s v ojem mučeniš tvu pr a vi: »Slekli so me in bila sem moški (et expoliata sum et facta sum masculus)« (Trpljenje 10.7), pri čemer r azisk ov alci v njeni izja vi vidijo idejo mošk eg a k ot simbola neomajne tr dnos ti in moči (Bog a t aj 2024, 549; Fr anchi 2009, 275). 717 Anja Božič - In muliere virum faciat opus est Odlomek prik az uje, da je t or ej Nog ar ola tis t a, ki pr v a poudari naspr otje po spo - lu in ob ž alov anje las tne ž ensk os ti. Deloma gr e vsek ak or z a inov a tiv en a vt or ski doda t ek, ki pa v endarle v v eliki meri t emelji na lit er arnem t oposu, priljubljenem ž e v rimski k omediji, od k oder je na t o pr ešel v humanis tične k omedije, s k a t erimi je bila Nog ar ola z ag ot o v o v s tik u. 16 Guarino lit er arno igr o spr ejme in v njen okvir sp ad a tu d i n j eg o v a d o mn e vn o mi z o gi n a sp o d b u d a k tip i čn o mo ški p o k o n čn o s ti: »če p r a vi š, d a si se r o d i l a ž en sk a i n si z a t o ši b k ej ša, p a r a vn aj b o l j mo šk o – če t o pomeni, da boš bolj samo z a v es tna.« 17 V endar t ak šno pog ojev anje z a vrne ž e v naslednji po v edi, k o ji na v ede tipično humanis tični dos t a v ek, da je spol le del na- r a v e, čl o v ek sam p a se n ar ed i n a p o d l agi s v o ji h vrl i n i n d o b ri h z gl ed o v (K al l en d o rf 2002, vii). T ak o je jasno , da se oba z a v eda t a dr amsk e k on v encije: bolj k ot z a izr az e r azličnih čus t e v ali ob t o žbe na njiho v r ačun gr e t or ej z a lit er arno igr o , kjer Nog a- r ola nas t opa v s t er eotipno ž enski, Guarino pa s t er eotipno moški vlogi. 4. Zatajevanje ali slavospev ženskosti P oigr a v anje s s t er eotipi na r ačun t. i. šibk ejšeg a spola v Nog ar olinih pismih naj- demo tudi na nek a t erih drugih mes tih. T ak o v s v ojem pr v em nag o v oru Guarinu pismo z ačenja z besedami: »Šibk os t mojeg a uma in spola (parvitas ingenui sexusque) omejuje t a mojo zmo žnos t, da bi izr azila, k ar ž elim pov eda ti; hkr a ti pa si ne priz ade v am, v eliki učenjak, in ne ž elim, da bi me š t eli med tis t e sla vne ž ene, ki jih s t ari t ak o po v eličuje jo – k ot so bile K ornificija, Nik aula iz E tiopije, F a vnija, F a v - no v a ses tr a, K ornelija, P or cija in drug e. 18 Zbr ala se bom (collegero) in si pos t a vila mejo v g o v oru, hkr a ti pa t e bom pr osila, da me ne ob sojaš, /…/ če bom pr es t opila meje molk a, ki so zlas ti ž ensk am jasno z ačrt ane, ali če se z di, da ne po znam V er g erije v eg a nauk a, da mor ajo mladi malo g o v oriti, saj je v dolg em g o v oru v edno nek aj gr aje vr edneg a. T udi Sof oklej je molk imeno v al z a edins tv eno ž ensk o okr asje.« (Abel 1886, 87–77) V na v edenem odlomk u najdemo k ar tri načine, k ak o se Nog ar ola samoopr ede - ljuje k ot ž ensk a a v t oric a: t ak oj na z ače tk u z izpo v edjo šibk os ti, na t o sk o zi k a t alog znamenitih ž ensk iz an tik e in naposled sk o zi samoir onično šalo na r ačun ž ensk e g os t obesednos ti. T ak o se por aja vpr ašanje, ali Nog ar ola s v oj spol v r esnici z a t aju - je (King ) ali pa g a mor da le še bolj poudarja in s t er eotipe, po v e z ane z njim, izk o- rišč a v prid r e t oričneg a s t opnje v anja in v zbujanja čus t e v pri poslušals tvu. 16 N je na tr dit e v o mošk em z asme ho v anju ž ensk je sk or aj iden tična e ni od r eplik iz humanis tične k ome dije P e tr a P a vla V er g erija, čig ar dela je Isott a po znala in br ala (Abel 1886, 77): »Ž elim si, da bi bile tv oje besede iskr ene; t oda opr os ti, v si vi moški debelo laž e t e, v endar ne t olik o z a t o , da bi v am ž ensk e us tr egle, t em v eč k er bi nas r adi og oljuf ali.« (Bo žič 2025a, 161) 17 F eng poud arja, da s t a se pr a v v knjiž e vnos ti 15. s t ole tja dv e na vide z naspr otu joči si tr adiciji – miz ogini - ja in pr ot of eminiz em – pog os t o pr eple t ali t er sk upaj sous tv arjali nek e vr s t e »par adok s f eminizma« (F eng 2017, 68–105). 18 V se naš t e t e ž ensk e so slo v ele po s v ojih g o v orniških spr e tnos tih. 718 Bogoslovni vestnik 85 (2025) • 1 Izpo v edi manjvr ednos ti, k ot jo najdemo v pr vi vr s tici na v edeneg a odlomk a, so bile pog os t o r az umljene dobesedno , češ da gr e z a dejansk o ponižnos t in nujno prizna v anje šibk os ti s v ojeg a spola (King 1876, 89; 177). V endar njiho v a funk cija pos t ane jasna, če poudarimo , kje se z njimi najv ečkr a t sr eč amo: na z ače tk u No- g ar olinih pisemskih k ompo zicij – pa tudi na z ače tk u njenih g o v or o v . Ohr anjeni so trije Nog ar olini g o v ori; dv a iz le t a 1453 je mor da dejansk o iz v edla v živ o , g o v or iz le t a 1459 pa je bil najv erje tneje z g olj pr ebr an, in sicer na k on cilu v Man t o vi, kjer je pape ž Pij II. e vr op sk e v odit elje po ziv al h križ ar ski v ojni, g o v or pa je naslo vljen pr a v nanj. 19 P oglejmo si z ače t ek Nog ar olineg a g o v or a: »O , kne z, names tnik našeg a K r alja Je z usa K ris tusa! Br e z dv oma se bodo š t e vilni čudili in me gr ajali, k er sem si t e, ne znana ž ena (mulier tibi ignota), drznila og ov oriti, pr es v e ti oče – k ot v ejic a slame, ki drh ti pr ed obr az om v e tr a (sicut stipula ante faciem venti balbutiens ), in k ot bi besede pr ej lo - mila names t o iz g ov arjala (verba potius frangens quam prolocens). K ajti mar sik a t eri mo ž, ki mu je bilo namenjeno bolj č as tno mes t o od mojeg a in je bil obdarjen z najvišjo g o v ornišk o spr e tnos tjo , se je zlomil (animo como- veri) ž e na z ače tk u g o v or a.« (Abel 1886, 143) K ot je vidno iz na v edeneg a odlomk a, se Nog ar ola ponovno pos t a vlja v manjvr e - den polo ž aj; opr a vičuje se z a s v oje z ar adi šibk ejše nar a v e ne zna tnejše g o v ornišk e zmo žnos ti – in sploh z a drznos t, da v elik eg a oče t a nag o v arja. Z ače t ek slo v esneg a g o v or a je t ak o z elo podoben z ače tk u njeneg a pisma Guarinu (Abel 1886, 87–77); podobno z asnov o pa najdemo še v mar sik a t er em drug em njenem pismu in g ov oru. Sev eda pa ne le v njenih delih, t em v eč pr aktično v vsaki humanis tični r et orični k om - po ziciji, namenjeni ja vni izv edbi ali obja vi: gr e namr eč z a t emeljno r etorično sr eds tvo klasičneg a g ov orniš tv a, captatio benevolentiae, s k a t erim naj bi si g ov ornik ob izr a- zih skr omnos ti in manjvr ednos ti pridobil naklonjenos t občins tv a. K vin tilijan, denimo , v Šoli govorništva učencem odkrit o nar oč a, naj se pr e tv arjajo , da so slabotni in ne- pripr a vljeni, saj si bodo t ak o z ag ot ovili tiho podpor o poslušalcev (Quin t., Inst. 4.1.8– 9). In pr a v t o počenja tudi Nog ar ola – na podlagi na vide znih čus t e v s tr ahu in poni- žnos ti z ar adi s v oje g a spola oblik uje captatio benevolentiae in se t ak o ino v a tiv no poigr a v a z mor ebitnimi pr edsodki glede ž enskih g ov orniških sposobnos ti. P odobne na s t er eotipih osnov ane r e t orične prijeme pog os t o najdemo tudi na k oncu njenih besedil. T ak o eneg a s v ojih z g odnejših g ov or ov z aključuje z naslednjimi besedami: »A k aj v endar počnem, nespr e tna ž ena, da v as še k ar nadlegujem s s v ojo ž ensk o klepe t a v os tjo? Naj k onč am s t em pr aznim besedičenjem, če mi bo l e pr ej do v ol jeno , da v as pr osi m: ne bodi t e ne pr esenečeni ne je zni name, 19 K oncil je pape ž Pij II. sklic al ob v se bolj pr e t eči osmanski ne v arnos ti, a se je kljub visokim ambicijam k onč al br e z k onkr e tnih r e z ult a t o v . Skladno s splošno nar a vnanos tjo humanis t o v je Nog ar ola pape ž e v e p o zi v e h kri ž ar ski v o jn i p o d p i r al a i n je o či tn o s t em n amen o m tu d i n ap i sal a g o v or v n jeg o v o č as t. Go v or z ag ot o v o sodi med njena najbolj o znanje v alsk a dela in je pr e ž e t s sinkr e tičnim pr eple t om klasičnih in s v e t opisemskih aluzij (King 175–188 in Abel 1886, 143–156). Gov or a iz le t a 1453 s t a naslovljena na ugledneg a no v eg a v er onsk eg a šk of a Ermolaa Barbar a – pr vi od njiju šk of a po z dr a vlja na njeg o vi no vi funk ciji (Abel 1886, 267–275), drugi pa naj bi bil napisan po njeg o v em nar očilu, in sicer v č as t s v e t emu Hier onimu (Abel 1886, 276–289). 719 Anja Božič - In muliere virum faciat opus est k er sem si drznila, k ot r ečeno , pr e v z e ti t ak o v elik o nalog o , ki t ak o pr eseg a moje sposobnos ti – nag o v oriti v as.« (Abel 1886, 275) T e besede služijo k ot iz vr s t en z aključek gov or a, ki g a a vt oric a sicer pr eplet a z vr s t o izr az ov h v ale žnos ti z a potrpljenje poslušals tv a in v eselja z ar adi njihov e naklonjene po z ornos ti – hkr a ti ponovno spominjajo na z ačet ek zgor aj na v edeneg a prv eg a pisma Guarinu (Abel 1886, 87–77), kjer Nog ar ola naslovnik a s v ari, da bo z ar adi s v oje ž en- sk e g os t obesednos ti pr es t opila z ačrt ane meje molk a in spr egledala še V er g erije v e napotk e k vsesplošni molčečnos ti manj učenih. 20 P odobno drž o ohr anja tudi v pismu drug emu k or esponden tu, kjer v opr a vičilo z a dolžino pisma – ki je v r esnici dok aj jedrna t o – izk oris ti r e f er enc o na Pla v t ov o Komedijo o loncu (Pl., Aul. 124) in pr a vi: »pr a v moj spol mi z ag ot a vlja najv ečje opr a vičilo , saj je, k ot pr a vi k omični pesnik, iz- r edno t e žk o najti molčeč o ž ensk o (mutam mulierem).« (Abel 1886, 255) Medt em pa is t o na v e z a v o na drug em mes tu obrne z oper s v ojeg a dopisov alc a: »Iz v edela sem, da v erjameš našemu k omišk emu pesnik u, ki pr a vi, da na s v e - tu ni mogoče najti ž ensk e, ki bi bila tiho , saj tr diš, da ž ensk e mo ž e pr ek ašajo v klepet a v os ti (loquacitate). Mislim namr eč, da je t ak o z golj v nek aj primerih, z ar adi k at erih pa se potlej z di, da si vse z aslužimo to sodbo.« (Abel 1886, 256) T ak o je očitno , da se Nog ar ola s s t er eotipi domiselno poigr a v a in jih spr e tno upor ablja v prid r e t oričnih s tr a t egij – pri čemer pa gr e z a v se drug o k ot z a t aje v anje las tne ž ensk os ti. Naspr otno , a v t oric a izk orišč a pr a v v sak o prilo žnos t, da se opr e - deli k ot ž ensk a, ir oničnos t njen ih izr az o v skr omnos ti in manjvr ednos t pa je še t o- lik o v ečja z ar adi k a t alog o v sla vnih ž enskih g o v ornic, boje vnic ali drugih uspešnih ž ensk skladno s t emo – v g o v oru z a pape ž a Pija II. se t ak o , denimo , ob opiso v anju s v oje r ados ti z ar adi Pijevih pobud pos t a vlja ob bok pr er okinji Mirjam (2 Mz 15,20), 21 v r azpr a vi z Dami anom del Bor g om o vrli h ž ensk ah pa pri ja t el ju pošil ja cel k a t alog znamenitih g o v ornic, pesnic, celo boje vnic (P or cija, Brut o v a ž ena; boje vnic a V ol - sk o v K amila, kr aljic a T am yris, Amaz onk e it d.) (Abel 1886, 256–257). Ob na t ančnejšem br anju Nog ar olinih pisem in njiho vi r e t orični analizi t or ej lah- k o ug ot o vimo , da so t ak o njene izpo v edi čus t e v k ot tudi izr azi ž ensk os ti del pr e - mišljeno z asno v anih r e t oričnih s tr a t egij. Slednje se v eda nik ak or ne pomeni, da je bila Nog ar ola v s v e tu moških humanis t o v obr a vna v ana enak o vr edno – ni z aseda- l a uči t el jsk eg a mes t a al i drug e ja vne sl užbe –, oči tno pa se je v z v e zi z l i t er arni m us tv arjanjem naspr oti njim vseeno počutila dov olj spr oščeno , da je s t er eotipe obr ač ala v prid lit er arneg a poigr a v anja, ki so se mu v č asih pridružili celo njeni mo- ški dopiso v alci. Nik ak or pa s v ojeg a spola ni sk ušala t ajiti ali – k ot tr di King (2016, 76) – k ak ork oli »pr eneha ti biti ž ensk a«. 22 20 Gr e z a pr v o human is tično r azpr a v o o v z g oji P e tr a P a vla V er g erija St ar ejšeg a, De ingenuis moribus , kjer a v t or med drugim opo z arja, da mor ajo s t ar ši otr ok e opominja ti, naj »g o v orijo malo in por edk oma, /…/ k ajti pri dolg em g o v orjenju se v edno najde k aj, k ar je mog oče gr aja ti« (Bo žič 2025a, 84). 21 O idealu s t ar o z a v e zne ž ene in njeg o vih r azličnih lit er arnih in t eoloških upodobitv ah prim. P almisano 2023; A v senik Naber g oj 2024a; 2024b. 22 Pr a v N og ar olin dia lo g O enaki ali neenaki krivdi Adama in Eve je dok az, da se v sek ak or ni bala izpos t a v - 720 Bogoslovni vestnik 85 (2025) • 1 5. Panegirik v čast svetemu Hieronimu kot manifest ženske pokornosti ali humanistične učenosti Let a 1453 je Nog ar ola v V er oni nas t opila z ja vnim panegirik om v č as t s v . Hier onimu (Abel 1886, 276–289). Njen exordium (uvod) v govor izvr s tno prik azuje opisano upo- r abo r et oričnih s tr a t egij na podlagi čus t ev in ž ensk os ti. Obenem sicer sk opi posk usi interpr et acije panegirik a – liter arna zgodovina se v isk anju privlačnih dr obcev iz Nog a- r olineg a z asebneg a življenja namreč r aje osredotoča na njena pisma – ponovno pričajo o pris tr ansk em in eno značnem br anju njenih besed zgolj sk o zi prizmo njeneg a spola. Z ar adi pomanjk anja in f ormacij t ak o o nas t ank u k ot iz v edbi panegirik a g a lit e- r arni z g odo vinarji najv ečkr a t po v e z ujejo z Nog ar olinimi osebnimi ok oliščinami v t em č asu (King 2002, 160–163). 23 T e je v v eliki meri določ al njen spor z no v o ume - ščenim v er onskim šk of om Ermolaom Barbar om, ki je pr ekinil Nog ar olino sicer pla t onsk o prija t eljs tv o s pr a v z apr a v edinim moškim, s k a t erim si je bila k daj bliz u, humanis t om in politik om Ludo vic om F osc arinijem – šk of pa naj bi bil tudi nek e vr s t e nar očnik N og ar olineg a panegirik a. 24 King sklepa, da je ž e lel iz siliti njeno po - k or o: Hier onim namr eč v elja z a po v eliče v alc a de višk os ti, ž ensk e čis t os ti in pok or - nos ti (King 2002, 160). P o nek a t erih in t erpr e t acijah naj bi bil njen g o v or z upodo - bitvijo Hier onima k ot ask e tsk eg a učenjak a čus tv en odziv na Barbar o v o z ah t e v o , z n ji m pa je šk ofu p r a v z apr a v ž el el a vr eči v ob r az n jeg o v o naspr otje i n se mu t ak o mašče v a ti z a poseg anje v s v ojo z asebnos t. 25 T o vr s tne na v edbe pono vno izh ajajo pr edv sem iz dobesedneg a br anja Nog ar o- lineg a visok o r e t orizir aneg a besedila – obenem pa r esničneg a dok az a, da bi g o v or nar očil Barbar o , v r esnici sploh nimamo. Hkr a ti se nihče od lit er arnih r azisk o v alce v ni iz vil iz t esnih spon biogr a fizma in si nas t ank a panegirik a ogledal znotr aj šir še tr adicije med humanis ti t edaj z elo priljubljeneg a češčenja s v e t eg a Hier onima, po- memben izr az k a t er eg a je bilo pr a v pisanje g o v or o v v njeg o v o č as t (Bo žič 2025b). Z ače tnik tr adicije je bil v z ače tk u s t ole tja s serijo dese tih g o v or o v v č as t s v e t emu Hier onimu k opr ski humanis t P e t er P a v el V er g erij (ok. 1370–1440), sledili pa so mu iti niti k ot ž ensk a lit er arna us tv arjalk a niti k ot ž ensk a nasploh, poleg t eg a pa tudi v njem k ot polir onični ar gumen t z a Adamo v o v ečjo kriv do upor ablja pr a v E vino po nar a vi šibk ejšo nar a v o (Allen 2002, 965). 23 E dina inf ormacija, da je bil govor v r esnici izv eden, je v občudujočem pismu Ludovica F osarinija Nog ar oli, v k at er em pr a vi, da bi mor al biti govor obja vljen vsepovsod, in da z njim »pr ed tis tim najpobo žnejšim očetom (coram devotissimo illo patre ) ni pr esegla zgolj drugih, t em v eč tudi sebe« (Abel 1886, 118–119). Izr az coram pona v adi z aznamuje prisotnos t (ugledne) osebe, v dotičnem k ont eks tu med govorniškim nas topom. 24 Ermolao Barbar o je bil vpliven cerkveni dos tojans tvenik s š tevilnimi povez a v ami v humanis tičnih kr ogih. Let a 1453 je postal šk of V er one in je to mesto vodil do s voje smrti. Slovel je po s voji kritiki mor ale nek aterih antičnih a v t orje v , o čemer je napisal zbirk o Govorov proti pesnikom (Orationes contra poetas). Z Nog ar olo s t a se po znala ž e iz njegovih študijskih let v P adovi, kjer je študir al z njenim br atom. Ludovico F oscarini je bil beneški drž a vnik in humanis t, ki je opr a vljal r azlične diplomatsk e funk cije v sev erni It aliji. Z Nog ar olo s t a se spo znala v v er onskih humanis tičnih kr ogih, k o je F oscarini let a 1451 pr ev z el mes to benešk eg a upr a vit elja V er one – in se kmalu z ačela ses t ajati ob filo z of skih r azpr a v ah; najbolj znana med njimi (o vpr ašanju v ečje kriv de Adama ali E v e) je dosegla tudi knjižno oblik o , glej op. 8. Njuno dolgotr ajno prijat eljs tvo na podlagi ohr anjene pisem - sk e izmenja v e obr a vna v at a Gothein 1943, 394–413 in King 2002, 115–160. 25 P o tr e tji in t e r pr e t aciji, k i pr ipada r azisk o v alcu r e ne sančnih upodobit e v s v . Hie r onima Eug e nu Rice u, naj bi se Nog ar ola z a Hier onima odločila sama z ar adi občutk a njeg o v e naklonjenos ti ž ensk am, ki jo je izk a - z al k ot učit elj š t e viln ih rimskih ma tr on (n ajbolj znani s t a P a vla in E v s t ohija), in hkr a ti s v oje odločitv e z a poglabljanje duho vnos ti in v er e po z gledu Hier onimo vih učenk (Rice 1988, 69–70). 721 Anja Božič - In muliere virum faciat opus est š t evilni drugi gov orniki sev ernoit alijanskih univ erzit etnih mes t (McManamon 1999). N og ar oli n panegirik bi z a t o zlahk a umes tili v t o tr adicij o , t ak o glede na a v - t ori čine aspi r aci je po v s t opu v ši r šo humani s tično sk upnos t k ot gl ede na Barbar o- v e knjiž e vne pr e f er ence. No vi šk of je namr eč slo v el po odkriti mržnji do š tudija k lasične (pog ansk e ) k njiž e vnos ti, pog os t o pa je spodbujal k š tudiju k r šč ansk ih an- tičnih a v t or je v – v pr v i v r s ti pr a v Hie r onima. T o domne v o podpir a tudi de js tv o , da se Nog ar olin g o v or oblik o vno in v sebinsk o le malenk os tno r azlik uje od V er g erije vih in od g o v or o v njeg o vih sledilce v . Sledi klasičnim smernic am tr odelne z asno v e, ki jo odpir a dolg exordium z nag o v or om in captatio benevolentiae; jedrni del pane- girik a je s truk turir an okr og Hier onimo v eg a življenja in del, t em u pa Nog ar ola do - daja dolg , v panegirikih s v e t emu Hier onimu v edno prisot en na v edek iz Hier oni- mo v eg a pisma E v s t ohiji (Ep . 22.7). 26 Mor da t or ej pri nas t ank u panegirik a ključne vlog e niso igr ala ne Barbar ov a ne Nog ar olina čus tv a, t em v eč gr e pr epr os t o z a r e z ult a t šir ših lit er arno-duho vnih smernic humanis tične k ultur e. Obe ne m so r e t or ič no na jbolj polni de li N og a r oline g a g o v or a pono v no z na č ilno ‚njeni‘: poleg z a z ače tni captatio benevolentiae značilnih izr az ov čus t ev , k ot so s tr ah, skr omnos t in še posebej ponižnos t, r e t orično figur o po no vno podpr e s t o- kr a t manj izr azit o , a vseeno očitno na v e z a v o na s v oj spol. Njen čus tv eno nabit z ače t ek g o v or a je naslo vljen na Barbar a: »Z delo bi se mi, da mor am biti na smrt pr es tr ašena, najz v es t ejši oče in plemeniti mešč ani, saj se, čepr a v v sebi ne vidim niti malo kr epos ti ali odlič- nos ti, ne vr edna in šibk a (indigna et imbecillis) nisem bala (non formidarim) pr e v z e ti t e ogr omne in naporne nalog e, namr eč spr eg o v oriti v č as t pr ebla- ž eneg a Hier onim a, in pr ed v ami k ak or g osk a med labodi (velut anser inter olores) g o v oriti o tis tih las tnos tih, z a k a t er e v emo , da je g o v or o njih iz črpal ce lo zm o žnos ti najbolj z g o v or nih mo ž. Še t olik o bolj bi se lahk o bala, k e r si t eg a pr e t e žk eg a br emena nisem z adala po s v oji v olji, /…/ t em v eč me je v t o prisilila pok ornos t (obedentia) tv ojim pr ošnjam in me ob t em pr e v z e - ma t a k ar najv ečje v znemirjenje in bridk os t (molestia animique acerbitate) saj bi mi bil t e žk o nalo žil t e žje br eme.« (Abel 1886, 276) Gr e z a r e t orično do vr šen exordium, v k a t er em Nog ar ola izk az uje spoš t o v anje i n p on i žn o s t d o šk o f a i n h kr a ti i zp o v ed u je l as tno skr o mn o s t: g o v o ri z g ol j i z p ok o r - ščine do Barbar a in nik ak or ne iz las tnih aspir acij, obenem pa njene zmo žnos ti niso k os t ak o t e žki nalogi – v se z a captatio značilne izja v e. 27 T em Nog ar a v izr az skr o- m nos ti dodaja še iz v ir no pr im e r ja v o , č e š da se pr e d ug le dnim i m o žm i m e d poslu- šals tv om počuti velut anser inter olores, »k ot g os med labodi«. Pri t em je tr eba 26 T o Hier onimov o pismo je bilo v sr ednjem v ek u in r enesansi z ag ot ov o eno njeg ovih najpog os t eje na v ajanih del; v saj eneg a od od lomk o v – 22.7 o Hier onimo v em trpljenju v pušč a vi ali pa 22.30 o njeg o v em viden - ju sameg a sebe pr ed nebeškim sodnik om, ki g a obto ži cicer onijans tv a – (pogos to pa k ar oba) so humanis tični a v t orji v s v oja dela o s v e tnik u ob v e zno vključe v ali. 27 T udi pri t em gr e s t alno figur o klasične g ov ornišk e t eorije, ki se imenuje topos modestiae , v č asih pa pr ehaja v excusatio; posebej pog os t a je tudi na z ačetk u rimskih k omedij, kjer se a vt orji mnog okr a t apolog etsk o z ag ov arjajo , da so bili delo pr aktično prisiljeni napisa ti na pobudo pa tr onov ali drugih pr emo žnih mešč ano v . 722 Bogoslovni vestnik 85 (2025) • 1 opo z oriti, da je beseda anser v la tinščini primarno mošk eg a spola in se v ž ensk em sk or aj ne poja vlja – Nog ar ola t or ej ne meri (z g olj) na naspr otje po spolu. Njeno poigr a v anje se soč asno odvija na pr ecej višjem niv oju: primer a namr eč izhaja iz V er gilije v e znamenit e de v e t e Ekloge (9.35–36): 28 upor ablja jo pas tir ček Likidij v pog o v oru s s t ar ejšim Mojrisom, ki g a sk uša pr eprič a ti, naj v po z abo g orja z apoje - t a, četudi sam »k ot g osk a vr eščim sr edi ubr anih labodov«. 29 Čepr a v se na pr vi pogled z di, da Nog ar ola izpos t a vlja s v ojo drug ačnos t o zir oma ž eli pov eda ti, da med poslušalce ne spada, se a v t oric a v r esnici dvigne nadnje – in se z upor abo v erz a pos t a vlja ob bok V er gilije vim buk oličnim pesnik om. Slednje k až e, da Nog ar oline lit er arne igr e v seeno niso v edno osno v ane z g olj na s t er eotipi h na t emo spol a, t em v eč i majo pog os t o dv ojni pomen: z up or abo V er - gilije vih v erz o v se Nog ar ola ob primerja vi z g osk o ir onično šali na r ačun neur ejene ž ensk e g os t obesednos ti, hkr a ti pa r azk az uje s v ojo učenos t. P ono vno v elja opo z o- riti na po vr šinsk os t nek a t erih f eminis tičnih in t erpr e t acij, ki z g or aj na v edeni exor- dium r azlag ajo izključno k ot Nog ar olin excusatio las tne ž ensk os ti in pri t em pou - darjajo njen spol. Pr e v ajalki Nog ar olinih zbr anih del gr es t a pri t em celo t ak o daleč, da v pr e v od dodaja t a besedo ž ensk a: »I, a w eak and un w orth y woman ha v e boldly undert ak en this gr ea t and a w esome t ask« (King in Rabil, 2002, 163) – če tudi No- g ar ola z g olj slo vnično us tr e zno upor ablja ž ensk e k ončnice pride vnik o v , ne da bi t o sk ušala k ak ork oli posebej poudariti: »indigna e t imbecillis r em magnam ar dua- mque ag gr edi non f ormidarim.« (Abel 1886, 277) Isk anje subjektivno obar v anih izja v ali osebneg a pris t opa k češčenju s v et eg a Hie - r onima se v Nog ar olinem panegirik u ne izk až e z a plodno. Zgor aj omenjeni V er gilijev v erz pa ni edini odr az Nog ar oline r az gledanos ti po klasični knjiž e vnos ti, saj je njen panegirik v es pr eplet en s cit ati iz antičnih, kr ščanskih in celo obsk urnih sr ednjev eških del. Obenem a vt oric a spr etno upor ablja celo vr s t o r et oričnih prijemov in očitno r az- k azuje s v oje slogovne spr etnos ti. T ak o se z di, da je v o z adju njeneg a panegirik a najbrž vse k aj drugeg a k ot čus tv eno maščev anje šk ofu Barbaru ali pois t ov et enje s Hier onimi ponižnimi učenk ami – namen njene upodobitv e v elik eg a cerkv eneg a očet a k ot uče- njak a, neutrudneg a pr ev ajalc a in pisc a je pr edvsem dok az a ti tudi las tno učenos t in govornišk o virtuo znos t, pri čemer je jasno vidna njena samo z a v es t a vt orice in iz obr a- ž enk e. Obenem se z a v es tno umešč a v ž anr , ki je v sev ernoit alijansk em humanizmu pr eds t a vljal elitno oblik o ja vneg a lit er arneg a nas t opa (Bo žič 2025b, 1–11). 6. Zaključek Pričujoči prispe v ek z r azličnih vidik o v obr a vna v a čus tv a, njiho v e izr az e in funk cijo v lit er arnih besedilih t er vpr ašanje po v oda z a njiho v nas t anek. Če tudi v ečkr a t bolj 28 Gr e z a najbolj r esno med V er gilijevimi eklog ami, ki odr až a turbulentno dog ajanje na it alijansk em podež elju let a 40 pr . K r ., k o so se dog ajali nasilni z asegi kmečkih posesti, da bi z njimi po k oncu drž a vljanskih v ojn poplač ali v e t er ane. 29 »Nam neque adhuc V ario videor nec dicer e Cinna / digna, sed ar gut os in t er s tr eper e anser olor es.« (V er g., Ecl . 9.35–36) 723 Anja Božič - In muliere virum faciat opus est k ot d ejan sk o ču s tv o v anje d el u jejo k ot d el r e t ori čn i h s tr a t egi j, sl ed nje n i k ak or n e zmanjšuje njiho v eg a pomena: naspr otno , dok az uje njiho v o moč celo iz v en nepo - sr e dne g a e m otiv ne g a uč ink o v anja lit e r ar ne g a be se dila (z ar adi k asne jših in t e r pr e - t acij). Obenem ž eli prispe v ek opo z oriti, da nek a t er e s t er eotipizir ane obr a vna v e čus t e v , še posebej nji ho vi h i zr az o v pri ž en ski h a v t ori c ah, l ahk o v od i jo v i zkri vl jen e in pris tr ansk e in t erpr e t acije, ki s t er eotipe še doda tno r epr oducir ajo. Lit er arne deja vnos ti ž enskih humanis tičnih a v t oric z ag ot o v o ne mor emo pri - merja ti s k arier ami v elikih moških humanis t o v , k ot so denimo Guarino V ar onese, P e t er P a v el V er g erij in Leonar do Bruni, a hkr a ti tudi v si moški humanis ti niso bili dele žni enak e sla v e k ot omenjeni – pa v endar jih lit er arna z g odo vina obr a vna v a na enak o vr eden način in br e z nenehneg a isk anja z ag o v or a z a njiho v o manjšo od - mevnos t. K ončno so bila Nog ar olina dela ob bok u njenih moških sopotnik ov obr a v - na v ana tudi v č asu njene sodobnos ti, o čemer prič a njihov a sor azmerna v elik a vključenos t v r ok opisne zbirk e sk upaj z deli drugih v elikih humanis t o v , s k a t erimi se z anesljiv o lahk o k osa v slogu in ino v a tivnos ti. Prispe v ek ž eli spodbuditi tudi ne z g olj na f eminis tično in biogr a f sk o br anje ome- jeno obr a vna v o del humanis tičnih a v t oric in t ak o opo z arja, da njiho v o izr až anje ali neizr až anje čus t ev ni v edno v e z ano na njihov o ž ensk os t ali njeno z a trt os t – obenem pa so lahk o njiho v e izja v e na t emo spola del lit er arne igr e ali r e t orične s tr a t egije. S t em se v eda ne tr dimo , da mor ajo biti dela ž enskih a v t oric obr a vna v ana po v sem enak o k ot dela moških: gr e le z a spodbudo k širitvi pogleda tudi na drug e elemen- t e njiho vih del, k ar jim pr a v z apr a v dodaja vr ednos t – ne z g olj z a t o , k er so dela ž en- skih a v t oric, t em v eč pr epr os t o z a t o , k er so v pr vi meri iz vr s tne lit er arne s tv aritv e. Reference Abel, Eugenius. 18 8 6. Opera quae supersunt omnia. Accedunt Angelae et Zeneverae Nogarolae epistolae et carmina . B u dap es t: Fi d er i cum K ilian. Allen, Prudence . 20 02. The Concept of Woman . Zv. 2, The Early Humanist Reformation, 1250–1500 . Grand Rapids, MI: William B. Eerdmans Publishing Co. Avsenik Nabergoj, Irena . 202 4 a . T h e s o n g o f D e b o r a h ( J u d ge s 5 ) : b e t we e n t h e wea k n e s s o f I s r a e l a n d t h e s t r e n g t h o f d i v i n e i n t e r v e n ti - o n .« Studia Gdańskie 5 4:1 8 – 31 . – – – . 202 4 b. Č u d e ž n e p o ti d o m a t e r i n s t v a : t r a n s - f o r m a c i j a H a n i n i h m o l i t e v ( 1 S a m 1 – 2 ) v M a r i j i - n i hv a l n i c i ( L k 1, 4 6 - 55 ), a p o k r i f u Liber Antiqui- tatum Biblicarum i n Targumu prerokov . Bogo- slovni vestnik 8 4, š t . 3 :4 75 – 49 6 . – – – . 202 3 . Č u s t v a i n v r e d n o t e že n s k i h l i ko v v s t a r i z avezi . Edinost in dialog 7 8 , š t . 2 :21 – 49 . Baker, Nicholas Scott in Brian Jeffrey Maxson, ur . 201 5. After Civic Humanism: Learning and Politics in Renaissance Italy . T o r o n t o : U n i v e r s i - t y o f T o r o n t o Pr e s s . Bogataj, Jan Dominik. 202 4 . S a m o r e p r e ze n t a c i j e i n i d e n ti t e t a z go d nj e k r š č a n s k i h av t o r i c v p r izm i s t ar o z a v e z n i h li k ov . Bogoslovni vestnik 8 4, š t . 3: 5 4 5 – 5 6 4 Božič, Anja, ur. 202 5 a . Peter Pavel Vergerij: O vzgoji . L j u b l j a n a : C e l j s k a M o h o r j e v a d r u ž b a . – – – . 202 5 b. H u m a n i s t Pr ea c h i n g o n St . J e r o m e : C u l t o f S a i n t s o r S c h o l a r l y I n t e r e s t ? Medieval Sermon Studies 6 9: 1 – 11 . – – – . 2021 . Hieronymus, patronus meus : S e l f- f a - s h i o n i n g i n Pi e r P a o l o V e r ge r i o ’ s S e r m o n e s p r o S a n c t o H i e r o ny m o. Annual of medieval studies at the CEU 2 7: 1 1 4 –1 2 8 . – – – . 2021. Movere et delectare after St. Jerome: Pier Paolo V er gerio ’ s Fi fth S ermon pro S anc to Hie - ron ymo . Bogoslovni vestnik 81, š t. 2:525 – 53 8 . Brocca, Nicoletta . 20 0 8 . L a t r a d izi o n e d e l l a S i b i l l a T i b u r ti n a e l ’ a c r o s ti c o d e l l a S i b i l l a Er i t r ea t r a O r i e n t e e d O c c i d e n t e , t a r d a n ti c h i t à e M e d i o e - v o : u n a ‚ c o l l e zi o n e ‘ p r o f e ti c a ? V : B e n o î t G r é v i n i n St é p h a n e G i o a n n i, u r . L’Antiquité tardive dans les collections médiévale: textes et re- 724 Bogoslovni vestnik 85 (2025) • 1 présentations VIe-XIVe siècle , 2 2 5 – 2 6 0 . R i m : Éc o l e Fr a n ç a i s e d e R o m e. Cox, Virginia. 20 01 . F i c ti o n , 1 5 6 0 – 1 6 5 0 . V : L e tizi a P a n iz z a i n S h a r o n W o o d , u r . A History of Women’s Writing in Italy , 5 2– 62. C a m b r i d ge : C a m b r i d ge U n i v e r s i t y Pr e s s . Defarrari, Roy J. in Martin R. P. Mcguire, ur. 1934. Basil: Addres to young men on reading Greek Literature . C ambridge, MA: Har vard Universit y Press. Dronke, Peter . 1997 . Sibylla-Hildegardis. Hildegard und die Rolle der Sibylle. V: Äbtissin Edeltraud, ur . Hilde- gard von Bingen. Prophetin durch di Zeiten. Zum 900 Geburtstag, Forster , 279 –307 . Freiburg: Herder . Feng, Aileen A. 201 7 . Writing Beloveds: Humanist Petrarchism and the Politics of Gender . T o r o n - t o : U n i v e r s i t y o f T o r o n t o Pr e s s . – – – . V ti s k u . Feminism’s First Paradox: Female Misogyny and Homosociality in Early Modern Italy and France . F i e s o l e : I T a tti. Franchi, Roberta . 20 0 9. In nome dei valori e della verità: il corag gio delle mulieres pagane e cris tiane di fronte alla violenza. Helmántica 182:259 – 282. Gothein, Percy . 1 9 4 3 . L ’ a m i c izi a f r a L u d o v i c o F o s c a r i n i e l ’ u m a n i s t a N o g a r o l a ( I ). La Rinascita 6 , š t . 32– 3 3 :39 4 – 4 1 3 . Holt N. Parker . 20 02. A n ge l a N o g a r o l a ( c . 1 4 0 0) a n d I s o tt a N o g a r o l a ( 1 4 1 8 – 1 4 6 6 ) : T h i e v e s o f L a n g u a ge. V : L a u r i e J. C h u r c h i l l , Phy l l i s R . B r o w n , i n J a n e E. J e ff r e y , u r . Women Writing Latin: From Roman Antiquity to Early Modern Europe , 11 – 3 0 . N e w Y o r k : N Y U Pr e s s . – – – . 20 0 4 . W o m e n a n d H u m a n i s m : N i n e F a c t o r s f o r t h e W o m a n L ea r n i n g . Viator 3 5: 5 81– 616 . Jardine, Lisa. 1 9 8 6 . W o m e n H u m a n i s t s – Ed u c a ti - o n f o r w h a t ? V : A n t h o ny G r a ft o n i n L i s a J a r d i - n e , u r . From humanism to the humanities: education and the liberal arts in fifteenth- and sixteenth-century Europe , 2 9 – 4 8 . C a m b r i d ge , M S: H a r v a r d U n i v e r s i t y Pr e s s . – – – . 1 9 8 5. O d e c u s I t a l i a e v i r go o r T h e M y t h o f t h e L ea r n e d L a d y i n t h e Re n a i s s a n c e. The Historical Journal 2 8 , š t . 4 : 7 9 9 – 8 1 9 . Jostmann, Christian. 20 0 6 . Sibilla Erithea babiloni- ca: Papsttum und Prophetie im 13. Jahrhundert . M o num ent a G er mania e HI s to r i c a: S hr i ften 54. Hannover: Hahns c he Buc hhandlung. Kieckhefer, Richard. 1 9 8 4 . Unquiet Souls: Fourte- enth-Century Saints and Their Religious Milieu. C h i c a go, I L : U n i v e r s i t y o f C h i c a go Pr e s s . Klapper, Joseph. 1 92 6 . Au s d e r Fr ü hze i t d e s H u - m a n i s m u s: D i c h t u n ge n zu Eh r e n d e s h e i l i ge n H i e r o ny m u s . V : Er n s t B o e h l i c h i n H a n s H e c ke l , u r. Bausteine , 2 55 – 2 8 1 . B r e s l a u : M a x Ko c h . King, Margaret . 1 97 8 . T h e Re l i g i o u s Re t r ea t o f I s o tt a N o g a r o l a ( 1 4 1 8 – 1 4 6 6 ). Signs 3 :8 0 7 – 2 2. – – – . 1 9 8 0 . B o o k - L i n e d C e l l s: W o m e n a n d H u m a - n i s m i n t h e E a r l y I t a l i a n Re n a i s s a n c e. V : P a t r i c a H . L a b a l m e , u r . Beyond Their Sex: Learned Women of the European Past , 6 6 – 9 0 . N e w Y o r k : N Y U Pr e s s . King, Margaret, in Albert Rabil Jr., ur. 1 9 8 3 . Her Immaculate Hand: Selected Works by and About the Women Humanists of Quattrocento Italy . B i n g h a m t o n : C e n t e r f o r M e d i e v a l a n d E a r l y Re n a i s s a n c e St u d i e s . Kristeller, Paul Oscar . 1 97 9 . Renaissance Thought and Its Sources . U r . M i c h a e l M o o n e y . N e w Y o r k : C o l u m b i a U n i v e r s i t y Pr e s s . McManamon, John M, ur. 1999. Pierpaolo Vergerio the Elder and Saint Jerome: An Edition and Transla - tion of Sermones pro Sancto Hieronymo. Te m p e, AR: Center for Medieval and Renaissance Studies. Narducci, Emanuele . 20 02. O r ator and the D efini ti - on of the Ideal O r ator . V : James M. May , ur . Brill’s Companion to Cicero , 427– 4 43. L eiden: B rill. Nayemi, John. 1 9 93 . Between Friends: Discourses of Power and Desire in the Machiavelli-Vettori Letters of 1513–1515. Princeton: Princeton University Press. Nederman, Cary J. 201 2. T h e u n i o n o f w i s d o m a n d e l o q u e n c e b e f o r e t h e Re n a i s s a n c e : T h e C i c e r o - n i a n o r a t o r i n m e d i e v a l t h o u g h t . Journal of Medieval History 1 8 , š t . 1 : 75 – 9 5. Palmisano, Maria Carmela. 202 3 . Ru t: r i t r a tt o d i »u n a d o n n a d i v a l o r e « s t r a n i e r a n e l c a n o n e e b r a i c o. Edinost in dialog 7 8 , š t . 2 :5 1 – 6 8 . Rabil, Albert . 1 9 8 8 . Renaissance Humanism: Foundations, Forms, and Legacy . P hi l a d e l p hia : U n i v e r s i t y o f Pe n n s y l v a n i a Pr e s s . Rice, Eugene F. 19 8 8 . Saint Jerome in the Renaissan - ce . B al timo re: Jo hn H o p k ins Uni ver si t y Pres s . – – – . 1 9 8 8 . T h e Re n a i s s a n c e I d ea o f C h r i s ti a n A n ti qui t y : Hum an i s t P at r i s ti c S c h o l ar sh i p . V : A l b e r t R a b i l J r ., u r . Renaissance Humanism, Foundations, Forms, and Legacy , 1 : 1 7 – 2 8 . Ph i l a d e l p h i a : U n i v e r s i t y o f Pe n n s y l v a n i a Pr e s s . Ridderbos, Bernhard. 1 9 8 4 . Saint and Symbol: Images of Saint Jerome in Early Italian Art. G r o n i n ge n : B o u m a ’ s B o e k h u i s . Stevenson, Jane. 20 0 5. Women Latin Poets: Lan- guage, Gender and Authority from Antiquity to the Eighteenth Century . O x f o r d : O x f o r d U n i v e r - s i t y Pr e s s . Stinger. Charles . 20 01 . I t a l i a n Re n a i s s a n c e L ea r - n i n g a n d t h e C h u r c h F a t h e r s . V : I r e n a B a c k u s , u r. The Reception of the Church Fathers in the West, 4 7 3 – 5 10 . L e i d e n : B r i l l . Tadel, Alex . 202 2. El e g i j a v s l av o c i a n s ke g a p o d e - ž el j a. Keria 2 4, š t . 1 : 1 9 5 – 202. Witt, Ronald G. 20 0 0 . In the Footsteps of the Ancients: The Origins of Humanism from Lova- to to Bruni. B o s t o n : B r i l l .