Tiskarska in založniška rodbina Eger je v Ljubljani delovala od leta 1765 pa vse do leta 1873. Njen prvi član, Janez Friderik Eger (1735–1799), se je leta 1765 poročil z vdovo tiskarja Janeza Jurija Heptnerja Marijo Terezijo in prevzel Heptnerjevo podjetje. Tiskal je knjige, učbenike, časopise ter uradne in druge tiskovine v latinskem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Natisnil oziroma založil je na primer Linhartov Poskus zgodovine Kranjske,  Pohlinovo Kranjsko gramatiko, Devove Pisanice, Linhartovo Županovo Micko, Vodnikovo Veliko pratiko in Malo pratiko ter njegove Lublanske novice. Med letoma 1782 in 1786 je bil tudi ljubljanski župan. Po njegovi smrti leta 1799 je tiskarno in založbo nekaj časa vodila njegova žena. Od sinov je starša preživel le Janez Leopold (1773–1829), ki se je izučil pri očetu. Po smrti Antona Degotardija je postal vodja njegove tiskarne. Leta 1800 se je poročil z njegovo vdovo Regino, lastnico nekdanje Merkove tiskarne, in po materini smrti najbrž združil obe podjetji. Nasledila ga je njegova tretja soproga Rozalija (1788–1871), ki je tiskarno vodila vse do svoje smrti. Natisnila je na primer Navratilovega Vedeža in Vilhar-Levstikov Naprej. Po smrti jo je nasledila njena pastorka Leopoldina, za njo pa hči Julijana, ki je tiskarno leta 1873 oddala v najem dolgoletnima vodjema Antonu Kleinu in Ivanu Kovaču. Ta sta tiskarno tudi odkupila.

V zbirki je predstavljen izbor knjig in drugih tiskovin Janeza Friderika, Marije Terezije in Janeza Leopolda Egra iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Mestne knjižnice Ljubljana, Knjižnice Jožeta Udoviča v Cerknici in Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki so bile primerne za postopek digitalizacije. Dopolnjevali pa jo bomo tudi s kasnejšimi tiski posameznih članov rodbine, predvsem z obsežnim opusom tretje soproge Janeza Leopolda, Rozalije Eger.