C:\Users\Kotarm\AppData\Local\Microsoft\Windows\INetCache\Content.Outlook\LLSEQGCS\FDV logo univerzalen slo zgoraj_za Mirjam.jpg Nataša Logar, Ana Bojinović Fenko, Mira Vončina, Mirjam Kotar, Irena Vipavc Brvar, Andreja Krnjajić, Borut Kirar Navodila za pisanje in oblikovanje strokovno-znanstvenih del FDV Ljubljana, 2017 Navodila za pisanje in oblikovanje strokovno-znanstvenih del FDV Avtorji: Nataša Logar, Ana Bojinović Fenko, Mira Vončina, Mirjam Kotar, Irena Vipavc Brvar, Andreja Krnjajić, Borut Kirar Delovno-posvetovalna skupina: izr. prof. dr. Ana Bojinović Fenko, Nataša Godec, lekt. dr. Nina Gorenc, Borut Kirar, mag. Mirjam Kotar, Andreja Krnjajić, doc. dr. Nataša Logar, asist. dr. Jure Požgan, red. prof. dr. Dejan Verčič, mag. Irena Vipavc Brvar, Mira Vončina. Jezikovni pregled besedila: Tina Lengar Verovnik Izdajatelj: Fakulteta za družbene vede, 2017 Dokument je v pdf formatu objavljen na povezavi https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/dodiplomski-studij-1-stopnje/navodila-za-pisanje-in-oblikovanje-strokovno-znanstvenih-del-fdv_2017.pdf . Datum objave 10. oktober 2017. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=292336640 ISBN 978-961-235-830-3 (pdf) Uporaba, razmnoževanje in predelava v nove dokumente so dovoljeni v nekomercialne namene ob doslednem navajanju vira: Logar, N., Bojinović Fenko, A., Vončina, M., Kotar, M., Vipavc Brvar, I., Krnjajić, A. in Kirar, B. (2017). Navodila za pisanje in oblikovanje strokovno-znanstvenih del FDV. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. To delo je na voljo pod pogoji licence Attribution-NonCommercial 4.0 International. Spremna beseda Strokovni jezik zajema različne oblike specializiranega izražanja. Uresničuje se tako v ustni kot pisni obliki – torej v obliki predavanj, predstavitev, razprav na okroglih mizah ipd. ali pa v obliki seminarskih nalog, znanstvenih esejev, filmskih kritik itd. V času študija se boste nenehno srečevali z obema oblikama, mnoge od žanrov znotraj njiju pa boste morali tvoriti tudi sami. Z govornim predstavljanjem in pisanjem strokovno-znanstvenih besedil boste dokazovali poznavanje vsebinskega področja, pa tudi svoje raziskovalno, metodološko in jezikovno znanje. Kot že naslov pove, se Navodila za pisanje in oblikovanje strokovno-znanstvenih del FDV (dalje Navodila) posvečajo pisnim izdelkom. V Navodilih smo izhajali iz temeljnih vsebinskih, oblikovnih in bibliografskih elementov zaključnega dela, ki ga študent/študentka pripravi ob koncu prve, druge in tretje stopnje študija, tj. diplomskega dela, magistrskega dela in doktorske disertacije. Navodila so obvezujoča tako za našteta zaključna dela kot tudi za pripravo drugih strokovno-znanstvenih študijskih izdelkov (seminarskih nalog, esejev ipd.), z napotki in nasveti pa jih dopolnjuje še vsakokratno mentorsko vodenje. Besedilo smo skušali napisati pregledno, tako da boste pravila lahko hitro usvojili. Tako bo forma, torej oblika ali podoba, postala rutinska, akademska poštenost pa dosledno izvedena in bo torej več časa ostalo za tisto, kar je bolj pomembno: strokovna vsebina. Iz istega razloga Navodila usmerjajo k temeljnemu znanju in veščini znanstvenega pisanja na osnovi najpogostejših praks, ne pa vseh, ki obstajajo ali se šele razvijajo. September 2017 Avtorji Senat Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je na svoji 4. seji dne 9. oktobra 2017 sprejel Navodila za pisanje in oblikovanje strokovno-znanstvenih del FDV. Navodila začnejo veljati takoj po sprejemu. Prehodno obdobje je do 31. 12. 2017 za študente, ki oddajajo zaključna dela do tega datuma. Kazalo 1 FORMALNO-VSEBINSKA ZGRADBA STROKOVNO-ZNANSTVENEGA DELA ....... 5 1.1 Začetni del ..................................................................................................................... 6 1.1.1 Naslovnica .............................................................................................................. 6 1.1.2 Prva notranja stran .................................................................................................. 7 1.1.3 Zahvala ................................................................................................................... 8 1.1.4 Izjava o avtorstvu ................................................................................................... 8 1.1.5 Naslov, povzetek in ključne besede ....................................................................... 8 1.1.6 Kazalo..................................................................................................................... 9 1.1.7 Seznam uporabljenih kratic in simbolov ................................................................ 9 1.2 Osrednji del ................................................................................................................. 10 1.2.1 Uvodni del ............................................................................................................ 10 1.2.2 Teoretsko-empirični del ....................................................................................... 10 1.2.2.1 Tabele in slike .............................................................................................. 11 1.2.2.2 Opombe ....................................................................................................... 11 1.2.2.3 Navajanje besedil drugih in sklicevanje ...................................................... 12 1.2.2.3.1 Plagiatorstvo .......................................................................................... 12 1.2.3 Sklepni del ............................................................................................................ 13 1.3 Zaključni del ............................................................................................................... 13 1.3.1 Viri ....................................................................................................................... 13 1.3.2 Stvarno in imensko kazalo ................................................................................... 14 1.3.3 Priloge .................................................................................................................. 14 2 JEZIK STROKOVNO-ZNANSTVENIH DEL .................................................................... 15 3 OBSEG IN VIDEZ ZAKLJUČNEGA STROKOVNO-ZNANSTVENEGA DELA ........... 16 4 SKLICEVANJE V BESEDILU ............................................................................................ 17 4.1 Sklic na celotni vir ...................................................................................................... 18 4.1.1 Celotni vir z znanim avtorjem .............................................................................. 18 4.1.2 Celotni vir z neznanim avtorjem ali skupinskim avtorstvom ............................... 19 4.1.3 Primarni viri – dokumenti .................................................................................... 20 4.2 Sklic na del vira .......................................................................................................... 22 4.3 Posredno citiranje in povzemanje ............................................................................... 22 4.4 Citiranje in povzemanje iz nearhiviranega osebnega komuniciranja in intervjujev ... 23 4.5 Citiranje in povzemanje iz virov, ki nimajo datuma objave ....................................... 24 5 OBLIKOVANJE BIBLIOGRAFSKEGA SEZNAMA VIROV ........................................... 25 5.1 Internetni viri: DOI, Dostopno prek, deljenje povezav, hiperpovezovalnost ............. 26 5.2 Oblikovanje seznama bibliografskih podatkov v poglavju Viri ................................. 26 6 PRED ODDAJO .................................................................................................................... 52 7 VIRI ....................................................................................................................................... 53 1 FORMALNO-VSEBINSKA ZGRADBA STROKOVNO-ZNANSTVENEGA DELA Znanstveno delo ima natančno opredeljen predmet obravnave. O njem prinaša nove ugotovitve ali pa odkriva nove povezave med že znanimi ugotovitvami. Znanje nadgrajuje na način, da ga drugi raziskovalci pri obravnavi iste teme ne morejo zaobiti, ter vsebuje vse podatke, ki so potrebni za preverjanje pravilnosti hipotez in zaključkov (Verovnik, 2001, str. 10–12). Strokovno delo se od znanstvenega loči predvsem po tem, da v relevantnem obsegu še ne prinaša novih spoznanj o temi, ki jo obravnava, vendar pa imajo tako strokovna kot znanstvena dela mnoge skupne značilnosti. V Navodilih obravnavamo marsikatero od njih, zato smo v naslovu s "strokovno-znanstveni" zajeli oboje, čeprav se bomo v nadaljevanju, kot je bilo pojasnjeno že v Spremni besedi, izhodiščno posvečali zaključnemu delu. Prvine zaključnega dela je mogoče razdeliti v tri sklope: začetni del, osrednji del in zaključni del (Verovnik in Logar, 2001; Logar, 2016, str. 14–19; Krnjajić, 2017). Znotraj teh delov si morajo prvine (pri tem opozarjamo, da ne gre za naslove poglavij ali podpoglavij) slediti v naslednjem zaporedju: Začetni del: naslovnica prva notranja stran zahvala (neobvezno) izjava o avtorstvu naslov dela in povzetek ter ključne besede v slovenščini in angleščini kazalo oz. kazala seznam uporabljenih kratic in simbolov (neobvezno) Osrednji del: uvodni del teoretsko-empirični del sklepni del Zaključni del: viri stvarno in imensko kazalo (le pri doktorskih disertacijah) priloge (neobvezno) Čeje zaključno delo napisano v angleškem jeziku, je treba upoštevati strukturo, kot je določena v ustreznih pravilnikih. 1.1 Začetni del 1.1.1 Naslovnica UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Ime in priimek avtorja/avtorice Naslov zaključnega dela Diplomsko delo/Magistrsko delo/Doktorska disertacija Ljubljana, leto Navedeni vzorec vsebuje vse elemente, ki jih mora vsebovati naslovnica: na vrhu je z velikimi tiskanimi črkami napis UNIVERZA V LJUBLJANI, pod njim FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Sledijo z malimi tiskanimi črkami zapisani ime in priimek avtorja/avtorice, naslov dela ter podnaslov Diplomsko delo (ali pa Magistrsko delo/Doktorska disertacija oz. Esej/Seminarska naloga/Poročilo itd., če gre za izdelek pri predmetu). Na spodnjem robu je napis Ljubljana in za vejico leto. Celotno besedilo naslovnice je sredinsko poravnano in zapisano v črkovni vrsti Times New Roman. Naslov dela je v velikosti 16, vse ostalo je v velikosti 14. Naslov dela je tiskan krepko, ostalo besedilo pa navadno. 1.1.2 Prva notranja stran UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Ime in priimek avtorja/avtorice Mentor/mentorica: naziv ter ime in priimek Somentor/somentorica: naziv ter ime in priimek Naslov diplomskega dela Diplomsko delo Ljubljana, leto Prva notranja stran vsebuje vse podatke z naslovnice (zgoraj je primer za diplomsko delo) ter dodatno še naziv in ime mentorja/mentorice ter morebitnega somentorja/morebitne somentorice, ki ju umestimo nad naslov dela, in to s celotnim pedagoškim ali raziskovalnim nazivom pred imenom. Oblikovanje je enako kot na naslovnici. 1.1.3 Zahvala Zahvala ni obvezna. Če jo vključimo, jo umestimo na novo stran, in sicer v spodnjo tretjino lista. V njej se poimensko zahvalimo vsem posameznikom, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izdelavi zaključnega dela, in organizacijam, ki so finančno, s podatki ali na drug način podprle raziskavo. 1.1.4 Izjava o avtorstvu Izjava ima obliko obrazca, ki je dostopen na spletni strani fakultete (študij 1. stopnje; študij 2. stopnje, študij 3. stopnje). Obrazec je treba elektronsko izpolniti in ročno podpisati ter vezati v vse izvode pred list, na katerem so naslov, povzetek in ključne besede. 1.1.5 Naslov, povzetek in ključne besede Naslov dela naj bo kratek, jedrnat in usmerjen na osrednjo problematiko dela. Nikakor naj naslov ne bo prepis raziskovalnega vprašanja ali (hipo)teze. Dober naslov odraža tako konceptualni pristop k problemu kot empirično realnost raziskave. Če želi avtor naslov oblikovati privlačno, naj bo tak le prvi del naslova, drugi del naslova pa naj vsebino umestiti na strokovno-znanstveno področje. Če se odločimo za podnaslov, ga zapišemo za dvopičjem in z malo začetnico (če ga seveda ne začenja lastno ime). Primeri dobrih naslovov s podnaslovi: Regionalizacija ukrepov aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji: primer Savinjske regije Ruski divide et impera: vzroki za nekonsistentnost izvajanja energetske politike Evropske unije Analiza groženj mednarodnemu miru in varnosti s strani sodobnega pomorskega piratstva: primer piratstva ob obali Somalije Primeri šibkih oz. slabih naslovov: Mladi in politična participacija Bralna kultura Vzroki za uspešne zgodbe spoznavanja partnerjev na spletu, nevarnosti, ki izhajajo iz nepoznavanja spletnih komunikacijskih orodij, ter pomen nezrelosti mladih pri vstopanju v partnerstva Naslov dela na tem mestu (torej za izjavo o avtorstvu) oblikujemo v malih tiskanih črkah in krepko. Za naslovom sledi prazna vrstica in šele nato povzetek. Povzetek je zgoščena predstavitev vsebine besedila brez pojasnjevanj ali kritičnih osvetlitev. Vsebuje kratek opis raziskovalnega problema, ciljev in metod dela ter ključnih ugotovitev. Pri diplomskem in magistrskem delu obsega od 150 do 250 besed, pri doktorski disertaciji pa od 2 do 4 strani. Povzetek je napisan z medvrstičnim razmikom 1 (preostali del besedila zaključnega dela ima razmik 1,5 – o tem gl. več v poglavju 3). Povzetku v novi vrstici sledijo ključne besede. V diplomskem in magistrskem delu jih navedemo od 3 do 5, v disertaciji najmanj 5, pri krajših pisnih izdelkih pa niso potrebne. Ključne besede so besede in besedne zveze (lahko tudi lastna imena), ki kar najbolje odražajo vsebino dela. Pri določanju ključnih besed si lahko pomagate z iskalnikom dvojezičnih (slovenskih in angleških) predmetnih oznak ODKJG. Naslov, povzetek in ključne besede so prevedeni v angleščino. Pri diplomskem in magistrskem delu morajo biti vsi trije deli v obeh jezikih natisnjeni skupaj na eni strani. 1.1.6 Kazalo Obvezno je le kazalo vsebine. Druga kazala dodamo, če imamo zanje vsaj tri enote (torej vsaj tri tabele ali vsaj tri slike). V tem primeru naslov Kazalo spremenimo v Kazalo vsebine. Kazalo vsebine mora vsebovati popolne naslove poglavij in vseh podpoglavij z navedbo številk strani, na katerih se posamezno poglavje ali podpoglavje začenja. Poglavja in podpoglavja številčimo v obliki desetiškega številčenja na več ravneh (1, 1.1, 1.2, 1.2.1 itd.). Uvod označimo s številko 1. Če ima delo tudi priloge, v kazalu najprej navedemo naslov Priloge, pod njim pa celotne naslove vseh prilog skupaj s stranmi, na katerih se začenjajo. Priloge se označujejo z velikimi tiskanimi črkami, več o naslavljanju prilog pa gl. v podpoglavju 1.3.3. Kazalu vsebine sledijo (a kot rečeno samo, če imajo najmanj 3 enote) še Kazalo tabel in Kazalo slik. V teh dveh kazalih navedemo zaporedne številke in naslove tabel oz. slik in številko strani, na kateri se nahajajo. O številčenju tabel in slik gl. podpoglavje 1.2.2.1. 1.1.7 Seznam uporabljenih kratic in simbolov V tem seznamu razložimo (a) kratice in simbole, ki smo jih ustvarili sami povsem na novo za potrebe svojega besedila, ter (b) kratice in simbole, ki jih sicer nismo napravili prvi, a so znane le ožjemu krogu strokovnjakov. Splošno znanih kratic in simbolov, kot so npr. EU, DDV, BDP, €, tu ne razlagamo. Pri prevzetih kraticah, za katere se v rabi ni uveljavila slovenska različica in smo jih zato tudi sami uporabljali v izvorni obliki, podamo tudi njihovo podstavo in prevod. Seznam je abecedni in urejen s tabulatorji v tri stolpce (1. kratica/simbol; 2. beseda ali besedna zveza, iz katere je kratica nastala, pri čemer podstavo v tujem jeziku zapišemo v ležečem tisku; 3. slovenski prevod, če kratica ni slovenska), npr.: GI genetski inženiring ICRC International Committee of the Red Cross Mednarodni odbor Rdečega križa WHO World Health Organization Svetovna zdravstvena organizacija ZZDej Zakon o zdravstveni dejavnosti 1.2 Osrednji del 1.2.1 Uvodni del Uvodni del bralca uvede v tematiko. V njem razčlenimo izhodišča in cilje dela ter na kratko podamo za vsebino relevanten strokovni okvir oz. opis področja, s katerega prihaja izbrani problem. Po literaturi povzamemo znane rešitve in ocenimo njihov pomen za svoje delo. Identificiramo raziskovalna vprašanja, na katera bomo odgovorili, ali trditve (teze), ki jih bomo okrepili ali ošibili, oz. hipoteze, ki jih bomo preverili (več o tem gl. v Bučar, Šabič in Brglez, 2002). Identificiramo raziskovalne metode. Orišemo zgradbo dela in navedemo morebitne omejitve raziskovanja. 1.2.2 Teoretsko-empirični del Teoretsko-empirični del je vsebinsko glavni. Razdeljen je na smiselno povezana poglavja in podpoglavja, vsa ustrezno desetiško oštevilčena. Pri tem je treba paziti, da naslovi posameznih delov niso predolgi in prezahtevni ter da besedilo ni preveč razpršeno. Priporočamo, da delo ne obsega več kot štiri naslovne podravni. Besedilo se v grobem največkrat deli na dva dela. V prvem, teoretskem delu opišemo in na podlagi kritičnega branja ocenimo stanje raziskav obravnavanega problema, pri čemer se opiramo na dosegljive informacije v domači in tuji strokovni in znanstveni literaturi. Že znana teoretska dognanja in razmišljanja predstavimo povzemalno, povezano in pregledno. V empiričnem delu sledi podrobna izvedba lastne raziskave in predstavitev rezultatov. Analizo rezultatov predstavimo sistematično, v diskusiji pa ji dodamo še (samo)kritičnost. Rezultate, če je to relevantno in smiselno, prikazujemo tudi v obliki tabel in slik. 1.2.2.1 Tabele in slike Zaželene so tiste tabelarične in slikovne ponazoritve, ki pripomorejo k razumljivosti in preglednosti dela; njihov smisel je sintetični prikaz zbranih podatkov ali ugotovitev. Uporabljamo samo generični poimenovanji "tabela" in "slika" in ne poimenovanj, kot so graf, skica, shema ipd. (to so slike) ali preglednica (to je tabela). Tabele in slike morajo biti opremljene z natančnimi naslovi s čim večjo pojasnjevalno vrednostjo. Naslovi so nad tabelo ali sliko in so oštevilčeni. Tabele in slike številčimo ločeno, številčenje obojih pa je dvomestno: prva številka označuje številko glavnega poglavja, druga pa zaporedno številko tabele ali slike v tem poglavju. Za naslovom tabele ali slike ni pike. Vsaka tabela ali slika mora biti v besedilu vsaj enkrat omenjena (npr.: gl. Tabelo 2.1, Na Sliki 2.1 je razvidno, da ...) in po potrebi širše pojasnjena. V besedilo naj bodo tabele in slike vstavljene čim bližje mestu, na katerem se nanje sklicujemo (ne pa npr. dve strani za tem). Če je tabela ali slika prevzeta iz drugega vira, mora biti neposredno pod tabelo ali sliko naveden njen vir, in sicer v obliki navedenke (o tem gl. v poglavju 4 in 5). Pod tabelo napišemo besedo Vir, tej pa za dvopičjem sledi sklic. 1.2.2.2 Opombe Opombe oblikujemo kot podčrtne opombe in jih zaporedno številčimo od začetka do konca celotnega dela (tehnično za to poskrbi urejevalnik besedila prek funkcije Vstavi opombo). Številka opombe je zapisana brez presledka za predhodnim znakom. Opomba naj bo umeščena takoj za tisti del besedila, ki ga želimo dodatno pojasniti (ali za izbrano besedo, katere pomen bomo dopolnili z opombo, ali na konec stavka, če dopolnjujemo pomen celotnega stavka). Opombe načeloma ne sodijo k naslovom in podnaslovom, le redko tudi v uvod in sklep. Velikost pisave opomb je 10, besedilo je obojestransko poravnano. Vsaka opomba se začne z veliko začetnico in zaključi s piko. URL-naslovi v opombah niso dovoljeni. Prav tako v opombah ne navajamo virov citatov ali povzetkov – z eno izjemo: če citiramo ali povzemamo posredno (gl. dalje). Po naravi so opombe bodisi vsebinske bodisi tehnične (Bojinović Fenko in Požgan, 2016, str. 12). V vsebinsko opombo o pojavu zapišemo podrobnejše pojasnilo, ki za rdečo nit naše razprave ni ključno, ampak zgolj informativno. Zapišemo lahko tudi, kateri avtorji se dodatno ukvarjajo z neko temo, mi pa se z njo v našem izdelku ne, ker za nas ni osrednja. Tehnične opombe se nanašajo na posredno citiranje: v njih zapišemo bibliografske podatke o viru A, ki smo ga citirali ali povzeli posredno, torej iz vira B (o tem gl. tudi podpoglavji 1.2.2.3 in 4.3). V tehnične opombe lahko zapišemo tudi osnovne podatke o primarnih virih, lahko pa tudi podrobnejše podatke, če so pomembni za obravnavo (npr. število držav pogodbenic pri mednarodni pogodbi), ne zapisujemo pa sem, kot že rečeno, bibliografskih podatkov ali mesta objave primarnega vira (URL-naslova). 1.2.2.3 Navajanje besedil drugih in sklicevanje Kakršnokoli nelastno besedilo, ki ga avtor ali avtorica uporabi pri pisanju, je treba vedno označiti s sklicem na to besedilo oz. na vir podatkov. To velja tako za neposredno navajanje (citiranje) kot tudi za zapis idej in ugotovitev drugih avtorjev z lastnimi besedami (povzemanje). Citiranje označimo z dvojnimi narekovaji. Če je prvotni avtor v besedilu, ki ga citiramo, že uporabil narekovaje, te v svojem citatu spremenimo v enojne (torej namesto "x" zapišemo 'x'). Pri citiranju je navedba strani obvezna, pri povzemanju prav tako, izjema so sklici na celotno delo (več o tem gl. v podpoglavju 4.1). Če je le mogoče, citiramo iz izvirnega dela; posredno citiranje je dovoljeno le izjemoma, tj. če do izvirnika ni mogoče dostopiti. Krajši citati (pet vrstic ali manj) so vključeni v tekoče besedilo brez novega odstavka. Začetek in konec citata sta označena z dvojnimi narekovaji. Vir je naveden v povedi, ki citat uvaja, ali pa na koncu citata. Če je citat daljši od petih vrstic, ga je treba postaviti v novo vrstico s povečanim odmikom od levega roba, ki velja za celotni citatni odstavek. Povečani odmik od roba obsega 1,5 cm. Tak citat izpišemo v manjši velikosti (11) in z manjšim medvrstičnim razmikom (tj. razmikom 1). V tem primeru se citat ne označi z narekovaji (zato tudi dvojnih narekovajev, če jih je avtor uporabil v delu besedila, ki ga citiramo, ne spreminjamo v enojne; gl. zgoraj). Vir citata je tu prav tako vključen v stavek, ki citat uvaja, in ni del citatnega odstavka. V besedilu se na drug vir skličemo v obliki navedenke, in sicer v skladu z zgledi v poglavjih 4 in 5. 1.2.2.3.1 Plagiatorstvo Plagiatorstvo je ena od kršitev akademske poštenosti. Vsako strokovno delo temelji na znanju, vedenju, analizah in informacijah drugih avtorjev, zapisanih v knjigah, člankih, dokumentih, medijskih prispevkih itd., zbranih v bazah podatkov ali ustno podanih v intervjujih, na konzultacijah ipd. Uporaba teh virov mora biti navedena in jasno razvidna iz besedila. Prikazovanje dela in znanja drugega avtorja kot lastnega brez navedbe vira je plagiatorstvo. Plagiatorstvo pomeni krajo intelektualne lastnine in nespoštovanje znanstvene etike ter predstavlja hujšo kršitev Pravilnika o disciplinski odgovornosti študentov Univerze v Ljubljani. 1.2.3 Sklepni del V sklepnem delu besedila kritično in vsestransko ocenimo rezultate raziskave ter jih po možnosti primerjamo z dosežki drugih avtorjev. Odgovorimo na raziskovalna vprašanja, okrepimo ali ošibimo teze ali potrdimo oz. ovržemo v uvodnem delu zastavljene hipoteze. Izpostavimo najbolj presenetljive in pomembne ugotovitve ter morebitne probleme in slabosti dela. V sklepnem delu ne navajamo novih podatkov in se praviloma ne sklicujemo več na druge vire. Ovrednotimo, ali smo dosegli cilje, zadane v uvodu, in podamo ideje, ki so nastale med raziskavo ter bi lahko bile predmet novih oz. dopolnilnih raziskav, ali pa navedemo morebitna odprta vprašanja in nakažemo smernice za njihovo rešitev. Zaključki morajo biti natančni, kratki in jasni. 1.3 Zaključni del 1.3.1 Viri Viri so nahajališča podatkov in znanja. Ločevati je mogoče med primarnimi, sekundarnimi in terciarnimi viri (Južnič, 1992, str. 106–142). Primarni viri so dokumenti (pravni, zakonodajni, izvršilni in ostali, torej sodbe sodišč, ustava, zakoni, odločitve mednarodnih organizacij ali mednarodne pogodbe, vladne strategije, pravilniki, zapisniki), statistični podatki (anketni podatki, podatki iz podatkovnih zbirk) in podatki iz intervjujev (objavljenih ali neobjavljenih). Kot primarni vir lahko obravnavamo tudi govore, na primer govor politika. Sekundarni viri so besedila, ki analizirajo in interpretirajo primarne in druge sekundarne vire ter na njihovi podlagi podajajo nova spoznanja in ugotovitve (znanstvene monografije, učbeniki, znanstveni in strokovni članki, prispevki na znanstvenih konferencah, diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije, podatki s spletnih strani institucij, enciklopedije, leksikoni ipd.). Terciarni viri so že zbrani seznami virov (npr. citatni indeksi, geslovniki, bibliografije, knjižni katalogi, kazala). V poglavju z naslovom Viri (in ne Seznam literature, Viri in literatura, Literatura ipd.) navedemo vsa dela, na katera smo se sklicevali skozi celotno besedilo. Del, na katera se v besedilu nismo sklicevali, v ta seznam ne dajemo. Zelo pomembno je, da tako pri sklicevanju v besedilu kot pri oblikovanju seznama virov natančno upoštevamo pravila, predstavljena v poglavjih 4 in 5. 1.3.2 Stvarno in imensko kazalo Zaključna dela na 1. in 2. stopnji študija nimajo stvarnega in imenskega kazala, v doktorskih disertacijah pa je tako kazalo obvezno. Oblikujemo ga kot eno skupno kazalo, lahko pa tudi kot dve ločeni kazali. V stvarnem kazalu po abecednem redu navedemo ključna poimenovanja iz besedila, tem pa sledijo navedbe strani, na katerih se ta poimenovanja pojavljajo. Če gre za zelo pogosto rabljeno poimenovanje, se omejimo na najpomembnejših 10 pojavitev. V imenskem kazalu po abecednem redu navedemo osebe, ki nastopajo v besedilu, in to v obliki priimek, za vejico pa še ime – enako kot pri stvarnem kazalu imenu sledi navedba strani, na katerih se ime pojavlja. S tem omogočimo bralcu učinkovito spoznavanje z avtorji konceptov in lažje iskanje po tiskanem besedilu. 1.3.3 Priloge Med priloge sodijo vse informacije, ki so sicer potrebne za prikaz celovitosti, bi pa bodisi motile osnovno sporočilo, ker bi bralcu odvračale pozornost od osnovne teme, bodisi so preobsežne, da bi jih vključevali v osrednje besedilo, a so po drugi strani pomembne za njegovo kredibilnost (dolgi seznami, zapisi intervjujev, anketni vprašalniki ipd.). Priloge morajo biti naslovljene in zaporedno označene z velikimi tiskanimi črkami (Priloga A, Priloga B itd.). Če so priloge nadalje notranje členjene, se posamezne podenote označujejo z arabskimi številkami (npr. Priloga A.1). V osrednjem besedilu se na vsako prilogo vsaj enkrat skličemo. 2 JEZIK STROKOVNO-ZNANSTVENIH DEL Diplomsko delo je napisano v slovenskem jeziku (izjemo – pisanje v angleškem jeziku in strukturo dela v tem primeru – ureja Pravilnik o zaključnem delu za 1. in 2. stopnjo študija ter Pravilnik o študiju na programu 3. stopnje). Strokovno-znanstvena dela morajo biti razumljiva, jasna, natančna in jedrnata. V njih predvsem opisujemo, definiramo, analiziramo, utemeljujemo in razlagamo. Njihova glavna naloga je informativno-spoznavna. Pravopisne in slovnične napake se v strokovno-znanstvenih besedilih ne smejo pojavljati, prav tako ne za to vrsto besedil manj ustrezno ali neustrezno besedišče. Posebno pozornost je treba nameniti strokovnim poimenovanjem (terminom). Uporabljati je treba uveljavljeno terminologijo, ki je skladna s knjižnojezikovnim standardom. Če obstaja za isto vsebino več poimenovanj, dosledno uporabljamo enega samega. Če obstajata za isto vsebino tako prevzeti kot slovenski izraz, ima načeloma prednost slovenski. Pri vsebinah, ki v slovenščini še nimajo poimenovanja, je treba predlagati slovensko ustreznico. To storimo tako, da ob prvi omembi v oklepaju napišemo izvirno poimenovanje, v nadaljevanju pa nato dosledno uporabljamo le predlagano slovensko ustreznico. 3 OBSEG IN VIDEZ ZAKLJUČNEGA STROKOVNO-ZNANSTVENEGA DELA Obseg diplomskega dela je po študijskih programih različen (gl. Predstavitveni zbornik študijskih programov 1. stopnje), medtem ko se za magistrsko delo predvideva obseg od 45 do 80 strani (oz. od 15.000 do 20.000 besed), za doktorsko disertacijo pa od 160 do 350 strani (pri čemer v ta obseg niso vštete priloge). Robovi lista so na vseh straneh široki 2,5 cm. Poravnava je obojestranska, črkovna vrsta je Times New Roman velikosti 12. Razmik med vrsticami je 1,5 (izjema so daljši citati – o njih gl. podpoglavje 1.2.2.3, in povzetek – o tem gl. podpoglavje 1.1.5). Razmik med odstavki obsega 10 pt spodaj in 10 pt zgoraj (prva vrstica odstavka ni tabulatorsko umaknjena v desno). Izjema so oštevilčeni, alinejni ali kako drugače označeni naštevalni odstavki . ti dodatnega razmika 10 pt nimajo, saj bi bile vrstice z njim preveč razmaknjene. Vsako glavno poglavje (ne pa tudi podpoglavje) se začne na novi strani. Naslovom glavnih poglavij sledi ena prazna vrstica, pri naslovih podpoglavij pa naredimo prazno vrstico le zgoraj, pri čemer jo lahko od vključno tretje podnaslovne ravni dalje (tj. pred podnaslovom, oštevilčenim z npr. 1.2.3) tudi izpustimo. T. i. glava besedila je prazna, v t. i. nogi besedila pa so samo številke strani (opombe, ki jih vstavimo s funkcijo Vstavi opombo, niso del t. i. noge). Strani besedila morajo biti zaporedno oštevilčene z arabskimi številkami od vključno notranje naslovnice do zadnje strani (vključno s stranmi prilog; če strani prilog ni bilo mogoče oštevilčiti v elektronskem dokumentu, jih oštevilčimo ročno). Zaporedna številka strani stoji na sredini spodaj, pri čemer se številka izpisuje od vključno kazala naprej (predhodne strani se torej štejejo, nimajo pa vidne številke). Tehnična navodila za tako oblikovanje številčenja v programu Word se nahajajo na spletni strani fakultete. Pri oddaji v oceno ali za zagovor se delo natisne v formatu A4, in sicer od vključno uvodnega poglavja dalje dvostransko. Vezava pri diplomskih in magistrskih delih je mehka, pri nekončnih izvodih doktorskih disertacij pa spiralna. Vezava v platno je potrebna le pri vseh končnih izvodih doktorskih disertacij. Barva platna disertacije je črna, črke so zlate. Natančnejša navodila o oddaji del so napisana v Pravilniku o zaključnem delu za 1. in 2. stopnjo študija ter Pravilniku o študiju na programu 3. stopnje. 4 SKLICEVANJE V BESEDILU Kot smo navedli že v podpoglavju 1.2.2.3: karkoli nelastnega avtor besedila uporabi pri pisanju (pa tudi pri govornem predstavljanju strokovne vsebine), je treba vedno označiti s sklicem na vir. Navedba vira se nahaja na dveh mestih: v besedilu se na vir skličemo v obliki navedenke, na koncu dela pa vir bibliografsko polno identificiramo v poglavju z naslovom Viri. Vsak vir, ki je naveden v besedilu, mora torej biti natančno naveden v Virih in obratno. Izjemi sta le dve: samo v osrednjem besedilu, ne pa tudi v poglavju Viri, polno identificiramo (a) dela, kot sta npr. Sveto pismo in Koran, katerih poglavja oz. deli so standardizirani v vseh izdajah, ter (b) osebno komuniciranje, ki ni arhivirano (o tem gl. podpoglavje 4.4). Pri pravilih za oblikovanje navedenk in seznama v poglavju Viri, prikazanih v nadaljevanju, smo se ravnali po 6. izdaji priročnika Publication manual of the American Psychological Association (2009), pri čemer smo nekaj elementov iz angleškega jezika poslovenili: et al. > in drugi p., pp. > str. ibid. > prav tam & > in as cited in > v retrieved from, available from> dostopno prek ed., eds. > ur. in > v edition > izd. vol. > zv. circa, cca., ca., ca, c. > pribl. (ne pa okrog, ok., okr.) Advance online publication. > Predobjava na spletu. Za vire, ki tu niso prikazani, se zato – kolikor je mogoče – upošteva še preostala navodila 6. izdaje navedenega priročnika APA. Priročnik si lahko izposodite v ODKJG. Poleg navedenk se na vire seveda lahko sklicujemo tudi v obliki tekočega navajanja v besedilu, npr.: Navedenka Primer tekočega navajanja v besedilu … (Lovec, 2017) … … kot navaja Lovec (2017), se pojavlja … … (Ustava Republike Slovenije, 2006, 3.a člen) … … kot določa Ustava Republike Slovenije (2006) v 3.a členu … Pri oblikovanju navedenk je pomembno, ali se sklicujemo na celotni vir ali le na njegov del (npr. na določene strani), koliko avtorjev ima ta vir oz. ali so ti znani ter ali gre za vir, ki ni tipičen strokovni ali znanstveni vir (torej npr. ni knjiga, članek ali poglavje v zborniku). 4.1 Sklic na celotni vir 4.1.1 Celotni vir z znanim avtorjem Če se sklicujemo na celotno delo, ki ima znanega avtorja (osebo ali institucijo), v oklepaju najprej napišemo priimek avtorja oz. ime institucije, nato pa za vejico še letnico izida dela, npr.: (Sullivan, 2013) (Global Environment Coordination, 1994) Če sta avtorja dva, navedemo priimka obeh z vmesnim in, npr.: (Macionis in Plummer, 2012) Če so avtorji trije ali jih je največ pet, prvič navedemo vse, pred zadnjim pa dodamo veznik in. Pri vseh naslednjih sklicih na ta vir navedemo le prvega avtorja ter dodamo in drugi, npr.: (Della Porta, Sedmak in Lukšič, 2003) nato: (Della Porta in drugi, 2003) Če je avtorjev šest ali več, vedno navedemo le prvega avtorja ter dodamo in drugi, npr.: (Haralambos in drugi, 2005) V vseh teh primerih ohranjamo zaporedje avtorjev, kot je navedeno v viru (torej ga ne "popravljamo" v abecednega). Če se sklicujemo na več del istega avtorja, ki so izšla v istem letu, za letnico po vrsti dodajamo črke abecede. Črko a dobi delo, katerega naslov je po abecedi na prvem mestu, nato črko b delo, katerega naslov je po abecedi na drugem mestu, itd. Če se na taka dela sklicujemo na istem mestu, jih naštejemo za vejico, priimka avtorja pa ne ponavljamo, npr.: (Bojinović Fenko, 2016a, 2016b) Enako ravnamo tudi takrat, ko je delo napisalo več istih avtorjev in je v viru njihovo zaporedje povsem enako. Če se v besedilu hkrati sklicujemo na več del, jih ločimo s podpičjem, npr.: (Moynihan, 1997; Weinstein, 1998/1999; Brezovšek in Črnčec, 2010) V tem primeru najprej navedemo starejše vire in potem novejše, med viri, ki so nastali v istem letu, pa uporabimo abecedno zaporedje. Če se v besedilu zaporedno in brez prevelike vmesne razdalje (npr. dveh strani) sklicujemo na isti vir (tj. na isto delo istega avtorja in isto stran), navedenke ne ponovimo, temveč v oklepaju napišemo (prav tam). Če so se strani spremenile, ravnamo enako, le da zamenjamo podatek o straneh, npr.: Avtorja ugotavljata, da je kriminalizacija postala norma (Zavratnik in Šori, 2016, str. 28) in da se je oblast na vstajo odzvala z uporabo represivnega aparata (prav tam, str. 29). 4.1.2 Celotni vir z neznanim avtorjem ali skupinskim avtorstvom Če se sklicujemo na delo, katerega avtorstvo (oseba ali institucija) ni identificirano oz. je skupno, navedemo na prvem mestu naslov dela, nato pa za vejico še letnico izida. Naslovu takega prispevka, poglavja ali spletne strani pri tem dodamo še narekovaje. Tako se npr. na prispevek v časniku, ki je brez navedbe avtorja, skličemo v naslednji obliki: ("Umrl je Dušan Velkaverh, avtor nesmrtnih pesmi Dan ljubezni, Ljubljančanke, Zelene livade s teboj ...", 2016) Če gre za dolg naslov prispevka brez avtorja, poglavja ali spletne strani, enako kot zgoraj tudi v skrajšani obliki dodamo še narekovaje, torej namesto dolgega naslova navedemo le: ("Umrl je Dušan Velkaverh", 2016) Za razliko od naslovov časopisnih prispevkov, naslovov poglavij ali naslovov spletnih strani z neznanim ali skupnim avtorstvom pri naslovih periodičnih publikacij, knjig, brošur ali poročil z neznanim ali skupnim avtorstvom uporabimo ležeči tisk (ne narekovajev), npr: (Merriam-Webster´s collegiate dictionary, 2005) Enako kot pri sklicu na vir, ki ima znanega avtorja, tudi tu velja, da če se v besedilu zaporedno sklicujemo na isti vir (tj. na isto delo istega avtorja), navedenke ne ponovimo, temveč v oklepaju napišemo samo (prav tam). 4.1.3 Primarni viri – dokumenti Dokumenti so pravni, zakonodajni, izvršilni in ostali. Podrobno so navedeni v Tabeli 5.1. Pravni viri so v osnovi sodbe nacionalnih in mednarodnih sodišč. Zakonodajni viri so v osnovi odločitve političnih organov ter so nacionalni (ustava, zakoni, podzakonski akti itd.) in mednarodni (odločitev odločevalskega organa mednarodne vladne organizacije). Izvršilni dokumenti so gradiva in strateški dokumenti nacionalnega (vladnega) organa in organov mednarodne vladne organizacije. Ostali dokumenti so zapisniki, pravilniki ipd. Dokumente pridobimo od zanesljivih uradnih institucij, v okviru katerih je dokument nastal. Dokument zapišemo v besedilo z naslovom dokumenta in večinoma z letnico njegovega nastanka. Če je dokument, ki ga obravnavamo, v tujem jeziku, v besedilu navedemo slovenski prevod naslova dokumenta (v besedilu torej ne navajamo naslova dokumenta v tujem jeziku). Hkrati ta vir identificiramo v opombi pod črto z vsemi podatki razen z mestom dostopnosti. V seznamu virov tak vir zapišemo popolnoma enako kot v opombo, le da mu dodamo še podatek o tem, kje smo ga pridobili (npr. kot prilogo k monografiji ali na spletni strani organizacije, v okviru katere je nastal). V besedilu so v ležečem tisku zapisane samo sodbe sodišč, medtem ko je v seznamu virov v ležečem tisku zapisan tudi naslov vira v tujem jeziku (če smo tak vir analizirali). Ime institucije, na katero se nanaša vir – bodisi sekundarni vir (poročilo, podatki s spletne strani) bodisi izvršilni dokument –, navedemo v jeziku vira. Če smo analizirali poročilo Evropske komisije v slovenskem jeziku, je avtorica Evropska komisija. Če pa želimo navesti podatke s spletne strani Svetovne trgovinske organizacije, na kateri je besedilo napisano v angleškem jeziku, kot ime avtorja uporabimo World Trade Organization. Imen organizacij v tem primeru ne pišemo ležeče, saj gre za lastno ime ustanove, ki je avtorica besedila. Namesto naslova dokumenta lahko uvedemo kratico ali okrajšavo, lahko pa uporabimo tudi v stroki uveljavljeno priredbo imena, vendar pa kratico, okrajšavo ali priredbo uporabljamo samo v besedilu, ne pa v opombi pod črto ali v seznamu virov. Skrajšamo lahko tudi imena ustanov, skupin, organizacij, korporacij ipd. Enako kot pri naslovih virov to storimo pri prvi navedbi, in sicer tako, da v skrajšano ime navedemo v oklepaju za besedo dalje, v nadaljevanju pa dosledno uporabljamo le to obliko. Npr.: Statistični urad Republike Slovenije (dalje SURS) zbira podatke o ... ali V Deklaraciji o načelih mednarodnega prava o prijateljskih odnosih in sodelovanju med državami v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov (dalje Deklaracija sedmih načel) je določeno, da ... Tudi v navedenko v takem primeru napišemo skrajšano obliko, npr. za zadnji zgled: (Deklaracija sedmih načel, 1970). V besedilo za naslovom dokumenta zapišemo letnico nastanka vseh dokumentov razen mednarodne pogodbe. Besedilo mednarodne pogodbe je namreč podpisano v nekem kraju na določen datum, a ga morajo države nato še ratificirati v nacionalnih parlamentih, zato je izjemno pomemben tudi podatek o drugem datumu, ko je pogodbo ratificiralo zadostno število držav, da je začel veljati; v besedilo torej ne zapišemo nobene letnice, v opombo in v seznam virov pa oba datuma, tj. datum podpisa in datum ratifikacije (Bojinović Fenko in Požgan, 2016, str. 5–6). Edina izjema pri navajanju dokumentov, ki odstopa od tega pravila, je strateški dokument nacionalnega (vladnega) organa in organov mednarodne vladne organizacije (npr. strategija ministrstva ali bela knjiga Evropske komisije), ki ga navedemo kot sekundarni vir po avtorju dokumenta in brez opombe. Npr.: Ustava Republike Slovenije (2006)1 1 Ustava Republike Slovenije. (2006). Uradni list Republike Slovenije št. 68/06. 30. junij. 2 Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev). 3 Ustanovna listina Združenih narodov – Charter of the United Nations, podpisana 26. junija 1945 v San Franciscu, v veljavi od 24. oktobra 1945. 4 Tožilec vs. Radislav Krstić (sodba) – Prosecutor v. Radislav Krstić (trial judgement). (2001). IT-98-33-T. ICTY, 2. avgust. Dublinska uredba (2013)2 Ustanovna listina Združenih narodov (51. člen)3 Tožilec vs. Radislav Krstić (2001)4 Ministrstvo za zunanje zadeve (2015) Evropska komisija (2017) 4.2 Sklic na del vira Če se sklicujemo le na del vira, je treba navesti še strani dela, ki so za nas relevantne. Če je bolj kot navedba strani smiselna navedba člena, točke, poglavja, slike, tabele, enačbe ipd., za letnico navedemo člen, točko, poglavje itd. Če delo nima označenih strani, jih bodisi določimo s štetjem, če je to mogoče in smiselno (npr. v PDF-dokumentu), bodisi navedbo strani izpustimo. Če citiramo, je treba izrecno navesti le strani, s katerih smo citat pridobili. Če gre pri tem za eno stran (pri primarnih virih pa za en člen, eno točko ipd.), navedemo le to stran (oz. le ta člen, točko ipd.). Če je v izvirniku citat natisnjen neprekinjeno na več straneh, navedemo celoten razpon strani. Če povzemamo z več strani, a s prekinitvami, navedemo samo strani, ki smo jih povzeli, če pa je za nas relevanten celoten razpon strani, navedemo prvo stran, na kateri smo začeli povzetek, in za stičnim pomišljajem (ne vezajem) še zadnjo stran tega obsega. Npr.: (Sullivan, 2013, str. 26) (Global Environment Coordination, 1994, str. 5, 9, 12) (Macionis in Plummer, 2012, str. 14–16) (Ustava Republike Slovenije, 2006, 14. člen) (Dublinska uredba, 2013, preambula) 4.3 Posredno citiranje in povzemanje Če citata ali povzetka avtorja nismo vzeli iz izvirnega dela, ker do tega dela ni bilo mogoče dostopiti, to v oklepaju označimo za predlogom v, npr.: ... kot je ugotavljal že Prijatelj (1908, str. 50, v Lukšič, 2015, str. 715), kar pomeni, da smo Prijateljevo misel, objavljeno leta 1908 na str. 50, citirali po Lukšičevem delu iz leta 2015, in sicer s strani 715. Lukšičevo delo navedemo v končnem bibliografskem seznamu virov, Prijateljevega pa z vsemi bibliografskimi podatki že na tem mestu v besedilu, in sicer v opombi (gl. opis tehničnih opomb v podpoglavju 1.2.2.2). Pri oblikovanju zapisa takega vira v opombi (najprej priimek, nato okrajšano ime, sledi letnica v oklepaju itd.) upoštevamo pravila iz podpoglavja 4.2. 4.4 Citiranje in povzemanje iz nearhiviranega osebnega komuniciranja in intervjujev Kot nearhivirano osebno komuniciranje razumemo besedila, ki jih ne moremo dokazati, ker jih ne hranimo (več). Takih besedil v končnem seznamu v poglavju z naslovom Viri ne navajamo, pač pa jih navedemo samo v besedilu. Avtorja, ki nam je v obliki osebnega komuniciranja (konzultacije, pogovor, pismo ipd.) povedal ali napisal misli, ki jih želimo citirati ali povzeti, navedemo v besedilu tako, da ime okrajšamo, priimek izpišemo v celoti, nato pa v oklepaju dodamo navedenko v naslednji obliki: ... po ekologu J. Mohlhenrichu (osebno komuniciranje, 2008, 5. januar) Če dneva ni mogoče navesti, navedemo vsaj mesec (v obliki: januar 2008), če pa še tega ne, vsaj leto. Če imamo táko komuniciranje shranjeno v osebnem arhivu, npr. v obliki e-pošte, posnetka zaslona, ohranjenega pisma ipd., vira še vedno ne navedemo v seznamu virov, navedenka v besedilu pa ima naslednjo obliko: (Pahor, osebno pismo, 2015, 17. maj)5 5 Osebno pismo je na voljo pri avtorju/avtorici. 6 Zvočni posnetek intervjuja je v obliki surovih podatkov na voljo pri avtorju/avtorici. Pri tem v besedilo takoj za zaklepajem dodamo še naslednjo opombo: Osebno pismo je na voljo pri avtorju/avtorici. Če gre za intervjuje, katerih posnetke in zapise hranimo le v osebnem arhivu in torej javno niso dostopni, jih prav tako ne navedemo v seznamu virov, navedenka pa ima naslednjo obliko: (Pahor, osebni intervju, 2015, 17. maj)6 Pri tem v besedilo dodamo še naslednjo opombo: Zvočni posnetek intervjuja je v obliki surovih podatkov na voljo pri avtorju/avtorici oz. Zvočni posnetek in zapis intervjuja sta v obliki surovih podatkov na voljo pri avtorju/avtorici. Če pa gre za dokumentirane, objavljene oz. v arhivu raziskovalnih podatkov ali medijskem arhivu shranjene intervjuje, ki so javno dostopni, jih navedemo v seznamu virov in se nanje skličemo v obliki običajne navedenke, npr.: (Smith, 1989) 4.5 Citiranje in povzemanje iz virov, ki nimajo datuma objave Če datum objave ni na voljo, v oklepaju namesto letnice navedemo okrajšavo b. d. (brez datuma). 5 OBLIKOVANJE BIBLIOGRAFSKEGA SEZNAMA VIROV V poglavju z naslovom Viri navedemo popolne bibliografske informacije o virih, na katere smo se sklicevali v besedilu. Navajanje del, na katere se v besedilu nismo sklicevali, je etično sporno in zato ni dovoljeno. Zaključna dela, za katere se pri ocenjevanju ali pregledu ugotovi, da imajo take elemente, so sankcionirana. V poglavju Viri med primarnimi, sekundarnimi in terciarnimi viri ne ločujemo – vse torej uredimo v enoten seznam. Vse enote tega seznama so razvrščene po abecedi priimka prvega avtorja oz. institucije, ki je delo objavila, ali naslova dela, če avtorstvo ni znano. Seznam je oštevilčen z arabskimi številkami in ima obliko visečih odstavkov (številka je torej poravnana z levim robom, vse vrstice preostalega besedila pa so nekoliko zamaknjene v desno). V seznamu virov imena avtorjev navajamo v naslednji obliki: najprej priimek, temu pa nato sledi začetnica imena. Če ima vir do vključno sedem avtorjev, navedemo vseh sedem. Če je avtorjev osem ali več, navedemo prvih šest, vstavimo vejico in tri pike s presledkom ter zaključimo z zadnjim navedenim avtorjem. Več del istega avtorja navedemo po letnici izida od starejšega do novejšega. Če navajamo delo, ki je šele v tisku, ga navedemo na zadnjem mestu del tega avtorja. Če imamo v seznamu več del istega avtorja (oz. istih avtorjev v enakem zaporedju), ki so izšla v istem letu, k letnici dodamo črke a, b, c, č itd. Črke dodamo po abecedi naslovov del. Pri angleških naslovih knjig, člankov, poročil ipd. z veliko začetnico pišemo samo prvo besedo v naslovu in podnaslovu ter lastna imena, medtem ko pri imenih revij in konferenčnih zbornikov ohranjamo velike začetnice pri vseh polnopomenskih besedah (ne pa pri členih, predlogih in veznikih). Pri drugih jezikih sledimo pravopisnim pravilom posameznega jezika. Pri navajanju virov, ki so izvorno napisani v nelatinični pisavi (v grški, cirilski, hebrejski idr. pisavah), je treba ime avtorja in naslov dela prečrkovati v latinični zapis (o tem gl. http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf od člena 1106 dalje). Za lažje razumevanje se lahko odločimo za prevod naslova v slovenski jezik, ki ga navedemo v oglatem oklepaju takoj za originalnim naslovom. 5.1 Internetni viri: DOI, Dostopno prek, deljenje povezav, hiperpovezovalnost V strokovnem in znanstvenem objavljanju je vse bolj razširjeno navajanje identifikatorja DOI. DOI (identifikator digitalnega predmeta) je namenjen zagotavljanju trajno delujoče internetne povezave do ažurnih informacij o digitalnem predmetu (vključno z informacijo o njegovi lokaciji na spletu). Dovoljena sta dva načina navajanja DOI: doi:10.1037/rmh0000008 DOI, izražen kot URL-naslov: http://dx.doi.org/10.1037/rmh0000008 Pri tem je pomembno, da se odločimo za en stil navajanja DOI v celotnem dokumentu: če se odločimo za uporabo DOI v obliki spletne povezave http://dx.doi.org/, za poševnico dodamo DOI-številko, ki se vedno začne z 10. Pred navedbo DOI ne glede na to, ali ga navedemo na prvi ali na drugi način, ne uporabljamo besedne zveze Dostopno prek. Besedna zveza Dostopno prek se uporablja le pri navajanju drugih internetnih povezav, ki ne vsebujejo DOI. Kot je razvidno zgoraj, DOI, napisan na prvi način, ni "živa" povezava, medtem ko DOI, izražen kot URL-naslov, ima obliko hiperpovezave. Če smo v dvomih glede pravilne DOI-številke, jo lahko preverimo na https://dx.doi.org/. Če je treba internetne naslove zaradi dolžine deliti, je pomembno, da ohranimo njihovo delovanje. Povezavo s presledkom delimo za poševnico (/), podčrtajem (_), vezajem (-), enačajem (=), piko (.) ali katerim drugim ločilom, nikoli pa povezave ne delimo sredi besede ali za http://. Internetne povezave oblikujemo kot delujoče hiperpovezave. 5.2 Oblikovanje seznama bibliografskih podatkov v poglavju Viri V Tabeli 5.1 je prikazano, kako se na različna dela sklicujemo v besedilu v obliki navedenke in kako napišemo vse bibliografske podatke o njih v poglavju Viri. Pri pisanju je treba predstavljenim zgledom slediti v celoti . to pomeni, da pri okrajšavah (npr. okrajšavah imen ali besed, kot so ur., str. in druge), ločilih (oklepaji, pike, vejice, dvopičja itd.), zaporedju in vrsti podatkov (najprej priimek, nato ime, sledi letnica izida itd.) ter vrsti tiska (pokončni ali ležeči) in enotnih ubeseditvah (npr. dostopno prek, v tisku) v ničemer ne odstopamo od prikazanega. Tabela 5.1: Oblika navedenk v besedilu in navedbe bibliografskih podatkov v poglavju Viri: primeri Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila Monografije in deli monografij Monografija z enim avtorjem (Šlibar, 2009) (Šlibar, 2009) Šlibar, N. (2009). Rund um Literatur: der literarische Text. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Pred dvopičjem, ki ločuje naslov in podnaslov, ni presledka. Monografija z dvema avtorjema (Macionis in Plummer, 2012) (Macionis in Plummer, 2012) Macionis, J. J. in Plummer, K. (2012). Sociology: A global introduction. Harlow, England: Pearson/Prentice Hall. Pearson in Prentice Hall nista dve založbi, temveč ena sama, ki ima v imenu poševnico. Znak / je torej del imena. Monografija s 3 do 5 avtorji (Della Porta, Sedmak in Lukšič, 2003) (Della Porta in drugi, 2003) Della Porta, D., Sedmak, M. in Lukšič, I. (2003). Temelji politične znanosti. Ljubljana: Sophia. Monografija s 6 ali 7 avtorji (Haralambos in drugi, 2005) (Haralambos in drugi, 2005) Haralambos, M., Holborn, M., Makarovič, M., Medved, B., Ramšak, P. in Žakelj, M. (2005). Sociologija: teme in pogledi. Ljubljana: DZS. Do vključno 7 avtorjev v seznamu virov navajamo vse avtorje. Monografija z 8 ali več avtorji (Šugman in drugi, 2006) (Šugman in drugi, 2006) Šugman, R., Bednarik, J., Doupona Topić, M., Jurak, G., Kolarič, B., Kolenc, M., … Tušak, M. (2006). Športni menedžment. Ljubljana: Fakulteta za šport. Tri pike pomenijo izpust preostalih avtorjev razen zadnjega. Pred tremi pikami in za njimi naredimo presledek. Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila Monografija z več uredniki (Harlow, Mulaik in Steiger, 1997) (Harlow in drugi, 1997) Harlow, L. L., Mulaik, S. A. in Steiger, J. H. (ur.). (1997). What if there were no significance tests? Mahwah, New York: Erlbaum. (ur.) je ustaljena okrajšava za enega ali več urednikov. Ker je končno ločilo del naslova (v tem primeru ?), za njim ne pišemo pike. Poglavje, sestavek v monografiji z urednikom (Kustec Lipicer in Doupona Topić, 2015) (Kustec Lipicer in Doupona Topić, 2015) Kustec Lipicer, S. in Doupona Topić, M. (2015). Sport clubs in Slovenia. V C. Breuer (ur.), Sport clubs in Europe: A cross-national comparative perspective (str. 369–380). Cham: Springer. http://dx.doi.org/10.1007/978-3-319-17635-2 Pri navedbi vira za poglavje navajamo najprej začetnico imena, ki ji sledi priimek (torej ne obrnjene oblike zapisa avtorja). Monografija, korporativno avtorstvo (Global Environment Coordination, 1994) (Global Environment Coordination, 1994) Global Environment Coordination. (1994). Facing the global environment challenge. Washington: Global Environment Coordination Division, The World Bank. Založnika sta dva, ločimo ju z vejico. E-knjiga, spletno dostopna (Jogan, 2016) (Jogan, 2016) Jogan, M. (2016). Katoliška cerkev in družbeno zlo. Dostopno prek https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/kc-in-druzˇbeno-zlo_final.pdf?sfvrsn=2 Pri spletno dostopnih e-knjigah navedba kraja izdaje in založnika ni predvidena. Zadostuje DOI oz. URL-povezava. E-različica tiskane knjige, izdaja za različne formate (Adobe Digital Editions, Kindle, DX Reader ipd.) (Schiraldi, 2001) (Schiraldi, 2001) Schiraldi, G. R. (2001). The post-traumatic stress disorder sourcebook [Adobe Digital Editions]. doi:10.1036/0071393722 Pojasnilo o formatu zapišemo v oglatem oklepaju. Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila Referenčna literatura Enciklopedije, priročniki, slovarji (Merriam-Webster´s, 2005) (Merriam-Webster´s, 2005) Merriam-Webster´s collegiate dictionary (11. izd.). (2005). Springfield: Merriam-Webster. Navedemo dodatne informacije, ki so pomembne za identifikacijo in najdljivost (npr. izdajo, številko poročila, številko letnika), in sicer v oklepaju takoj za naslovom. Ne uporabljamo pike med naslovom in oklepajem, informacija v oklepaju je v pokončnem tisku. Referenčna literatura z avtorjem (VandenBos, 2007) (VandenBos, 2007) VandenBos, G. R. (ur.). (2007). APA dictionary of psychology. Washington: American Psychological Association. Ime in priimek avtorja je Gary R. VandenBos. Okrajšali smo torej tudi prvo ime in naredili med obema okrajšavama presledek. Monografsko delo v več zvezkih (Koch, 1959.1964) (Koch, 1959.1964) Koch, S. (ur.). (1959–1963). Psychology: A study of science (zv. 1–6). New Work, McGraw-Hill. Geslo v spletnem referenčnem delu (Hanna, 2013) (Hanna, 2013) Hanna, R. (2013). Kant's theory of judgment. V E. N. Zalta (ur.), The Stanford encyclopedia of philosophy. Dostopno prek https://plato.stanford.edu/entries/kant-judgment/ Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila Geslo v spletnem referenčnem delu brez avtorja ali urednika ter datuma objave ("Behaviorism", b. d.) ("Behaviorism", b. d.) Behaviorism. (b. d.). V Merriam-Webster´s online dictionary. Dostopno prek https://www.merriam-webster.com/dictionary/behaviorism Pri publikacijah brez datuma objave na mestu, kjer bi morala biti letnica, navedemo okrajšavo b. d. (brez datuma). Tiskana izdaja letopisa (SURS, 2012) (SURS, 2012) Statistični urad Republike Slovenije [SURS]. (2012). Statistični letopis 2013. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Kratica v oglatem oklepaju je kratica, ki smo jo uporabljali v osrednjem besedilu. Visokošolska zaključna dela Visokošolska zaključna dela, neobjavljena (Ferligoj, 1983) (Ferligoj, 1983) Ferligoj, A. (1983). Razvrščanje v skupine z omejitvami (doktorska disertacija). Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana. Pri neobjavljenih in v spletnih arhivih ter podatkovnih servisih nedostopnih visokošolskih delih najprej navedemo institucijo, nato kraj zagovora dela. Zaključna naloga, dostopna prek komercialnega podatkovnega servisa (McNiel, 2006) (McNiel, 2006) McNiel, D. S. (2006). Meaning through narrative: A personal narrative discussing growing up with an alcoholic mother (magistrska naloga). Dostopno prek ProQuest Dissertations and Theses. (UMI No. 1434728) Če je zaključno delo dostopno prek plačljivih servisov, kakršna sta npr. ProQuest Dissertations in Theses database, navedemo Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila evidenčno številko v tej zbirki. Zaključna naloga, dostopna v institucionalni podatkovni zbirki/arhivu (Popović, 2016) (Popović, 2016) Popović, D. (2016). Onstran ideologije dela in ideja univerzalnega temeljnega dohodka (doktorska disertacija). Dostopno prek http://dk.fdv.uni-lj.si/doktorska_dela/pdfs/dr_popovic-daniel.pdf Če je zaključno delo dostopno prek javnih podatkovnih zbirk, kakršna je npr. Repozitorij UL, povezavo navedemo za besedno zvezo Dostopno prek. Članki Članek v strokovni, znanstveni reviji (samostojni avtor) (Lovec, 2017) (Lovec, 2017) Lovec, M. (2017). Limits to a power game: Negotiating the Transatlantic Trade and Investment Partnership in agriculture and food. Teorija in praksa, 54(2), 265–283. Naslov revije in letnik izdaje se pišeta v ležečem tisku. Članek v reviji, dostopen (tudi) prek spleta (Zavratnik in Šori, 2016) (Zavratnik in Šori, 2016) Zavratnik, S. in Šori, I. (2016). Od "Nesimo jih vun!" k zamolku ulice: diskusija o kriminalizaciji uporov in premiku k družbi nadzora. Družboslovne razprave, 32(82), 13–32. Dostopno prek https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MRC97DBL Članek v strokovni, znanstveni reviji (3-5 avtorjev) (Baltrunaite, Bello, Casarico in Profeta, 2014) (Baltrunaite in drugi, 2014) Baltrunaite, A., Bello, P., Casarico, A. in Profeta, P. (2014). Gender quotas and the quality of politicians. Journal of Public Economics, 118, 62–74. Članek v strokovni, znanstveni reviji (6 ali 7 avtorjev) (Žlahtič Zupanc in drugi, 2017) (Žlahtič Zupanc in drugi, 2017) Žlahtič Zupanc, M., Pogorelčnik, A., Kržišnik, D., Lesar, B., Thaler, N. in Humar, M. (2017). Model za določanje življenjske dobe lesa listavcev. Les, 66(1), 53-59. Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila Članek v strokovni, znanstveni reviji (8 ali več avtorjev) (Yonkers in drugi, 2001) (Yonkers in drugi, 2001) Yonkers, K. A., Ramin, S. M., Rush, J. A., Navarrete, C. A., Carmody, T., March, D., ... Leveno, K. J. (2001). Onset and persistence of postpartum depression in an inner-city maternal health clinic system. American Journal of Psychiatry, 158(11), 1856–1863. http://dx.doi.org/10.1176/appi.ajp.158.11.1856 Članek v suplementu revije (Splichal, 2009) (Splichal, 2009) Splichal, S. (2009). Javno v zasebnem, zasebno o javnem: mnenjske poizvedbe v političnem procesu. Javnost, 16(supl.), S81–S98. Dostopno prek http://javnost-thepublic.org/article/pdf/2009/5/5/ Članek, sprejet v objavo, a še ne uvrščen v številko revije; dostopen na spletni strani založnika (Maras, Thompson, Gridley in Moon, 2016) (Maras in drugi, 2016) Maras, P., Thompson, T., Gridley, N. in Moon, A. (2016). The "About me" questionnaire: Factorial structure and measurement invariance. Journal of Psychoeducational Assessment. Predobjava na spletu. Dostopno prek http://journals.sagepub.com/doi/pdf/10.1177/0734282916682909 Članek je dostopen na spletni strani revije, v kateri bo objavljen. Advance online publication slovenimo v Predobjava na spletu. Članek, sprejet v objavo, a še ne uvrščen v številko revije; shranjen v zeleni odprti dostop (Briscoe, v tisku) (Briscoe, v tisku) Briscoe, R. (v tisku). Egocentric spatial representation in action and perception. Philosophy and Phenomenological Research. Dostopno prek http://cogprints.org/5780/1/ECSRAP.F07.pdf Članek še ni dostopen na spletni strani revije. Založniki lahko dovolijo avtorjem, da objavijo spletno različico članka pred tiskano objavo v institucionalnem repozitoriju (npr. Repozitoriju UL). Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila Članek v nadaljevanjih (izhaja v več (ne nujno zaporednih) številkah dnevnika, tednika, mesečnika) (Lipičnik, 1993) (Lipičnik, 1993) Lipičnik, M. (1993, februar–julij). Avtocesta Ljubljana Maribor: petletni plan. Gradbeni vestnik, 2(2–7). Prispevek v časniku (dnevnik, tednik, mesečnik) (Slabe, 2017) (Slabe, 2017) Slabe, D. (2017, 25. maj). Evropa in Trumpova nova ljubezen do Nata. Delo, str. 3. Pri prispevkih iz dnevnega časopisja pred navedbo strani napišemo str. Prispevek v časniku, brez navedbe avtorja ("Poletna noč in Jože Privšek", 2017) ("Poletna noč in Jože Privšek", 2017) Poletna noč in Jože Privšek. (2017, 21. junij). Dnevnik, str. 29. V primeru neidentificiranega avtorstva avtorja nadomestimo z naslovom prispevka. Prispevek v časniku, dostopen (tudi) prek spleta (Isaac, 2017) (Isaac, 2017) Isaac, M. (2017, 21. junij). Uber founder Travis Kalanick resigns. C.E.O. The New York Times. Dostopno prek https://www.nytimes.com/2017/06/21/technology/uber-ceo-travis-kalanick.html Svetujemo navajanje popolne konkretne povezave do e-objave. Pri straneh, ki omogočajo iskanje, lahko v izogib nedelujočim povezavam uporabimo naslov domače strani. Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila Članek z identifikatorjem DOI (Engesser, Ernst, Esser in Büchel, 2017) (Engesser in drugi, 2017) Engesser, S., Ernst, N., Esser, F. in Büchel, F. (2017). Populism and social media: How politicians spread a fragmented ideology. Information, Communication & Society, 20(8), 1109–1126. http://dx.doi.org/10.1080/1369118X.2016.1207697 Pred navedbo DOI s spletne strani dx.doi ne uporabljamo besedne zveze Dostopno prek. Članek z identifikatorjem DOI (Engesser, Ernst, Esser in Büchel, 2017) (Engesser in drugi, 2017) Engesser, S., Ernst, N., Esser, F. in Büchel, F. (2017). Populism and social media: How politicians spread a fragmented ideology. Information, Communication & Society, 20(8), 1109–1126. doi:10.1080/1369118X.2016.1207697 Alternativni način zapisa DOI, ki je dovoljen. Članek iz e-revije, brez strani (Makiya, 2008) (Makiya, 2008) Makiya, K. (2008, 17. marec). How did I get Iraq wrong? Slate. Dostopno prek http://www.slate.com/articles/news_and_politics/politics/2008/03/how_did_i_get_iraq_wrong_9.html Članek z dodatnim gradivom na spletu (Van de Schoot, Winter, Ryan, Zondervan-Zwijnenburg in Depaoli, 2017) (Van de Schoot in drugi, 2017) Van de Schoot, R., Winter, S. D., Ryan, O., Zondervan-Zwijnenburg, M. in Depaoli, S. (2017). A systematic review of Bayesian articles in psychology: The last 25 years. [Dodatno gradivo na spletu]. Psychological Methods, 22(2), 217–239. http://dx.doi.org/10.1037/met0000100.supp Recenzije Recenzija v obliki prispevka v reviji (Vobič, 2013) (Vobič, 2013) Vobič, I. (2013). [Recenzija knjige Zgodbe s ploščate Zemlje: laži, izkrivljanja in propaganda v globalnih medijih, N. Davies]. Družboslovne razprave, 29(73), 152.154. Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila Recenzija videoposnetka (Axelman in Shapiro, 2007) (Axelman in Shapiro, 2007) Axelman, M. in Shapiro, J. L. (2007). Does the solution warrant the problem? [Recenzija DVD-ja Brief therapy with adolescents, J. M. Litrrell]. PsycCRITIQUES, 52(51). http://dx.doi.org/10.1037/a0009036 Recenzija videoigre, brez avtorja, s spleta ("BioShock 2 reviews", b. d.) ("BioShock 2 reviews", b. d.) BioShock 2 reviews. (b. d.) [Recenzija videoigre na spletu]. Dostopno prek http://www.gamebanshee.com/reviews/96980-bioshock-2.html Periodične publikacije Celotno analizirano besedilo mesečnika (Cosmopolitan, 2010) (Cosmopolitan, 2010) Cosmopolitan. (2010, maj–december). Ljubljana: Adria Media Ljubljana. Analizirana je bila celotna vsebina mesečnika za obdobje maj.december. Tematska številka revije, redno številčena (Stare, 2016) (Stare, 2016) Stare, J. (ur.). (2016). Možnosti in priložnosti za strukturne spremembe v javnem sektorju [Posebna številka revije]. Mednarodna revija za javno upravo, 14(2/3). Dodatna številka (suplement) revije, neštevilčena (Poler Kovačič, 2015) (Poler Kovačič, 2015) Poler Kovačič M. (ur.). (2015). Osolnikov zbornik [Dodatna številka revije]. Javnost, 22(supl.). Konferenčna gradiva Zbornik s posvetovanja, ki je samostojna monografija (Sitar, Aleksić, Kovač, Peljhan, Rozman in Stare, 2016) (Sitar in drugi, 2016) Sitar, A. S., Aleksić, D., Kovač, J., Peljhan, D., Rozman, R. in Stare, A. (ur.). (2016). Corporate governance: Challenges and development: Conference papers. 4th International Conference on Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila Management and Organisation, Brdo pri Kranju. Ljubljana: Slovenian Academy of Management. Prispevek v zborniku s posvetovanja, ki je samostojna monografija (Koleša in Jaklič, 2016) (Koleša in Jaklič, 2016) Koleša, I. in Jaklič, A. (2016). Managing interorganisational networks for internationalisation of small and medium sized enterprises. V A. S. Sitar, D. Aleksić, J. Kovač, D. Peljhan in R. Rozman (ur.), Corporate governance: Challenges and development. 4th International Conference on Management and Organisation (str. 132–158). Ljubljana: The Slovenian Academy of Management. Prispevek v zborniku s posvetovanja, ki je monografija v okviru knjižne zbirke (Katz, Gabayan in Aghajan, 2007) (Katz in drugi, 2007) Katz, I., Gabayan, K. in Aghajan, H. (2007). A multi-touch surface using multiple cameras. V J. Banc-Talon, W. Philips, D. Popescu in P. Scheunders (ur.), Lecture Notes in Computer Science: zv. 4678, Advanced Concepts for Intelligent Vision Systems (str. 97–108). Knjižna zbirka ima štete zvezke, ki jih navedemo za naslovom zbornika. Advanced Concepts for Intelligent Vision Systems je v ležečem tisku, ker je to ime letne konference. Prispevek s posvetovanja, objavljen v reviji (Kovač in Jukić, 2017) (Kovač in Jukić, 2017) Kovač, P. in Jukić, T. (2017). Recent regional developments in red tape reduction . a concept analysis of Web of Science journals. Lex localis, 15(3), 433.457. doi: 10.4335/15.3.433-457(2017) Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila Povzetek prispevka s posvetovanja, objavljen na spletu (Cugmas in Ferligoj, 2015) (Cugmas in Ferligoj, 2015) Cugmas, M. in Ferligoj, A. (2015). Comparing partitions from non-equal sets of units. Predstavljeno na 20th Young Statisticians Meeting, Vorau, Austria, October 16th to 18th. Dostopno prek http://www.stat.tugraz.at/ysm20/Cugmas.pdf Poročila Elaborat, tehnično poročilo (Abram, Kevorkijan, Cvahte in Dražić, 2014) (Abram in drugi, 2014) Abram, A., Kevorkijan, V., Cvahte, P. in Dražić, G. (2014). Hidrotermalna priprava fotokatalitičnih prevlek na aluminiju (IJS delovno poročilo, 11719). Ljubljana: Institut "Jožef Stefan". Vrsto poročila in/ali dodeljene identifikacijske številke navedemo v oklepaju takoj za naslovom. Raziskovalno poročilo (Adam, Makarovič, Tomšič in Lah, 2006) (Adam in drugi, 2006) Adam, F., Makarovič, M., Tomšič, M. in Lah, P. (2006). Stanje medijskega pluralizma v Sloveniji: preliminarno raziskovalno poročilo. Ljubljana: Inštitut za razvojne in strateške analize. Dostopno prek http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/mediji/Stanje_medijskega_pluralizma_v_Sloveniji_01.pdf Poročilo organa mednarodne organizacije (European Commission, Directorate General for Research & Innovation, 2011) (European Commission, Directorate General for Research & Innovation, 2011) European Commission, Directorate General for Research & Innovation. (2011). Fourth FP7 monitoring report: Monitoring report 2010. Dostopno prek http://ec.europa.eu/research/evaluations/pdf/archive/fp7_monitoring_reports/fourth_fp7_monitoring_report.pdf Naslove poročil pišemo v ležečem tisku (enako kot monografije). Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila Interna glasila organizacije Interna publikacija podjetja brez avtorjev (Lek, d. d., 2011) (Lek, d. d., 2011) Lek, d. d. (2011). Poročilo o uspešnosti podjetja: interno gradivo. Ljubljana: Lek. Lek kot založnik oz. izdajatelj (za navedbo kraja izdaje) nima oznake vrste podjetja (d. d. torej na tem mestu izpustimo). Podatki, računalniški programi, merilni inštrumenti in aparati Programska oprema, individualno avtorstvo (Logar, Prezelj in Degan, 2013) (Logar in drugi, 2013) Logar, I., Prezelj, I. in Degan, R. (2013). Interaktivno ocenjevanje tveganj kritične infrastrukture = Integrated computer program for interactive risk assessment in the field of critical infrastructure [Programska oprema]. Ljubljana: LUZ. Dostopno prek http://riskgis.projekti.si/PassAuth/AutoAuth.aspx?ReturnUrl=/gis/profile.aspx?id=OcenjevanjeTveganj@RiskGis Imen programov, aplikacij in jezikov ne pišemo v ležečem tisku. V oglatem oklepaju navedemo obliko vira. Programska oprema ("1KA", 2017) ("1KA", 2017) 1KA (različica 17.05.02) [Programska oprema]. (2017). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Dostopno prek http://www.1ka.si Kadar pri programski opremi letnica ni znana, je navedba različice programa obvezna. Merilni instrument (Friedlander, Escudero in Heatherington, 2002) (Friedlander in drugi, 2002) Friedlander, M. L., Escudero, V. in Heatherington, L. (2002). E-SOFTA: System for observig family therapy alliances [Računalniški program in videoposnetki z vajami]. Dostopno prek http://softa-soatif.com/programa-e-soatif-2 Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila Podatki iz podatkovnega arhiva (Pew Hispanic Center, 2006) (Pew Hispanic Center, 2006) Pew Hispanic Center. (2006). Changing faiths: Latinos and the transformation of American religion (Hispanic religion survey) [Podatkovna datoteka]. Dostopno prek http://www.pewhispanic.org/datasets/page/2/ Naslov podatkovne zbirke napišemo v ležečem tisku. Podatki iz podatkovnega arhiva ADP (Hafner - Fink in Malešič, 2016) (Hafner - Fink in Malešič, 2016) Hafner - Fink, M. in Malešič, M. (2016). Slovensko javno mnenje 2015: Mednarodna raziskava Stališča o delu (ISSP 2015), Mednarodna raziskava Stališča o vlogi države (ISSP 2016), Ogledalo javnega mnenja in raziskava Stališča o varnosti [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP - IDNo: SJM15. Dostopno prek http://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/sjm15/ Podatki iz podatkovnega arhiva GESIS (European Commission, 2015) (European Commission, 2015) European Commission. (2015). Eurobarometer 82.4: The European Parliament, robots, gender equality, and smoking habits, November-December 2014 [Podatkovna datoteka]. Cologne: GESIS Data Archive. ZA5933 Različica 5.0.0. http://dx.doi.org/10.4232/1.12265 Podatkovni portal z interaktivnimi orodji (SURS, 2015) (SURS, 2015) Statistični urad Republike Slovenije [SURS]. (2015). Prebivalstvo po starosti in spolu, statistične regije, Slovenija, polletno [Podatkovni portal SI-STAT]. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Dostopno prek http://pxweb.stat.si/ Kartografska aplikacija (SURS, 2016) (SURS, 2016) Statistični urad Republike Slovenije [SURS]. (2016). Indeks staranja [Kartografska aplikacija STAGE]. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Dostopno prek http://gis.stat.si/ Spletna stran, celotna, besedilni podatki, brez navedbe avtorja ("Society for the prevention", b. d.) ("Society for the prevention", b. d.) Society for the prevention of cruelty to animals. (b. d.). Dostopno prek http://www.spca.com/?lang=en Naslove spletnih strani pišemo v pokončnem tisku. Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila ali korporativno avtorstvo Spletna stran, besedilni podatki, individualni avtor (Kraizer, b. d.) (Kraizer, b. d.) Kraizer, S. (b. d.). Safety on the Internet. Dostopno prek http://safechild.org/categoryparents/safety-on-the-internet Datuma, ki je na spletni strani naveden ob zaščiti avtorskih pravic (ang. copyright), ne navajamo kot datuma objave posameznih vsebin te strani. Spletna stran, statistični podatki (SURS, 2013) (SURS, 2013) Statistični urad Republike Slovenije [SURS]. (2013). Statistični letopis 2013. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Dostopno prek http://www.stat.si/StatWeb/sl/yearbooks/index Podatki v tabelah, grafih, na slikah (National Center for Education Statistics, 2009, tabela 151) (National Center for Education Statistics, 2009, tabela 151) U.S. Department of Education, National Center for Education Statistics. (2009). Tabela 151: Percentage of public and private high school graduates taking selected mathematics and science courses in high school, by sex and race/ethnicity: Selected years, 1982 through 2005. V U.S. Department of Education, National Center for Education Statistics (ur.), Digest of Education Statistics (izd. 2009). Dostopno prek http://nces.ed.gov/programs/digest/d09/tables/dt09_151.asp To obliko uporabimo, kadar tabele ali slike ne prevzamemo v celoti iz drugega vira, temveč se sklicujemo le na posamezen podatek iz nje. Avdio-vizualni mediji Radijska oz. televizijska oddaja (posnetka ni oz. je nedostopen) (Smith, 1999) (Smith, 1999) Smith, K. G. (producent). (1999, 19. september). Every day news [Televizijska oddaja]. New York: West Broadcasting. Podatki so iz napovedne oz. odjavne špice. Če te ni, podatek poiščemo na IMDB.com, v Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila Wikiviru in na podobnih straneh. Radijska oz. televizijska oddaja iz spletnega arhiva (Parks in Keith, 2017) (Parks in Keith, 2017) Parks, M. in Keith, T. (2017, 17. julij). Timeline of Trump and Russia in mid-2016: A series of coincidences or something more? [Radijska oddaja]. V NPR (producent). Dostopno prek http://www.npr.org/2017/07/17/537323120/timeline-of-trump-and-russia-in-mid-2016-a-series-of-coincidences-or-something-m Radijska oz. televizijska oddaja iz podatkovnih zbirk oz. arhivov (Vešligaj, 2017) (Vešligaj, 2017) Vešligaj, M. (avtor in voditelj oddaje). (2017, 17. julij). Porast turističnih obiskov v Ljubljani [Radijska oddaja]. V A. Terlep (ur.), Prvi program: Studio ob 17h. Ljubljana: Radio Slovenija. Dostopno prek https://radioprvi.rtvslo.si/2017/07/studio-ob-17-ih-61/ Epizoda RTV-serije, del radijske oz. televizijske oddaje, spletni dostop (Sepic, 2008) (Sepic, 2008) Sepic, M. (scenarist). (2008, 15. januar). Federal prosecutors eye MySpace bullying case [Epizoda radijske oddaje]. V NPR (producent), All Things Considered. Dostopno prek http://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=18121662 Epizoda RTV-serije, del radijske oz. televizijske oddaje (posnetka ni oz. je nedostopen) (Egan in Alexander, 2005) (Egan in Alexander, 2005) Egan, D. (scenarist) in Alexander, J. (režiser). (2005). Failure to communicate [Epizoda televizijske serije]. V D. Shore (izvršni producent), House. New York: Fox Broadcasting. V tem primeru natančen dan objave ni znan. Če je datum predvajanja znan, ga napišemo. Film (Greene in del Toro, 2015) (Greene in del Toro, 2015) Greene, C. (producent) in del Toro, G. (režiser). (2015). Crimson peak [Film]. United States: Legendary Pictures. Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila Filmski izrezek (ang. film clip) s spleta (Kaufman, Mosconi in Hawkey, 1979) (Kaufman in drugi, 1979) Kaufman, J. C. (producent), Mosconi, R. (režiser) in Hawkey, P. (scenarist). (1979). Coca-cola classic ad: Mean Joe Greene [Videoposnetek]. Dostopno prek https://www.youtube.com/watch?v=xffOCZYX6F8 Glasbeni posnetek, CD (Lang, 2008) (Lang, 2008) Lang, K. D. (2008). Shadow and the frame. V Watershed [CD]. New York: Nonesuch Records. Podkast (Van Nuys, 2008) (Van Nuys, 2008) Van Nuys, D. (producent). (2008, 18. december). #187 – Happy at last with Richard O’Connor, Ph.D. [Zvočni posnetek]. Dostopno prek http://shrinkrapradio.com/187-happy-at-last-with-richard-oconnor-phd/ Vizualna umetniška dela Fotografija iz fizičnega arhiva (Yerkes, pribl. 1917.1954) (Yerkes, pribl. 1917.1954) [Fotografije Roberta M. Yerkesa]. (pribl. 1917.1954). Robert Mearns Yerkes papers (predal 137, mapa 2292). Rokopisi in arhivi, Yale University Library, New Haven, CT. Naslove sicer nenaslovljenih umetniških del napišemo v pokončem tisku in v oglatem oklepaju. Fotografija s spleta (Close, 2002) (Close, 2002) Close, C. (2002). Ronald. [Fotografija]. Museum of Modern Art, New York. Dostopno prek http://www.moma.org/collection/browse_results.php?object_id=108890 Naslove umetniških del, ki imajo lastni naslov, pišemo v ležečem tisku. Fotografija iz spletnega arhiva ali podatkovne zbirke (TV Ljubljana, 1956) (TV Ljubljana, 1956) TV Ljubljana (1956). Fotografije iz zapuščine Frana Žižka [Album fotografij]. Dostopno prek https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-2GG4ZGFF Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila Umetniško delo s spleta (Zvest, 2003) (Zvest, 2003) Zvest, A. (2003). Soline [Slika]. Dostopno prek http://www.sloart.si/p-1362-apollonio-zvest-soline.aspx Zemljevidi Zemljevid (Metsker maps, 1979) (Metsker maps, 1979) Metsker maps. (1979). Metsker's map of Island county, Washington [Zemljevid]. (pribl. 1 : 70.000). Tacoma, WA: Metsker Maps. Če zemljevid nima formalnega naslova, naslov oblikujemo sami in ga navedemo v oglatem oklepaju. Če zemljevid nima individualnega ali korporativnega avtorja, postavimo naslov na prvo mesto. Za navajanje v besedilu uporabimo ključne besede iz naslova. Zemljevid iz atlasa oz. monografije (Magocsi, 2003) (Magocsi, 2003) Magocsi, P. R. (2003). Population movements, 1944.1948 [Zemljevid]. (1 : 8.890.000). V P. R. Magocsi, Historical atlas of Central Europe. (Revidirana in razširjena izd.). (str. 53). Seattle: University of Washington Press. Zemljevid iz revije (Clut, 2006) (Clut, 2006) Clout, H. (2006). Figure 2: France: Types of countryside [Zemljevid]. (Merilo ni navedeno). V H. Clout. Rural France in the new millennium: Change and challenge. Geography, 91, 207. Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila Zemljevid s spleta (U.S. Fish and Wildlife Service, 2009) (U.S. Fish and Wildlife Service, 2009) U.S. Fish and Wildlife Service (kartograf). (2009). Cahaba River Natural Refuge [Zemljevid]. (1 : 24.000). Dostopno prek https://permanent.access.gpo.gov/lps109506/2009BoundaryMap.pdf Zemljevid v serijski publikaciji z DOI (Thom, 2009) (Thom, 2009) Thom, B. (2009). Hul'qumi'num traditional territory statement of intent [Zemljevid]. (Merilo ni navedeno). V B. Thom, The paradox of boundaries in coast Salish territories. Cultural Geographies, 16(2), 193. http://dx.doi.org/10.1177/1474474008101516 Standardi in patenti Standard (International Organization for Standardization [ISO], 2016) (ISO, 2016) International Organization for Standardization. (2016). Occupational health and safety management systems—Requirements with guidance for use (ISO/DIS Standard No. 45001). Dostopno prek http://www.iso.org/iso/catalogue_detail?csnumber=63787 Patent (U.S. Patent No. 123,445, 1988) (U.S. Patent No. 123,445, 1988) Smith, I. M. (1988). U.S. Patent No. 123,445. Washington, DC: U.S. Patent and Trademark Office. Navedemo leto odobritve patenta in ne datuma zaprositve za dodelitev patenta. Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila Dokumenti Pravni dokumenti Ustava (Ustava Republike Slovenije, 1991 in dop. 2006, 3.a člen)1 (Ustava Republike Slovenije, 1991 in dop. 2006, 3.a člen) Ustava Republike Slovenije. (1991 in dop. 2006). Uradni list Republike Slovenije št. 68/06. 30 junij. Dostopno prek http://www.us-rs.si/media/ustava.republike.slovenije.pdf Pri pravnih in nekaterih zakonodajnih dokumentih takoj za navedenko dodamo številčenje za opombo pod črto in v opombi vir še natančneje opredelimo. Mednarodna pogodba (Ustanovna listina Združenih narodov, 51. člen)2 (Ustanovna listina Združenih narodov, 51. člen) Ustanovna listina Združenih narodov – Charter of the United Nations, podpisana 26. junija 1945 v San Franciscu, v veljavi od 24. oktobra 1945. Dostopno prek http://www.un.org/en/charter-united-nations/ Mednarodna pogodba (Pogodba o Evropski uniji, 49. člen)3 (Pogodba o Evropski uniji, 49. člen) Pogodba o Evropski uniji, podpisana 7. februarja 1992 v Maastrichtu, v veljavi od 1. novembra 1993, kot jo spreminja Lizbonska pogodba, podpisana 13. decembra 2007 v Lizboni, v veljavi od 1. decembra 2009. Dostopno prek http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=OJ:C:2016:202:FULL&from=SL Sklep sodišča (Sklep Ustavnega sodišča, 2016, 3. točka)4 (Sklep Ustavnega sodišča, 2016, 3. točka) Sklep Ustavnega sodišča (2016). Št. U-I-85/16, Up-398/16. Republika Slovenija, Ustavno sodišče. 14. julij. Dostopno prek http://www.us-rs.si/media/u-i-85-16.up-398-16.pdf Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila Sodba mednarodnega sodišča (Tožilec vs. Radislav Krstić, 2001, 1. odstavek)5 (Tožilec vs. Radislav Krstić, 2001, 1. odstavek). Tožilec vs. Radislav Krstić (sodba) – Prosecutor v. Radislav Krstić (trial judgement). (2001). IT-98-33-T. ICTY, 2. avgust. Dostopno prek http://www.icty.org/x/cases/krstic/tjug/en/krs-tj010802e.pdf Zakonodajni dokumenti Zakon (Zakon o delovnih razmerjih . ZDR-1, 2013, 2. člen)6 (Zakon o delovnih razmerjih . ZDR-1, 2013, 2. člen) Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1. (2013). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 12. aprila. Dostopno prek http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944 Odločitev mednarodne vladne organizacije (Splošna deklaracija človekovih pravic, 1948, 5. člen)7 (Splošna deklaracija človekovih pravic, 1948, 5. člen) Splošna deklaracija človekovih pravic. (1948). Sprejeta in razglašena z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov št. 217 A (III), 10. decembra. Dostopno prek http://www.ohchr.org/EN/UDHR/Documents/UDHR_Translations/slv.pdf (Dublinska uredba, 2013, preambula, 39. točka)8 (Dublinska uredba, 2013, preambula, 39. točka) Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev). Dostopno prek http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32013R0604&from=en Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila Gradivo za seje državnih organov in teles (Besedilo Predloga zakona o dajatvah za motorna vozila, 2017, Ocena stanja)9 (Besedilo Predloga zakona o dajatvah za motorna vozila, 2017, Ocena stanja) Besedilo Predloga zakona o dajatvah za motorna vozila. (2017). Vlada Republike Slovenije predsedniku Državnega zbora, 16. junij. Prva obravnava. Dostopno prek http://imss.dz-rs.si/imis/a47281f59658bf7af1f8.pdf Gradivo za seje organov mednarodne vladne organizacije (Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu . območje svobode, varnosti in pravice v interesu državljanov, 2009, 4. naslov)10 (Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu . območje svobode, varnosti in pravice v interesu državljanov, 2009, 4. naslov) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu . območje svobode, varnosti in pravice v interesu državljanov – Communication from the Commission to the European Parliament and the Council . An area of freedom, security and justice serving the citizen. (2009). COM (2009) 262 final, 10. junij. Dostopno prek https://ec.europa.eu/anti-trafficking/sites/antitrafficking/files/ communication_2009_0262_final_1.pdf Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila Izvršilni dokumenti Strateški dokument vlade (Ministrstvo za zunanje zadeve, 2015, 3.3 naslov) (Ministrstvo za zunanje zadeve 2015, 3.3 naslov) Ministrstvo za zunanje zadeve. (2015). Slovenija: varna, uspešna in v svetu spoštovana: Zunanja politika Republike Slovenije. Dostopno prek http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/foto/1507/STRATESKI_DOKUMENT_-_KONCNO_-_PDF.pdf Strateški dokument mednarodne organizacije (European Commission, 2017, 2. naslov) (European Commission, 2017, 2. naslov) European Commission. (2017). Bela knjiga o prihodnosti Evrope – White paper on the future of Europe. COM(2017)2025, 1. marec. Dostopno prek https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/white_paper_on_the_future_of_europe_en.pdf Intervjuji Posneti intervju, dokumentiran, arhiviran (Smith, 1989) (Smith, 1989) Smith, M. B. (1989, 12. avgust). Intervjuval C. A. Kiesler [Posnetek na traku]. President's oral history project, American Psychological Association. APA Archives, Washington. Najprej navedemo arhiv, nato kraj arhiva. Intervju, objavljen v RTV-oddaji (Mandič, 2007) (Mandič, 2007) Mandič, S. (2007, 17. oktober). [Intervju o spremembah stanovanjskega zakona]. Intervjuvala A. Šter. V Diagonale [Televizijska oddaja]. Ljubljana: RTV Slovenija. Naslov, ki smo ga oblikovali sami, napišemo v oglatem oklepaju. Intervju, objavljen v obliki pisnega prispevka (Kanjuo - Mrčela in Korajžija, 2002) (Kanjuo - Mrčela in Korajžija, 2002) Kanjuo - Mrčela, A. (intevjuvanka) in Korajžija, N. (novinar). (2002). Omejujejo vas samo pričakovanja drugih. Manager, (7/8), 69.71. Primer vira (revija Manager), ki nima letnika izdaje. Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila Intervju, objavljen v RTV-oddaji, dostopen v spletnem arhivu medija (Lavtižar Bebler, 2008) (Lavtižar Bebler, 2008) Lavtižar Bebler, D. (intervjuvanec). (2008, 5. marec). [Intervju o noveli zakona o odvetništvu]. Intervjuvala A. Šter. V Diagonale [Televizijska oddaja]. Ljubljana: RTV Slovenija. Dostopno prek http://4d.rtvslo.si/arhiv/diagonale/12363214 Intervju, neobjavljen, nearhiviran (Pahor, osebni intervju, 2015, 17. maj)11 (Pahor, osebni intervju, 2015, 17. maj) / V končnem poglavju z naslovom Viri takega intervjuja ne navajamo. Takoj za navedenko dodamo številko za opombo pod črto in v opombi pojasnimo, da je vir na voljo pri avtorju/avtorici. Blogi, osebno in internetno komuniciranje Blog (Damijan, 2017) (Damijan, 2017) Damijan, J. P. (2017, 19. julij). Demokracija po ameriško: privatizacija vlade in tiranija na delovnih mestih [Blog]. Dostopno prek https://damijan.org/ Osebno sporočilo (elektronsko ali navadno pismo, konzultacije ipd.) . nejavno in nearhivirano (niti v lastnem arhivu) … po ekologu J. Mohlhenrichu (osebno komuniciranje, 2008, 5. januar) … po ekologu J. Mohlhenrichu (osebno komuniciranje, 2008, 5. januar) / V končnem poglavju z naslovom Viri takega komuniciranja ne navajamo. Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila Osebno sporočilo, arhivirano v lastnem arhivu (v obliki e-pošte, posnetka zaslona, ohranjenega navadnega pisma ipd.) (Pahor, osebno pismo, 2015, 17. maj)12 (Pahor, osebno pismo, 2015, 17. maj) / V končnem poglavju z naslovom Viri takega intervjuja ne navajamo. Takoj za navedenko dodamo številko za opombo pod črto in v opombi pojasnimo, da je vir na voljo pri avtorju/avtorici. Sporočilo, arhivirano na internetu (forumi, diskusijske skupine) (Crotty, 2015) (Crotty, 2015) Crotty, D. (2015, 11. maj). Re: Should we retire the term "predatory publishing"? [Komentar na spletnem forumu]. Dostopno prek https://scholarlykitchen.sspnet.org/2015/05/11/should-we-retire-the-term-predatory-publishing/ Sporočilo, poslano na seznam e-naslovov (Baker, 2016) (Baker, 2016) Baker, D. (2016, 8. april). NIST seeking volunteers for Black Box Test [Sporočilo, poslano na seznam e-naslovov]. Dostopno prek https://groups.yahoo.com/neo/groups/forensic-science/conversations/messages/13282 Sporočilo na Facebooku (osebna stran) (Zuckerberg, 2017) (Zuckerberg, 2017) Zuckerberg, M. (2017, 19. julij). [One way to bring the world closer together is by helping more people join meaningful communities …]. Facebook [Osebna stran]. Dostopno prek https://www.facebook.com/zuck?fref=ts Citiranje družbenih medijev: če objava nima naslova, ga oblikujemo sami (uporabimo do 40 besed iz objave) in ga napišemo v oglatem oklepaju. Tip objave Prva navedenka v besedilu Vse naslednje navedenke v besedilu Navajanje v seznamu virov Dodatna pojasnila Sporočilo, poslano prek Twitterja, korporativni avtor (Reuters Top News, 2016) (Reuters Top News, 2016) Reuters Top News [Reuters]. (2016, 1. november). Inside David Bowie's art collection [Twitter]. Dostopno prek https://twitter.com/i/moments/793575609028915200 Sporočilo, poslano prek Twitterja, individualni avtor (Gates, 2013) (Gates, 2013) Gates, B. [BillGates]. (2013, 26. februar). #Polio is 99% eradicated. Join me & @FCBarcelona as we work to finish the job and #EndPolio. VIDEO: http://b-gat.es/X75Lvy [Twitter]. Dostopno prek https://twitter.com/BillGates/status/306195345845665792 TED-pogovori (Palmer, 2013) (Palmer, 2013) Palmer, A. (2013, februar). Amanda Palmer: The art of asking [Videoposnetek]. Dostopno prek https://www.ted.com/talks/amanda_palmer_the_art_of_asking Govor, objavljen na spletu (Juncker, 2017) (Juncker, 2017) Juncker, J-C. (2017, 13. september). Govor o stanju v Uniji 2017. Dostopno prek http://europa.eu/rapid/press-release_SPEECH-17-3165_sl.htm Ostalo Pismo iz zasebne zbirke (Zacharius, 1953) (Zacharius, 1953) Zacharius, G. P. (1953, 15. avgust). [Pismo Williamu Ricklu]. Kopija v posesti Hendrike Vande Kemp. Arhivski ali zgodovinski vir, katerega avtor ali/in datum je (relativno) znan, vendar ni naveden na dokumentu (Allport?, pribl. 1937) (Allport?, pribl. 1937) [Allport, A.?]. [pribl. 1937]. Marion Taylor today—by the biographer. Neobjavljen rokopis, Marion Taylor Papers. Schlesinger Library, Radcliffe College, Cambridge. Podatke, ki smo jih pridobili izven vira, navedemo v oglatem oklepaju. Z vprašajem nakažemo, da smo o avtorstvu samo sklepali. 6 PRED ODDAJO Pred oddajo besedila je dobro preveriti še naslednje: ali so okrajšave enotne, ali smo uporabljali le eno vrsto narekovajev, ali smo kje natipkali preveč presledkov in ali je kateri od naslovov ostal "sam" (torej brez nadaljnjega besedila) v zadnji vrstici prejšnje strani. Zadnji pogled je nato smiselno nameniti še kazalu vsebine. Pri tem ponovno ocenimo natančnost, smiselnost členjenosti in jezikovnostilno enotnost vseh naslovov ter po potrebi preuredimo osrednje besedilo, če je iz kazala razvidno, da zgradba dela ni sistematična, uravnotežena in enotna. Pred oddajo ponovno preverimo tudi, ali internetne povezave, ki smo jih navajali, delujejo. 7 VIRI 1. American Psychological Association. (2009). Publication manual of the American Psychological Association (6. izd.). Washington: American Psychological Association. 2. Bojinović Fenko, A. in Požgan, J. (2016). Pravila znanstvenega pisanja: navodila za študente pri predmetu Osnove znanstvenega pisanja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, interno gradivo. 3. Bučar, B., Šabič, Z. in Brglez, M. (2002). Navodila za pisanje: seminarske naloge in diplomska dela. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 4. Diplomsko delo: številčenje strani v urejevalniku besedil Word. (b. d.). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Dostopno prek https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/dodiplomski-studij-1-stopnje/diplomsko-delo-stevilcenje-strani.docx?sfvrsn=12 5. International DOI Fundation. (2016). DOI handbook. doi:10.1000/182 6. Izjava o avtorstvu diplomskega dela. (b. d.). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Dostopno prek https://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/navodila-pravila-in-obrazci/obrazci 7. Južnič, S. (1992). Diplomska naloga: napotki za izdelavo. Ljubljana: Amalietti. 8. Krnjajić, A. (2017). Najpogostejše napake pri pisanju diplomskega dela. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, interno gradivo. 9. Logar, N. (2016, julij). Slovenski znanstveni jezik: učbeniki, priročniki in fakultetna navodila – pregled. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, interno gradivo. 10. Pravilnik o zaključnem delu 1. in 2. stopnje. (b. d.). Ljubljana: FDV. Dostopno prek 11. Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov Univerze v Ljubljani. (b. d.). Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Dostopno prek https://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/organizacija__pravilniki_in_porocila/predpisi_ statut_ul_in_pravilniki/2013071214420651/ 12. Predmetne oznake ODKJG. (b. d.). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Dostopno prek https://www.fdv.uni-lj.si/knjiznica/digitalna-knjiznica/katalogi/iskanje-predmetnih-oznak-odkjg 13. Predstavitveni zbornik študijskih programov 1. stopnje. (b. d.). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Dostopno prek https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default- source/dodiplomski-studij-1-stopnje/zbornik-%c5%a1tudijskih-programov-1-stopnje.pdf?sfvrsn=37 14. Toporišič, J., Dular, J., Hajnšek - Holz, M., Jakopin, F., Moder, J., Ahlin, M., … Nartnik, V. (ur.). (2001). Slovenski pravopis. Ljubljana: ZRC SAZU. Dostopno prek http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html 15. Verovnik, T. (2001). Izbira teme in iskanje literature. V N. Logar in T. Verovnik (ur.), Nastajanje strokovnih in znanstvenih besedil: med pisanjem in družbenim kontekstom (str. 10–19). Ljubljana: Študentska založba. 16. Verovnik, T. in Logar, N. (2001). Zgradba zaključnega strokovnega in znanstvenega dela. V N. Logar in T. Verovnik (ur.), Nastajanje strokovnih in znanstvenih besedil: med pisanjem in družbenim kontekstom (str. 20–35). Ljubljana: Študentska založba.