Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za >/* leta 60 din, za ‘/« leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača In toži se v Ljubjani.
TRGOVSKI LIST
V
Časopis za trgovino. Industrij o« obrt In denarništvo
Številka 91
Uredništvo: Ljubljana^, Gregorčičeva ulica 23. Teb. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-6E. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranil-nlci v Ljubljani št. 11.953.
vsak ponedeljek, «AMiSIca sred0 ln petek
Liuhliana, sreda 24. avgusta 1938
Cena
posamezni številki din ■
Nepotrebne
motnie
Lani in že prejšnja leta, ko je bil naš sadni izvoz slab ali pa so ga ovirale razne omejitve, smo s skrbjo spremljali njegov potek in opozarjali na potrebo, da se stori za ta naš izvoz vse, kar je mogoče. Posebno Slovenija je kot sadna izvoznica s pretežno množino jabolk zavisna od trdnih pogojev in sprotne prodaje vso sadno sezono, to je skoraj do novega leta. Iz izvoza jabolk moramo dobiti svoj čisti dohodek. Ob dobrih letinah in ugodnih razmerah na tujih trgih, če je drugod sadje slabše obrodilo, tudi ni razloga, da se ne bi naše blago dobro prodalo v tujino, kajti naš izvoz jabolk je že star in pozna tuje trge.
Slovenska jabolka so si pridobila v inozemstvu že pred vojno stalen odjem in velik ugled. Odtlej je naše sadjarstvo še znatno napredovalo in vzgojili oziroma prigojili smo mnogo najboljših vrst namiznega blaga. Naša jabolka gredo po vsem svetu. In čeprav nimamo več vseh svojih sadnih pokrajin ter se velike množine našega sadja prodajo pod tujimi oznakami, posebno pod tirolsko in avstrijsko, je vendar naš izvoz tako znaten, da zasluži smotreno organizacijo in vso podporo z merodajnih strani. Sadjarstvo napreduje v vsej Jugoslaviji. Kakor se trudijo naši kmetje in sadni strokovnjaki, da izbirajo vedno lepše vrste drevja in pridelajo kolikor mogoče več izvoznih jabolk, prirejajo tečaje in se spo-polnjujejo, tako bi se jim moralo za to delo priznati vse potrebno zadoščenje in jim zagotoviti pošten zaslužek, vsaj pa se ne bi smelo zgoditi po nemarnosti ali zaradi nerazumevanja nič takega, kar bi škodilo izvozu. Posebno letos se nam obeta letina jabolk, kakršne že dolgo nismo imeli in izvoz se je pričel ob ugodnih zunanjih pogojih, predvsem pač zaradi tega, ker letina za jabolka ni posebno dobra v nobeni sosednji državi in se bo kljub velikemu uvozu iz Amerike prav lahko porabil ves naš presežek. Upati je tudi, da se bodo s previdno prodajo dosegle tudi zadovoljive cene.
Tembolj je zaradi tega presenetil vso našo javnost klic naših sadjarjev in izvoznikov, da ni na razpolago dovolj vagonov in pa da jim grozi nevarnost od kolebanja nemške marke nasproti dinarju. Nepričakovano je na večini nakladalnih postaj že zmanjkalo tovornih vozov. Naročeni vozovi ne prihajajo in je treba čakati nanje po več dni, kar je za vsak sadež dolga doba, hkrati pa se s tem motita odvoz in prodaja pa tudi sama trgatev. Kot druge žrtve so najbolj prizadeti trgovci in izvozniki, ki imajo že sklenjene terminske kupčije. Pripravljeno blago že čaka na postajali in kupec v tujini pritiska. Nervozni so posebno Nemci, ker imajo le časovno omejena dovolila za uvoz. Izvozniki in sadjarji na Štajerskem so zato naprosili železniško upravo, naj nujno oskrbi in pošlje zadostno število vozov ter upamo, da jim bo takoj ustreženo. Sicer je nevarnost, da bomo tudi letos zakasnili in zamudili najbolj ugodne trenutke za prodajo blaga in za uspešen izvoz.
Podobno velja seveda za vprašanje o stalnosti nemške marke, katere padec je vznemiril pretekli teden vso državo in ki bi se dal napraviti neškodljiv, če bi se za
to poskrbelo. Najboljše pa bi bilo, če se takšne neprijetne stvari tik v izvozni in zlasti v sadni sezoni ne bi več dogajale. Našim gospodarskim krogom naj bi se dajala vedno pravilna in potrebna navodila, ker ne gre, da bi mi še dalje nastopali kot kupčijska stranka neorganizirani proti strumno organizirani tuji stranki. Doslej se je pa to navadno dogajalo še vedno tudi po nepotrebnem in naj bi odgovorni ljudje poskušali to ovi-
ranje dela vsako leto odpraviti. Nikakega razloga ni, zakaj bi se naši izvozniki in kraji pravočasno ne oskrbeli z zadostnim številom uporabnih prevoznih sredstev, ker smemo upati, da so se ta v dolgih letih že lahko nabavila ali bi se vsaj morala rezervirati v izvozni sezoni najprej za sadni izvoz. Postaviti pa je treba v ta namen tudi potrebno zvezo med koristniki vozov in železniško upravo, da ne bodo več potrebni apeli v zadnjem
trenutku. Neorganiziranost se nekaterim krajem že močno maščuje. Vsako zavlačevanje in nered bi bila vredna javne obsodbe, kajti Slovenija mora skrbeti za svoje sadje kot najvažnejši dohodek in si v tem izvozu ne sme dati pokvariti konkurenčne sposobnosti in ugleda na tujih trgih. Le z vestnim in točnim delom pa bomo tudi dosegli, da bo ostal zaslužek doma in da bo šel v korist našim pokrajinam.
Gospodarska kriza v Franciji
Strogo stališče vlade proti deflaciii
Nejasen finančni položaj Francije se je v nedeljo priostril do politične krize, ki utegne imeti važne posledice.
Do velikega govora predsednika Daladierja so vsi .francoski ministri dajali pomirljive izjave zlasti glede na govorice o razvrednotenju valute v prihodnji jeseni. Finančni minister Marchandeau je naglašal, da so državni dohodki narasli in da se je po ugodno hitrem predpisu obrambnega posojila stanje zelo zboljšalo. Vse to pa ni moglo ubiti v tujini dvomov v finančno ravnotežje Francije, ker je bilo znano, da bodo letos državni izdatki za 45 milijard presegli dohodke in bo zunanja trgovina pasivna za približno 20 milijard. Bati se je bilo krize že za jesen, ko so na vrsti velika odplačila.
Gre torej za zmanjšanje teh izdatkov in zvišanje domače proizvodnje. Gotovo pa bi odločno skrčenje določenih del uničilo mnoge velike tvrdke in odbilo največje banke. Druga rešitev bi bila od-goditev socialnih reform, zlasti dra-ginjskih doklad in pa zavarovanj za kmetijske delavce.
Proti nezaupanju v tujini in doma je nastopil končno sam predsednik vlade Daladier z velikim radijskim govorom, v katerem je najavil odločne ukrepe in dejal med drugim sledeče:
Večina držav na svetu je v največji delavnosti. V srednji Evropi se merijo moči, v Španiji in na Daljnem vzhodu divja vojna. Vo-
jaška služba je že neomejena. Vojska je postala eno z vso silo države in jamstvo za varnost ni le v armadi, marveč v vsak dan v tovarnah in delavnicah storjenem delu kakor tudi v stalnosti valute in v ugodnem stanju financ. Časten mir — solidarnost velikih demokracij si moremo ohraniti le tako, če bomo imeli pogum, da se ubranimo vsakršne valutne in finančne krize. Prepričan sem, da bi novo razvrednotenje franka ali uvedba devizne kontrole uničila omenjene naše mednarodne zaveznike. Enako vem, da bi francoska denarna ali finančna kriza — kakor potrjujejo strokovnjaki — razveselila tiste, ki si želijo vojne.
Ali pa ni frank ena najmočnejših valut sveta in ne znaša njegovo kritje skoraj 100%? Ali ni povratek mnogih milijard pobeglega kapitala dokaz zaupanja v bodočnost Francije? Zakaj so torej /dvomili na francoskih in zunanjih trgih o bodočnosti naše valute? Temu je vzrok padanje našega narodnega dohodka, ki traja nepretrgano že več let.
Leta 1914. je znašal ta dohodek 38 zlatih milijard, se povzpel leta 1931. že na 49, a leta 1937. je bil le iše 22 milijard frankov. Dohodek nezaposlenega in delavnega kapitala se je zmanjšal za 45%, v kmetijstvu, industriji in trgovini pa celo za 66%.
Pot ozdravitve je torej jasno pred nami. Povečati moramo narodni dohodek, nujno pa tudi zmanjšati
javne izdatke in zato sem sklenil ustanoviti nadzorni odbor za izvedbo varčevanja.
Nikoli pa ne bom predlagal politiko jalove deflacije, ki je že dostikrat pokazala svojo slabost. Najprej se mora spopolniti zakon o 40urnein tednu. Ce je nujno, se mora v teh časih delati za vojsko tudi 48 ur. Pri tem pa morajo pomagati tudi podjetniki, ki naj zboljšajo način dela in naprave.
Za povečanje proizvodnje
Le tako bo mogla država olajšati proizvodnjo ob preveliki fiskalni obremenitvi. Za vse potrebe države dobo zadoščali redni dohodki in ugodno kratkoročno posojilo. Zasebnemu gospodarstvu namerava torej država pustiti večji delež narodnega dohodka kot doslej. To pot bo vlada pakazala z odredbami, ki jih bo razglasila s posebnim dekretom.
Dati moramo Franciji spet dela in rešili bomo mir. —
S tem govorom je Daladier napovedal novo pot vlade. Vladna kriza je začasno rešena.
Pod močnim vtisom tega govora se je tečaj franka na tujih borzah takoj dvignil, in sicer v Londonu od 17878 na 178‘31.Kose je zvedelo o odstopu dveh ministrov iz francoske vlade, pa je narasla ponudba in je frank spet oslabel na 178‘59, ker v Londonu dvomijo, da bi si Daladier mogel pridobiti v parlamentu podporo socialistov in komunistov.
Za padna	Evropa	Hemliial
Balkan na poti novega gotpodar$kega razvoia
, Takoj po priključitvi Avstrije k Nemčiji je slednja stopila kot uvoznik in izvoznik na prvo mesto podonavskih in jugovzhodnih držav. Pa ne le to; ker je Nemčija prevzela interese dunajskega finančnega centr.uma, ki je imel ogromne deleže v skoraj vseh gospodarskih vejah teh držav, je postala tudi eden prvih finansjejev Balkana, četudi je Nemčija siromašna na kapitalu, saj ji ga celo za lastne potrebe primanjkuje, se vendar vedno najdejo sredstva za ekonomsko penetracijo na Balkan.
Samo mimogrede bodi omenjeno, da je že lanskega leta bila v Berlinu ustanovljena družba z nalogo, raziskovati rudarsko bogastvo jugovzhodne Evrope, posebno pa Jugoslavije. Kmalu nato je bil odkupljen od Francozov lisanski rudnik .antimona pri Cačku, s čimer si je Nemčija osvojila dominanten položaj v produkciji antimona. Prav tako je družba >Mittel-europaischer Wirtschaftstag« izvršila odkup važnih rudarskih kon-
cesij v Srebrenici in Olovem. Nadalje je >1. G. Farbenindustrie« razširila področje svoje kemične industrije posebno v Jugoslaviji. Javnosti je dobro znano, da so železarne v Zenici postavljene z nemškim kapitalom (Krupp) in da je dobila koncesijo za položitev telefonskih kablov Beograd—Sofija in Beograd—Atene nemška tehnološka družba Siemens. Po informacijah »Jugoslovenskega kurirja« je bilo v zadnjem času ustanovljenih pri nas 10 novih delniških družb s kapitalom 100 milijonov din. Ce še omenimo, da je bila prešle dni v Berlinu ustanovljena velika trgovinska družba za pospeševanje nemške trgovine z evropskim jugovzhodom in vzhodom, vidimo, da je vse to le dobro premišljeno in organizirano gospodarsko prodiranje Nemčije na Balkan.
Pomen sodelovanja
Z oziroma na to, da se danes vsako politično prijateljstvo in so-
delovanje izpopolnjuje tudi v ekonomskem sodelovanju, bi ta nemški prevladajoči položaj v pogledu gospodarskih vezi z balkanskimi državami mogel s časom dovesti še do solidnejših političnih odno-šajev teh dežel z Nemčijo, kot pa doslej. To bi pa že očitno kršilo ravnotežje, kar bi v mnogočem vplivalo na gotove geopolitične važne sestavne linije Anglije in Francije. To dejstvo je bilo že dokazano v težnji Anglije in Francije paralizirati nemško ekonomsko invazijo z gospodarskim in finančnim sodelovanjem z evropskim jugovzhodom. Tako je bil n. pr. naš izvoz v Anglijo v letošnjem aprilu le še za 9 milijonov din nižji od izvoza v Nemčijo. V Francijo je izvoz težji prvič zaradi strogega trgovinsko-političnega režima v Franciji, drugič pa zaradi tega, ker izvažamo večinoma produkte, katerih je v Franciji v relativnem pogledu obilo.
Pač pa hočeta Anglija in Francija parirati nemški vpliv z vse
Od 1. do 12. septembra
LJUBLJANSKI VELESEJEH
Polovična voznina na železnici in parobrodib
Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za din 2-
Mednarodna razstava fotografije in filma — Umetnostna razstava Gospodinjska ra-.stava — Vzoren sadni vrt — Obrt, industrija, pohištvo, aeroplani, avtomobili — Plemenski psi 1. in 2. septembra Tekma harmonikarjev 11. IX.
Lepo zabavišče Velikomesten variete 1 Nagradno žrebanje! Darila za obiskovalce velesejma: motorno kolo, radio aparat, šivalni stroj, 30 koles
večjim uvozom kapitala v balkan--ske države. Spomnimo se samo na londonsko posojilo Turčiji v znesku 16 milijonov funtov, ki ga bo ta izrabila za izvedbo svojega programa (industrializacije. Spomnimo se nadalje na gospodarska poročila o aktivnosti angleškega kapitala v naši rudarski industriji (Trepča Mineš Ltd, itd.), čeprav stopa po svoji moči šele na drugoi mesto za francoskim; V strojnik industriji je angleška družba »Vi-ckers Armstrong« pokupila znatne' deleže bivšega avstrijskega kaph-tala. Prav tako se je tudi francoski kapital v našem rudarstvu povečal za avstrijske deleže; že odi prej pa imajo Francozi prvenstvo* v bakrnem rudarstvu, nadalje imajo odločujoč položaj v ladjedelnicah, v tvomicah aeroplanov, v strojni, električni in kemični industriji idr. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da je bil že pred Berlinom' v Londonu 8. avgusta t. 1. na seji interministerialnega poverjeništva; ki ima nalogo proučiti razširjenje, trgovinskih odnošajev med Anglijo* in državami v jugovzhodni Evropi, sprejet predlog za
ustanovitev posebne gospodarske centrale za Balkan,
ki naj bi neposredno skrbela za razširjenje trgovinskih odnošajev. med Anglijo in Balkanom.
Kakšne rezultate bo v bližnji bodočnosti rodilo to veliko politično in ekonomsko interesiranje zapadnih demokratičnih držav za jugovzhodno Evropo, je težko reči; vsekakor pa bo še ta del ozemlja postal zanimivo pozorišče borbe za gospodarsko in politično nadvlado Zapada z ene in Velike Nemčije z druge strani. Gotovo-, je že sedaj, ko kažeta Anglija in. Francija svojo pripravljenost kupovati v balkanskih državah blago za svobodne devize, da se bodo te države rešile klirinških ovir, zaradi katerih so bile prisiljene-, da kupujejo od svojih klirinških kupcev, često celo brez ozira na ceno in kakovost blaga, da le dobijo nazaj protivrednost za svoj izvoz. Države jugovzhodne Evrope bodo tako zopet dobile svobodo izbire svojih dobaviteljev oziroma z drugimi besedami rečeno — upo-stavila se bo zopet njihova popolna gospodarska samostojnost.
A. G..k„
Vsak trgovec mora biti naroinik,.Trgovskega lista
Kapital Združenih držav v Latinski Ameriki
Celotni investirani kapital iz I 'Združenih držav v Latinski Ameriki se ceni ma 951,000.000 funtov.
To sicer ne dosega britskih številk, ki smo jih pred kratkim objavili. A upoštevati je treba, da Britanija posoja južni Ameriki že
celo stoletje, in sicer je bilo po-	Potreba hitre in popolne ure-
aojanje najbolj živahno v 50 letih ditve našega cestnega omrežja ter pred svetovno vojno, medtem ko njegove spopolnitve in moderniza-je bilo investiranje iz Združenih cij6) ki je postajala vsako leto bolj držav najbolj živo po vojni, po- nujna, je zahtevala ukrepov, s ka-sebno v letih 1930. in 1931. A terimi bi se ustvarila podlaga za skušnje investicij Združenih držav nadaljnjo izdelavo po načrtu za so bile še mnogo slabše kakor Več let vnaprej. V kako slabem skušnje britskih posojevalcev, ker stanju je večina naših cest, je se je neizplačevanje obresti za- splošno znano in tudi kako malo želo kmalu po izposojitvi, medtem Se je skrbelo zanje od zedinjenja ko so imeli britski upniki že prav doslej. Promet na cestah je v pri-dolge dobe, ko so dobivali lepe meri z ureditvijo in spopolnjeva-
O državnih in banovinskih cestnih skladih
Iz relerata dr. Frana Windiseheria
na XXI. zboru
se morajo sredstva za moderniza-
Politične vesti
dobičke iz posojil.
njem omrežja nesorazmerno na-
A tudi Latinska Amerika sama rasel, je imela več od britskih posojil, gele z uredbo o finansiranju jav-ker so bili pogoji bolj ugodni, I njb de[ v j 1935, so se pričela zbi-medtem ko so bila posojila Zdru- r£d- potrebna sredstva in omogo-ženih držav pogosto slabo uporab- zagetek dela, zlasti pa dovrši-ijena ali sploh niso dosegla de- kgy mednarodne ceste madžarska
žele, kateri so bila namenjena. V nekaterih primerih, posebno v
meja — Subotica—Novi Sad—Beograd—Kragujevac—Niš — bolgar-
Cili, je bil denar, ki je bil na raz- &ka meja Sprejeta uredba določa polago za plačevanje dolgov, upo- najemanje domačih in tujih poso-rabljen za majhne obresti in za ju n& dohodke teh skladov za po-odkup bonov po razvrednoteni §itev ceatnih del Letna odpla. kvotaciji, medtem ko je Argentina Ujla {eh del bi se krila potrebi znala zmanjšati obresti s konver-zijskimi shemami in se tako okoristila s svojim lastnim sijajnim kreditom skozi vso dolgo dobo cenenega denarja.
Trgovinski register
t Vpisali sta se tvrdki:
Celuloza, družba z omejeno za-1 sb)v gjjj^dl prejemajo dve tretjini ▼ezo Videm pri Krškem, s sede- letnih dohodkov drž. sklada' za žem v Ljubljani. Obratni pred- javna dela, davščine na prevozna met: ind. proizvodnja nebeljene 9redstva (od 20—200 din za vozi-in beljene sulfitne celuloze. Druž- |Jo), dohodke od prekomernega ba sme ustanavljati podružnice in I ukoriščanja cest, vozninsko takso ■se soudeleževati. Ustanovljena je I avt©busnega prometa, takso od va-po pogodbi od 28. VII. za nedolo-1 gonskega prevoza blaga (15 oziro-den čas z osnovno glavnico dveh ma jo din za vagon) in dohodke milijonov — vplačano v gotovini. ^ podaje nepremičnin ob moder-Poslovodje so: Fran Bonač, tovar- nib državnih cestah, dalje dohodke nar, Pothorn Lia, Pehani Marica, od mostnine i. dr.
Ljubič Josip, ravnatelj, vsi v Ljub- Nage Rospodarstvo in zlasti in-ljani, ki zastopajo in podpisujejo ,duetrija pozdravlja načelno to družbo vsak samostoino.	I	uredb0} kj rešuje za vse tako važ-
še z dodatki iz državnega proračuna.
Ta uredba predpisuje ustanovitev: 1. državnega cestnega sklada za državne ceste, 2. banovinskih I skladov za banovinske ceste in za | beograjske. Sredstva naj bi se uporabila za napravo sodobnih cestišč, za nove in za dodelavo nedovršenih cest ter za obnovo cest in mo-
nanjo večina (do 75%) vsega železniškega blagovnega prometa.
Vendar ne bi delali pripomb niti glede te takse, če železniški promet ne bi bil fiskalno že preobremenjen. Pozabiti se ne sme, da državne železnice pobirajo že za državne blagajne 15% od prevoza blaga in 20% od prevoza potnikov po tar. post. 101. taksne tarife. Samo iz vozninske takse je dobilo fin. ministrstvo v 1. 1936/37 več ko 300 milijonov din in pričakuje, da dobi letos 340 milijonov.
Razen tega dobiva državna blagajna tudi presežek dohodkov državnih železnic, ki je znašal lani 255 milijonov din. Pri kosmatem dohodku drž. železnic 2.082 milijonov din je torej šlo lani okoli 555 milijonov v blagajno fin. resora, kar pomeni, da je že zdaj železniški promet obdačen s skoraj 27 odstotki.
Zaradi tega so resolucije Centrale ind. korporacij že večkrat poudarile, da se investicije države ne bi smele pokrivati z davščino na prevoz in da je zato treba vozninsko takso iz post. 101. — če že ne odpraviti, pa vsaj znižati na pametno mero in da se od železnic ne smejo zahtevati presežki dohodkov v korist fiskusa.
Namen uredbe o cestnih skladih sme biti samo ta, da se z zboljšanjem in modernizacijo cestne mreže poveča in olajša promet. Stalno zviševanje v obdačitvi prometa pa utegne imeti prav nasprotni učinek. Naša Centrala je zaradi tega naglašala v zadnjih resolucijah, da
Knez namestnik Pavle je sprejel ministra dr. Kamiia Krofto in ministra Petresca-Comnena, katerega je odlikoval z redom Belega orla stopnje. Po avdienci je knez-namestnik zadržal pri obedu oba ministra in njuno spremstvo. Obe-. v du so prisostvovali tudi naš vojni cijo cest zagotoviti predvsem iz ze minister general Marič in naši po-tekočih dohodkov, ki gredo cestam slaniki.
iz prometa, to so: trošarine na Stalni svet Male antante je izdal ...	poročilo	o svojem blejskem zase-
pogonske snovi, carine na vozila ^nju_ v njem naglaša upanje, da
in sestavne dele, pa še vozninska se podo prvj znaki pomiritve v Ev-taksa idr.	|	ropi še povečali in okrepili s sode-
lovanjem vseh držav. Ugotavlja, da se je po enem letu pogajanj dosegel sporazum z Madžarsko o neuporabi sile, o drugih vprašanjih _	,	, .pa se bodo pogajanja še nadalje-
Posebno pa zadevajo nove takse vala. Svet čestita Grčiji in Bolgar-za cestne sklade tiste veje domače ski ter Balkanski zvezi za solunski
delavnosti, ki porabijo mnogo su- sporazum
j ’ - -i • ,	. ... „ Eksperti treh vlad se bodo se-
rovim, dovazamh v industrijska g^gj^ da za n0ya pogajanja prouče
podjetja radi predelave, nato pa vprašanje Donave.
jih še kot izdelke pošiljajo iz to- Glede Zveze narodov se naglaša,
vam v kraje uporabe. Pogosto se 6a Mala zveza upošteva njen te-
uporabi za izdelavo enega vagona S^^ft^S/izjav luSSjSa proizvodov dva, tri in celo več va- ministra Romunije na zadnjem zagonov surovin, tako da je končni sedanju.
izdelek v takih primerih obreme- Predsedstvo stalnega sveta MA
nien deiansko s troino štiri- in do M€ Prevzel za to leto dr Stojadino-njen aejansKO s irojno, suri m ao | yi(^ ker bo na Vrsti za zasto-
Zahteve za domače tovarne in izvoz
enajstkratno cestno takso.
panje pri Zvezi narodov naša dr-
Na ta način je uvoz nekih tujih žava. izdelkov favoriziran na Škodo do- L“ mače predelave, ker tuji izdelek da se poslaništvi Romunije in Ju-ne plača predhodne takse na su- goslavije vzajemno povišata v vele-rovine - marveč le enkrat, ob |	Brugere	se je
uvozu gotovega blaga.
na Bledu večkrat sestal s češko-
Zato mislimo, da bi morali vse slovaškim zunanjim ministrom dr. surovine na poti za predelavo
oprostiti od cestne takse in bi se
Madžarski poslanik Bakacs-Bese-nyi je imel po posvetovanjih » na-
tako preprečila dvojna obremeni- šim zunanjim ministrom posebne tev oziroma da bi se domači pre- sestanke z italijanskim poslanikom
delovalci vsaj izenačili z uvozniki. Prav tako bi se morale oprostiti cestne takse vse vagonske poši-
Indelijem.
Hitler je v Kielu zelo prisrčno sprejel regenta Horthyja in izročil njegovi gospe krasen šopek. Nato
združbo vsak samostojno.
Jugoslovanska tiskarna in knjigarna, družba z o. z. v Ljubljani, podružnica v Ljubljani. Nastala po
no vprašanje, tembolj, ker so se prav iz teh vrst ponavljale želje za obnovo cest in opozoritve na
združitvi v smislu določbe novega §kodljive poledice zanemarjanja.
.zadružnega zakona iz zadrug Jug. :tiskame in Jug. knjigarne. Predmet podjetja obsega splošno založ
Ze resolucija zadnjega občnega zbora Centrale, ki je bil aprila meseca v Beogradu, je izrečno na-
Svetovna proizvodnja
železa	in	iekla
nazadovala
.i.
ništvo, tiskarstvo in knjigarno, pri-	da	je	v	interesu	vsega go-
dobivanje obrtnih pravic, nakupo- 8podaretva takoj pričeti moder-vanje podjetij in sodelovanje. nb,acjj0 cestnega omrežja in pred-TJstanovljena s pogodbo od 21. ju- L ]a da se za porabijo dohod-nija za nedoločen čas z osnovno L. od cegtnega prometa. glavnico 200J)°0 din, od tega v go- Zayedamo g kako koristna bi tovini 175.400. Poslovodje so: An- načrtna in la ureditev na. ton Cadez, tajnik KTD dr T KI - c a omrežja v promet-mar stolni kanonik in župnik, dr. J gospodarskem, strateškem in SvStoMjS pr^d: socialnem pogledu. Povečale bi se sednik KTD,’ Ignacij Zaplotnik, možnosti bla^nfa Jatehef, J.™, urednik, v,i v -g**	“i”
I>ru~pata
prokurist kolek-1 ^XX^Mev°pri teh delih i/ v drugih vejah domače delavnosti.
Vagonska cestna taksa
Ne moremo pa molče mimo no-. vih bremen, ki jih ta uredba na-Uprava Zadružno-vinarske sole laga ,posebno industriji. To velja donavske banovine je pod št. 1388 ipredvsem za cestno takso na želez-28. junija 1988 izdala razpis za njgki vozovni prevoz blaga, ki sprejem gojencev v imenovano šolo. Lnaga 15 din za vagon, za premog, V to šolo, ki traja 2 leti, se bodo kamen? opeko, pesek, rude in za-sprejemali le prosilci, ki niso oba]0 pa 10 din od vagona. Ta mlajši od 15 let. (Pogoji so intere- ,taksa zadeva najbolj industrijo, sentom na vpogled v pisarni Zbor- katera največ prevaža in odpade niče za TOI v Ljubljani.)
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske bano-
•poslovodji kolektivno ali po en poslovodja i n en livno.	_____
Obvestilo o sprejemu gojencev v Zadružno-vinarsko šolo v Vršcu
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke
vine z dne 24. avgusta objavlja: itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovrat-Uredibo o spremembah in dopol- nike in manšete. Pere, suši, monga in
nitvah zakona o Drž. hipotekarni
lika domače perilo
: banki — Odločbo o odpravi klirin-1	TOC DFTrfl
ga s Švico in Liechtensteinom — tOVama JU&.KiilCn
Odločbo o obvezni ponudbi mark p0|janski nasip 4-6. Šelenbnrgova ul. 3 od izvoza v Nemčijo Narodni ban-	Telefon	št. 22-72.
ki — Prodajne cene bencina.
Po dosedanjih ugotovitvah podatkov o svetovni proizvodnji železa in jekla v prvem polletju 1938., ki jih navaja nemška revija »Stalil und Eisen«, je moglo v tem času v primeri z istim razdobjem v letu 1937. le malo držav dvigniti svojo proizvodnjo surovega jekla. Po teh podatkih je povečala Nemčija (brez Avstrije) svojo proizvodnjo za 1,5 milijona ton. Sovjetska Rusija javlja povečanje za
500.000 ton. Manjše povečanje proizvodnje zaznamujejo tudi Italija Poljska, Španija in Britska Indija. Občutno pa se je zmanjšala proiz vodnja v Belgiji, za 800.000 ton, Franciji za 700.000 ton, Luksemburški za 640.000 ton, Angliji za
440.000 ton, Češkoslovaški za
110.000 ton in Švedski za 100.000 ton. Skupna evropska proizvodnja jekla zaostaja s 36,2 milijona ton za 600.000 ton za proizvodnjo v prvem polletju leta 1937.
Izvcncvropske dežele zaznamu jejo s 15,6 proti 34,7 milijona ton padec proizvodnje za nič man' kot 19 milijonov ton. Od tega odpade največji del na Združene države Severne Amerike, ki so proizvedle za 18,6 milijona ton manj kot lani v prvem polletju. V celoti izkazuje svetovna proizvodnja surovega jekla v primeri s prvim polletjem lanskega leta, ko je znašala 71,4 milijona ton, padec za skoraj 20 milijonov ton.
Tudi proizvodnjo surovega železa je dvignila Nemčija (brez Avstrije) za 1,1 milijona ton, Avstrija sama pa od 153.000 na
236.000 ton. Sovjetska Rusija je povečala svojo proizvodnjo za
200.000 ton, večji dvig zaznamujejo še: Poljska, Italija, Švedska, Španija in Britska Indija. Anglija je obdržala svojo proizvodnjo na lanski višini, v drugih evropskih državah pa je proizvodnja padla, tako v Franciji za 640.000 ton.
ljatve za izvoz v tujino, ker ne sta obšla častno mornariško četo in gre opuščati dosedanje načelo, da v pristanišču z jahte prisostvovala bodi izvoz prost vseh Rskalnih krstu nove križarke »Princ E^en«.
,	p	Ob	obisku madžarskega regenta
bremen.	|	admiraia Horthyja v Nemčiji se je
v Kielu zbralo vse nemško vojno brodovje.
Horthyjeva posvetovanja s Hitlerjem bodo imela velik vpliv na bodočnost vse Srednje Evrope, vpliv Nemčije v Madžarski pa narašča tembolj, ker je oprto to prijateljstvo na gospodarsko sodelovanje. Po govoru predsednika franco-,, , ...	AnA	,	T ,	■	cka vlade Daladiera o novi notranji
Belgiji za 660.000 ton, Luksern-1	Francije sta. odstopila mi-
burgu za skoraj 600.000 ton, v Ce- njstra Prossard in Ramadier, člana škoslovaški pa za skoraj 110.000 socialistične unije. V vlado sta na-ton. Skupna evropska proizvodnja to vstopila kot ministra za. delo in - ,	■	-XI	za iavna dela Pomaret in DeMon-
surovega zeleza se je zmanjšala v
prvem polletju 1938. v primeri z Daladier je v svojem odločilnem istim razdobjem 1937. (okoli 28,3 govoru priznal, da se je Francija milijona ton) le za približno | pokazala preobčutljivo in da kapi-
330.000 ton.
tal dvomi v trdnost franka. Razlog je padanje narodnega dohodka Dosti večje zmanjšanje pa izka- in naraščanje davkov. Francija se zujejo izvenevropske države, po- mora vrniti k delu za nov dvig in sebno Združene države Severne za SV°J° varnost.
Amerike kier ie nndla nroi/vod- Kljub velikim vladnim spremem-Amerike, kjer je padla proizvod bam sta y Franciji se vedno v
nja surovega zeleza za 12,3 mili- OSpredjU vprašanji Češkoslovaške
jona ton. Pri nekaterih drugih ve- in Španije in želijo, da bi se spor
likih izvenevropskih državah, na zaradi sudetskih Nemcev clmprej
primer Japonski in Kanadi se pro- ur®dd.
.......	I Francov odgovor je presenetil
izvodnja m bistveno spremenila. Anglijo in Francljo, ker ni poka-
Svetovna proizvodnja surovega že- zaj nikakega spoštovanja do Cham-
lcza se je s 40 milijoni ton v berlainovih predlogov. Ne Franclja
prvem polletju 1938. v primeri s
ne Anglija ne more sprejeti takih
p t t	F	-j	—	—	—	— — •	-	£ — — ■	,
prvim polletjem 1937. zmanjšala I	se	je	po	prejemu
za 12,7 milijona ton.
Francovega odgovora že sestal z Litvinovim in s poslanikom Majskim.
Italija je na angleško intervencijo odgovorila, da Anglija nima
Naša trgovina s Francijo
V prvem polletju smo imeli s I dokazov o novi pomoči “nacionali-
Franciio no vrednosti sledeči pro- stom, da pa bo Italija še nadalje r rancijo po vrennosu	oboroževala	svoje	prostovoljce domet (primerjan z isto dODo	^	ne izyede načrt Q umiku z
obeh strani enako.
Glasovi o novi italijanski intervenciji v Španiji in Francov nepomirljivi odgovor, ki računana to pomoč, imajo predvsem to posledico, da je angleško-italilanski sporazum že skoraj mrtev.
Pod umetno meglo so pričele japonske čete nov napad proti Han-kovu na 45 km dolgi črti, od jugovzhoda pa so se izkrcale nove čete, ki napadajo Nantang. Ofenzivo je pripravilo močno bombardiranje iz raka.
Med Japonsko in Sovjetsko Ru-I sijo se še ni dosegel sporazum o razmejitvi pri čankufengu, ko je japonski zastopnik v Moskvi že vlo-I žil nov protest zaradi delovanja ruskih letal. Videti je, da se obe stranki pripravljata medtem na
v tisočih dinarjev): lani
pšenica koruza fižol
stavb, les za doge magnezit svinčev k.
koruza fižol tobak stavb, les za doge magnezit svinčev k.
8.384	8.827
1.838	705
9.134	5.695
3.706	4.368
968	1.448
15.551	2.743
letos	
1.661	za 1.589 ton
4.778	2.540
5.294	284
2.355	2.114
3.251	2.937
1.292	2.008
13.397	4.897
, ....----------- ...i	/m	u	1	SOVjeiSKO	laujo	"‘V--------—	—
važali v Francijo tobaka. (Tabela SQ japonci odvedli v Hanav m po-upošteva tu le glavne predmete.) | sadko zaprli.
Denarstvo
Drž. hipotekarna banka
Stanje Drž. hipotekarne banke je bilo po izkazu z dne 22. avgusta dne 31. julija sledeče:
Aktiva: gotovina in blagajniški zapisi Narodne banke 746,2 milijona din; posojila za nepremičnine 1.906,56, na doklade in dohodke 1.402,25, vodnim zadrugam
72.33, lombard vrednostnih papirjev 80,46, menična na hipoteke
83.34, domače menice 51,08; tekoči računi fin. ministrstva 769,07, razni 389,35; vrednost rezervnega fonda 269,75; rezervnega sklada za amortizacijo hiš 12,66, sklada za zavarovanje hiš 1,2; vrednostni papirji 818,54, nepremičnine 249; razna aktiva 210,77, kavcije, jamstva, zastave idr. 3.409,4.
Pasiva: samostalni skladi 597,5, razni skladi 1.580,8, gotovina raznih naprav 462,3, zasebni kapitali 1495,4, tekoči računi fin. ministrstva 83,99, razni 1.219,7, založišče in obveznice v prometu 685,7, predujmi in bančni depot 153,69, rezervni sklad 209,6, za amortizacijo hiš 60,6, za zavarovanje 1,5, razna pasiva 531,7, kavcije, jamstva i. dr. 3.409,4.
Bilančna vsota: 10.472,046.361,32 dinarjev. Hranilne vloge so se povečale po padcu iz maja od 1469 na 1449 že v juniju na 1487 in v juliju na 1495 milijonov. Med aktivi so narasla posojila državi in drž. papirji, znak večjega finansiranja drž. podjetij.
Padec klirinške marke
Nezadovoljstvo izvoznikov s politiko Narodne banke
V trgovini z Nemčijo se vsako poletje naša bilanca uravna in klirinški promet se približno uredi, navadno se tudi popravi tečaj marke oziroma se stabilizira. Toda to uravnavo kmalu {»okvarijo prav nepričakovani dogodki, ki so dostikrat prav umetne narave, vedno pa v škodo naši trgovini, predvsem domačim uvoznikom in izvoznikom. Enako se je pripetilo zdaj, tik pred sadnim izvozom, da je RM padla že na 14'20. Njen tečaj se je nato spet nekoliko zboljšal, ne pa ustalil, ker je popolnoma za-visen od »Prizada«.
Čeprav je že davno v navadi, da državne banke spretno iriterveni-rajo na deviznem trgu v prid lastne trgovine in je tudi naša Narodna banka skrbela za stabilnost najvažnejših tujih deviz na naših borzah, se ta njena politika ne izvaja dosledno in redno glede nemške marke, prav ta deviza pa je
praktično za nas najvažnejša. Ker je promet z Nemčijo skoraj polovica vse naše zunanje trgovine, bi bilo treba paziti predvsem na njeno 3talnost. Ce ta deviza valovi, je onemogočena našim tvrdkam v prometu z Nemčijo sleherna kalkulacija in predvsem vsaka dolgoročna kupčija. Koristi od tega ima le Prizad in pa tujci. Razburjenje nekaterih naših tvrdk ob zadnjem padcu marke, v minulem tednu, je zato popolnoma razumljivo. Upati je, da se bo poskušala marka vsaj ustaliti na primerni višini.
Zaradi naglega padca marke se je namreč podrla tudi dosedanja delna intervencija Narodne banke v tej devizi. To se vidi iz njene odločbe, ki je izšla pred kratkim in uvedla obvezno ponudbo 25% nemških mark po tečaju 14'50. Prosti dnevni tečaj marke je bil takrat precej višji. Zdaj ko se je povečal naš izvoz v Nemčijo, pa je tečaj marke naglo popustil. Ni pa ob tem padcu posegla na trg Narodna banka, da bi posredovala za utrditev tečaja in mark več ne zahteva od izvoza. Nastala je tako ne le precejšnja razlika na račun redne trgovine, marveč je prav občutna škoda tudi zaradi same nestalnosti, ki jo kaže marka. Naš uvoznik ne ve dejansko nič zanesljivega o bodočih poslih. A še večjo škodo trpi tisti, ki je sklenil katero koli terminsko nemško kupčijo. In vendar je bilo zelo naravno, da so se take kupčije sklepale, posebno še, če je trgovec poznal podatke o naši veliki pasivnosti v tem prometu in se nanje zanašal. Koristno je bilo, da se vnapred dogovori tečaj marke. Nagli padec marke pa je seveda nakrat podrl ta račun in prinesel* nevarnost velikih izgub, ker se je ob padcu takoj uveljavila konkurenca s promptno dobavo blaga ob nižjem tečaju marke, in seveda lahko spravi za tako blago masten dobiček ali pa zbija cene. To so prav nepotrebne in težke skušnje za večino uvoznikov.
Da je ta nestalnost škodljiva tudi za zasebne izvozne tvrdke, oziroma sploh za rednost prometa, je pač jasno. Zlasti pa je padec marke zelo škodljiv za cene našega sadja in njegov izvoz.
Dolžnost Narodne banke bi bila, da posreduje tudi ob teh primerih, ne pa da uporablja svojo pravico samo za odkup deviz po ugodnem tečaju. Nastopiti bi morala vselej, kadar marka pada in kadar skače, ker ji to omogočajo njene rezerve, podobno kakor jih redno uporablja pri funtu. Res ni razvidno, zakaj se ne bi Narodna banka držala te svoje dolžnosti in skrbela za red v zunanji trgovini.
Promet na Ljubljanski ' borzi
V privatnem kliringu je ostal na včerajšnjem sestanku funt nespremenjen na 237,20—238,30, nemška marka pa je zboljšala svoj tečaj v povpraševanju z din 14,10 na 14,20, v ponudbi od 14,30 na 14,40.
Devizni promet se je nadaljeval ob sledečih tečajih (s primom): Amsterdam 2380,66—2395,26, Berlin 1742,03-1755,91, Bruselj 733,45 do 738,51, Curih 996,45—1003,52, London 211,98—214,04, NewYork 4318,51-4354,82, Pariz 118,56 do 120, Praga 150,19—151,29, Trst 228,15-231,23.
Zboljšale so svoj tečaj devize: Amsterdam 2 enoti, Berlin 1, Bruselj 1, London 0,15—0,16 New York za 3,13—3,12, Pariz 0,19—
0'19, Praga 0,06—0,05, Trst 0,11— 0,1. Curih je ostal nespremenjen.
Tendenca za les: zelo mlačna; za žito: trdna.
Klirinška marka se je na beograjski borzi v ponedeljek {»pravila za 5 poenov.
Državni papirji so imeli 22. VIII. v Beogradu v ponudbi in povpraševanju te nove tečaje: vojna škoda 485-484’50	(484-5—484),	7%
Blair v povpraševanju 94 (93"75), enako 8%ni 98'25, ,7% Seligman 99"5 (99). Delnice Nar. banke 7300 —7275, PAB 234—233 50 ( 235—233).
Zlati nakupi v Londonu so v zvezi z ustalitvijo franka precej popustili in se je prodalo v soboto le za 610.000 funtov zlata po ‘/id nižji ceni (142'5).
Indeks industrijskih delnic se je v juliju v večini držav popravil: v USA od 461 v maju in 47"3 v Juniju že na 56, v Italiji od 80"9 na 82'9, v Angliji od 84'9 na 89"9, v Švici od 133'8 na 1367.
Jesenski	v
v Liubliani
od 1. do 12. septembra
Vsak napreden trgovec
prodala le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi.
Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebi!
Prireditev bo obsegala celo vrsto kulturnih in gospodarskih razstav, ki bodo zavzemale okrog 40.000 m’ prostora. Največja izmed teh razstav bo mednarodna razstava fotografije in filma.
Človek išče lepoto povsod: na nebu, gorah; pa še bliže — na cvetu, sadju, vejevju; na zgradbah, ulicah in še sto in sto drugih rečeh. Najbolj zagonetna mu je lepota na živih bitjih, že zaradi življenja samega. Vse umetnosti vseh časov jo opevajo, odkrivajo in razodevajo, ali nikoli je ne bodo dovolj opele, ne popolnoma odkrile, ne razodele. Človek je skrivnost sam sebi, je le senca svoje duše. Zato je razumljivo, da ljudje zavestno ali podzavestno radi gledajo slike, pa kakršne koli že. Fotografiji je dano nežno gledanje in nežno objavljanje. Zato bo Fotografska razstava gotovo vedno polna obiskovalce^. Fotografijo bo izpopolnjeval še film. Fotografi sami in amaterji bodo samo pridobili, če si bodo to razstavo ogledali.
Klub neodvisnih likovnih umetnikov bo pripravil umetnostno razstavo. Zveza gospodinj v Ljubljani pripravlja razstavo >Naši gostje«, v kateri bo prikazala našo ženo v službi tujskega prometa in kot središče in žarišče domače gostoljubnosti.
Pri vsem tem pa seveda ne bo manjkalo razstav raznih industrijskih in obrtniških proizvodov, med njimi bo tudi slavnoznana razstava pohištva. Nadalje bo razstava aero-planov, vzoren sadni vrt.
Dne 1. in 2. septembra bo raz-
stava plemenskih psov. Posebno velika bo razstava poljedelskih strojev, avtomobilov, motornih koles, radijskih aparatov in pa razstava živilske industrije, ki bo nudila na pokušnjo dovolj najizbra-nejših stvari.
Harmonika je postala naš splošen narodni instrument, saj imamo že močne zbore mladinskih harmonikarjev, medtem ko je bila harmonika prej dosegljiva navadno šele odraslim fantom. Jugoslovanski harmonikarji se bodo udarili za jugoslov. prvenstvo v nedeljo dne 11. septembra. Na vinskem oddelku velesejma bo pripravljeno lepo zabavišče. Tamkaj bodo koncerti, ples, variete s prvovrstnimi atrakcijami in najrazličnejša ljudska zabavišča.
Na železnicah ima vsak obiskovalec polovično voznino. Na odhodni postaji naj poleg cele vozovnice do Ljubljane kupi še železniško izkaznico za din 2'—. Na velesejmu bo dobil velesejmsko legitimacijo in potrdilo o obisku, nakar bo imel brezplačen povratek. Potovanje v Ljubljano je dovoljeno od 27. avgusta do 12. septembra, povratek pa od 1. do 17. septembra.
Zunanja trgovina
Komunike Male antante poudarja uspehe svojega gospodarskega sveta v zadnjem letu, sl čestita za uspeh in je pripravljen sprejeti od odbora vsak predloženi predlog.
Skupina angleških gospodarstvenikov potuje po naši državi, ker jo želi proučiti od blizu. V Beo-
grad so prispeli že pred nekaj dnevi in se zanimali za izvoz koruze z namenom, da se poveča uvoz angleških izdelkov.
Nemško-jugoslovanski lesni odbor je pričel posvetovanja v Cri-kvenici v hotelu »Therapia«, V odboru so uradni zastopniki in strokovnjaki lesne stroke. Gre za to, da bi Nemčija povečala svoj uvoz lesa od 11% na 20% vsega našega izvoza v njo, kar bi se štelo namesto industrijskih surovin, ki jih ni kupila za dogovorjeni kontingent. Predvsem pa naj bi ne kupovala samo okrogli, marveč sorazmerno tudi rezani les in bolj uredila sistem dovoljenj za uvoz.
Italija je uvedla prometni davek na uvoženi les in ga določila na 160—210 lire.
Jugoslavija bo odpravila monopol za nafto in oddala koncesije zasebnikom in družbam z zagotovitvijo količin za letalstvo in če prirede za 25% rezerve podzemske tanke.
ČSR je kupila v Jugoslaviji prvo polletje 56.122 ton železne rude za 8'12 milijona in 43.986 ton pirita za 7'34 milij. dinarjev.
V Italiji je padel indeks cen na debelo (proti 1928 = 100) od 96‘2 na 94‘9, na drobno pa narasel od 92 3 na 92'8.
Angleška trgovina s Španijo se je zelo zvišala, posebno z nacionalistično. Skupno je znašala letos 2'32 milijona funtov, proti 1'31 milijona lani.
Mehika je udeležena v svetovni pridelavi kovin: za srebro z 42%, svinec 14, cink 6, baker in zlato po 3, železo pa le 009%.
Vsa svetovna trgovina v H. četrtini t. 1. je dosegla po vrednosti le 39'2% trgovine iz leta 1929., v juniju 38'6 (lani v juniju 48'2), kar je dokaz, da lezemo globoko v novo krizo. V juniju je znesel ves promet 2.097 (lani 2.620) milijonov dolarjev, in to uvoz 1.091 (1380), izvoz pa 1.006 (1.239) milijonov.
V USA se je popravil indeks industrijske proizvodnje v juniju na 64'7 proti 100 v 1. 1929. in 63'9 v maju letos. Indeks cen na debelo pa je bil v juniju 821 (lani 91'5).
USA je dovolila Franciji izvoz vojnih potrebščin za 5,3 milijona dolarjev. Vseh letal pa je prodala Amerika letos za 80 milijonov dol. 189 ruskih sladkornih tovarn je
redelalo 208 milijonov q pesnega 27 milijonov q kristalnega sladkorja. Leta 1913. je imela Rusija vsega 13'6 milijonov q sladkorja.
Včeraj je letalska proga Beograd —Podgorica—Tirana pričela obratovati.
ST
J.:
Nastanek in razvoj mest na Dolenjskem
V
Iz doslej povedanega vidimo, da so za izbiro lege naših tržnih in kasneje mestnih naselij odločevali geografsko-prometni oziri. Zato je večina dolenjskih mest — Višnja gora, Novo mesto, Kostanjevica — nastala v znatnejših kotlinah Temeniško-krške doline, le Krško se je razvilo ob njenem robu tam, kjer se ozka struga Save odpre in razširi v prve obrobne ravnine Panonske Posavine. Belokranjska kotlina je imela svoji tržišči in poznejši mesti v Črnomlju in Metliki. Nastajanje trgov in mest oziroma podeljevanje mestnih pravic že obstoječim trgom pa le ilo posledica političnih in gospodarskih teženj posameznih ve-ukasev in vladarjev, od XV. stoletja dalje pa zlasti vojaško-obrambne potrebe zaradi vedno pogostnejših turških vpadov.
Srednjeveška tržišča, od katerih so nekatera kasneje dobila mest-he pravice, seveda niso nastajala slučajno. Že prvotni prebivalci naših krajev, Iliri in kasnejši pri-
seljenci Kelti, posebno pa njihovi zmagovalci Rimljani so iz ravno istih geografsko-prometnih in po-litično-gospodarskih ter obrambnih ozirov, kot so bili važni v srednjem veku, gradili svoja večja naselja, tržišča in obrambne položaje. Ko so te naselbine v času preseljevanja narodov večinoma propadle, so novi prebivalci, Sloveni, svoja nova domovanja radi zidali ob ruševinah starih, na kar še danes spominjajo nekatera krajevna imena (n. pr. Groblje ali Grublje in podobno). Vpliv antične tradicije na postanek kasnejših tržišč je možno zaslediti v Starem trgu pod Višnjo goro na tleh ali v bližini nekdanjega Aceroa in Starem trgu prj Trebnjem ob ruševinah latoliSkega Pretorija (Acervo in Praetorium Latobicorum sta bili važni postojanki ob cesti Emona— Siscia), vsaj deloma pa je morda vplivala tudi pri nastanku Krškega v bližini starega Nevioduna.
Poleg tega so bile važne opore nastajanju srednjeveških tržišč posebej še grad, farna cerkev, gospodarski dvor in včasih tudi gradišče. Vsi ti motivi seveda redkokdaj nastopajo posamezno in je vse, ali večino njih močno zaslediti pri vseh naših mestih.
Tako se je na prometno ugodnih
točkah v bližini gradišča in gospodarskega dvorca, kasneje tudi farne cerkve in gradu že zgodaj po naselitvi Slovenov začelo živahnejše trgovanje, kar je iimelo za posledico nastajanje posebnih selišč, kratko nazivanih trg. Trgi in tudi mesta v gospodarskem pomenu besede obstojajo torej mnogo preje, kot pa sta pojma trg in mesto dobila tudi svojo juridično vsebino in pomen. 0 trgu v pravnem oziru je namreč mogoče govoriti šele odtlej, ko so bile prebivalstvu, zbranemu v takih naselbinah, po takrat veljavnem pravu podeljene tržne pravice in je bila kolikor toliko zagotovljena varnost prebivalstva, kar je spočetka lahko nudila že prirodna lega ob vodi ali na strmem griču in šele kasneje tudi obzidje. Trg pa je postal mesto šele potem, ko mu je bilo s posebnimi, spočetka ustno in kasneje pismeno podeljenimi pravicami dovoljeno obhajanje enega ali več letnih sejmov in mu bila obenem priznana pravica nadzorstva nad tržnim mirom, v kateri je bila seveda vključena pravica izvrševanja nižje sodne oblasti.
Če bi potemtakem pri nas kot ponekod drugod, n. pr. v Franciji, šteli za mesta samo one naselbine, ki imajo več kot 2000 prebivalcev,
bi mogli na Dolenjskem le o Novem mestu in Kočevju govoriti kot mestih. Ker pa velja pri nas za mesto vsako naselje, čegar mestni naziv temelji na pravnem aktu podelitve mestnih pravic, prištevamo danes k njim vse nekoč s takimi pravicami opremljene naselbine brez ozira na to, kakšno gospodarsko funkcijo opravljajo. In ker nekatere mestne ustanove zlasti na Dolenjskem niso imele dovolj trajnih pogojev za uspevanje in so zato hirale iz stoletja v stoletje in propadale vedno bolj, bi se nekatera mesta danes ne ločila več bistveno od vasi, če bi jim upravna politika moderne države ne priskočila na pomoč in ne napravila iz njih središča upravno-političnih, sodnih itd. okrajev in okrožij.
Podelitev mestnih pravic pa je nujno navezana na osebo podeljevalca in tako so poleg zgoraj navedenih faktorjev zelo važni tudi politični in gospodarski oziri posameznih ustanoviteljev, njihovi nameni in načrti. Da te spoznamo, je treba podati vsaj bežen obris zgodovinskega razvoja naših krajev in označiti obdobje, v katerem so dolenjska mesta nastala.
Zadnji val, ki je za preseljevanja narodov iz poljsko-ruskih ravnin pljusknil preko naše zemlje, so
bile trume Slovenov, ki so po letu 568 po Kr. prihajale tudi po veliki cesti od Siska proti razrušeni Emoni in se naseljevale med Gorjanci in Savo, predvsem na šentjernej-skem polju, v dolini Mirne, okoli Trebnjega in dalje proti Ljubljani Kot po Krki so stari Sloveni prodirali tudi ob drugih, iz alpskega sveta prihajajočih rekah in v široko razprostranjenih redkih naselbinah posedli vso zemljo od Jadrana in Furlanske nižine tja v Panonsko kotlino ter globoko v Alpe in do Donave med Dunajem in Linčem. Pri naseljevanju so Sloveni naleteli mnogokje na staro prebivalstvo, ki je srečno preživelo vse viharje tedanjih časov in si kljub dolgi rimski nadvladi ohranilo mnoge značilne posebnosti svojega plemena. S temi so v marsičem vplivali na doseljujoče se Slovene, ki so od njih sprejeli mnoge pridobitve v poljedelstvu, rudarstvu in obrti, prevzeli pa od njih tudi nekatera imena krajev, gora in voda (n. pr. Krka, Sava, Verdun pri Stopičah in Gor. Su-šicah).
V prvih časih življenja v novi domovini so morali naši predniki priznavati gospostvo Obrov, katerim se je v prvi polovici VII. stoletja uprl Samo in ustvaril veliko
Mariborski drobiž
Krojaški krojni tečaj, ki ga je
priredil obrtnopospeševalni urad v Mariboru in ga vodi banovinski strokovni učitelj Knafelj, bo naj-brže trajal do srede septembra. Začel se je s 1. avgustom. Tečaj obiskuje 52 udeležencev obojega spola, od teh 9 mojstrov in 43 pomočnikov. Polovica obiskovalcev tečaja je iz Maribora, ostali pa so iz raznih okrajev severne Slove-nije.
Premogovnik Stanovsko pri Poljčanah prične meseca septembra zopet obratovati. Nabavili so nove stroje in tudi električne naprave so preuredili, tako da je sedaj nemotena produkcija premoga zagotovljena. Kakor znano, je imelo to podjetje doslej že večkrat spore z delavci, ki so večkrat tudi posegli po stavki, ker jim je vodstvo bilo že več mesecev dolžno mezdo. Premog je prav dober in ga zlasti uporabljajo v gospodinjstvu.
201etnico organizacije mariborskih čebelarjev so proslavili z veliko razstavo na Mariborskem tednu. Razstava je bila nameščena v lastnem paviljonu in se je je udeležilo 30 razstavljalcev iz vseh delov Slovenije. Poleg živih čebel in medu vseh vrst je bilo razstavljenih tudi mnogo čebelarskih potrebščin. Na razstavi so prodajali izvrsten med in razne izdelke iz medu, kakor tudi potrebščine. Mnogo razstavljalcev je bilo odlikovanih z zlato, veliko srebrno ali srebrno kolajno za prvovrstne izdelke.
Nov zdravnik specialist v Mariboru. V Maribor je premeščen specialist za ušesne, nosne in ustne bolezni dr. Sava Aleksič, ki je bil doslej več let asistent splošne bolnice v Celju.
Dobave - licitacije
Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 25. avgusta ponudbe za dobavo bakrenih cevi in delta-kovine; 26. avgusta krp in bombaževine za čiščenje; 7. septembra cementa, laka, barv, lanenega olja, čopičev, terpentina, železnih cevi i. dr.; 10. septembra električnega aparata za sušenje.
Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 29. avgusta ponudbe za dobavo jeklene žice, žebljev in okovja, 31. avgusta specialnih kamnov za rezanje kovin, 1. septembra aparata za steri-liziranje vode, instalacijskega materiala, 2. septembra profilnega železa in posod iz kamenine, 3. septembra jesenovega lesa, 12. septembra raznih žag.
Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 1. septembra ponudbe za dobavo smrekovega jamskega lesa.
Artilerijsko-tehnični zavod Lepe- I Dne 3. septembra bo v intendan-tane sprejema do 1. septembra po- turi štaba Moravske divizijske obla-
 JU	  u	—	mm	i U	S m m 1	4	V«	r.4- 4	XT { šii 11 Aitn a! 4n n»n /4 r\Kn TTA 1 in/4
nudbe za dobavo raznih pisalnih in risalnih potrebščin.
Mornarska komanda v Šibeniku sprejema do 8. septembra ponudbe za dobavo kolektorja in vodne črpalke.
Komanda podvodnega arzenala v Tivtu sprejema do 5. septembra ponudbe za dobavo raznih risalnih potrebščin, žice in mreže iz medi, umivalnih in straniščnih naprav, prebijačev lil matric, 7. septembra raznih delov za stroje, kalcijevega karbida, umivalnih in straniščnih naprav, keramičnih ploščic, cevi, linoleja, podplatov, jadrenca, steklenega papirja ter smirkovega platna.
Hidrografski institut mornarice
v Splitu sprejema do 10. septembra ponudbe za dobavo hidrografskih potrebščin.
Štab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 5. septembra ponudbe za dobavo traktorja; 17. septembra raznega materiala za avtogeno varjenje, raznih cevi, 24. septembra zakovic, jekla.
LICITACIJE
Dne 27. avgusta bo pri štabu V. armijske oblasti v Nišu licitacija za dobavo raznih pisarniških potrebščin.
Dne 31. avgusta odda Direkcija šum v Zagrebu z ofertno licitacijo kopanje barita pod zakup.
sti v Nišu licitacija za dobavo ljudske hrane.
Dne 3. septembra bo pri ekonomskem oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo grafitnih loncev in livarskega grafita, dne 9. septembra železne pločevine in 16. septembra železnega materiala za nove vagone.
Dne 30. avgusta bo pri Vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu licitacija za dobavo raznega instalacijskega materiala, 31. avgusta bakra, bakrene vrvi in pločevine, 2. septembra razne pločevine, 5. septembra raznih cevi, 7. septembra krp in bombaževine ter hrastovih pragov, 8. septembra orodja in pribora za merjenje in dne 10. septembra konstrukcijskega in orodnega jekla.
PRODAJE
Dne 31. avgusta proda Vrbaski žandarmerijskl polk v (Banji Luki z ofertno licitacijo odpadke od sukna in bombaža.
Dne 31. avgusta proda gozdno ravnateljstvo v Ljubljani večjo množino smrekovega in jelovega tehnično porabnega lesa iz gozdne uprave Kranjska gora.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
mast 18—20 din, čisti med 21 din, goveje surove kože 7—9 din, telečje 10 din, svinjske kože 6 din za 1 kg. — Pšenica 200—220 din, ječmen 180 din, rž 190 din, oves 180 din, koruza 170 din, fižol 260 din, krompir 100—150 din, seno 75 din, slama 40 din, jabolka I. vrste 600 din,
II.	vrste 500 din, III. vrste 400 din, hruške I. vrste 1000 din, II. vrste 600 din, III. vrste 400 din, suhe češplje I. vrste 1000 din, II. vrste 800 din, III. vrste 600 din, pšenična moka 350 din, koruzna moka 210 din za 100 kg.
Svinjski sejem v Mariboru
19. avgusta je bilo na sejem pripeljanih 248; fcvinj; prodanih je bilo 122. Cene: mladi prašički 5—6 tednov stari 90—120, 7—9 tednov 130—160, 3—4 mesece 180—240, 5 do 7 mesecev 275—420, 8—10 mesecev 450—550, 1 leto 710—820 din za glavo, živi prašiči na tehtnico 6‘50—8 din za 1 kg. Zaklani prašiči 8'50—11125 din za 1 kg mrtve teže.
Doma in po svetu
Draga vo	inaJaponcev
Vojna, iki jo vojuje Japonska s Kitajsko, je že doslej najdražja vojna v japonski zgodovini. Prva kitajsko - japonska vojna v letih 1894./95. je stala 200 milijonov jenov, rusko-japonska vojna 1904./5. okoli 2 milijardi jenov, osvojitev Mandžurije pa 1K milijarde jenov. Sedanja vojna pa bo stala, če bo trajala še par mesecev (in to gotovo bo), štiri do petkrat toliko.
Od izbruha vojne oziroma »konflikta« s Kitajsko 7. julija 1937. si je zagotovila japonska vlada od parlamenta za izredne vojne izdatke 7 milijard 400 milijonov jenov. Ta vsota naj bi zadoščala do marca 1939. Tudi če upoštevamo, da je bilo od te vsote doslej porabljenih šele 2700 milijonov jenov, da se je zunanja vrednost jena zmanjšala od 1. 1931. do 1. 1934. za dve tretjini (pariteta: 1 jen = 2'09 marke; današnji tečaj: 1 jen — 0'71 marke), da so se cene proizvodov neizmerno dvignile, je treba ugotoviti, da Japonska še nikdar ni bila pred tako težavnimi finančnimi problemi, kot jih je terjala ta vojna s Kitajsko in jih najbrže bo še terjala. Omenjenih 7400 milijonov jenov, ki naj bi se porabili za to vojno, predstavlja več kot eno tretjino japonskega ljudskega dohodka, ki je znašal lani 18 milijard (v najboljšem primeru 20 milijard) jenov.
Kakor vojaško Japonska sprva
ni nastopila s polno silo, tudi gospodarsko niso bile vse sile postavljene na razpolago vojni, prav tako pa so se tudi vojno-gospodar-ske metode v finančni politiki razvile šele postopoma. Šele dvig cen, ki je nastopil z dovolitvijo velikih vojnih kreditov, je poučil vlado, da bo treba voditi finančno in denarno gospodarstvo popolnoma vojaško, predvsem za vojno in njene potrebe.
Državni dolg
Japonski državni izdatki se že šest let neprestano večajo. V letu 1932./33. so prekoračili ti izdatki po letu 1928. prvič zopet mejo dveh milijard, v 1. 1937./38. pa so znašali skoraj tri milijarde. Skoraj 50 % teh izdatkov je šlo za oboroževanje oz. vojno. Državni proračun in državni dolg Japon ske nam kaže naslednja tabela:
Leto	Državni Davki		Skupni
	izdatki		dolg
1912/13	0'69	0'36	2'57
1918/19	1'48	0'52	3'05
1932/33	2'05	0'70	7'05
1935/36	2'26	0'93	9'85
1936/37	2'30	0'97	10'57
1937/38	2'95	1'13	11'44
1938/39	2'87	1'32 marca 1938	
			18’85
Dodatni izdatki		za vojno s Ki-	
slovansko državo od Moravske do naših pokrajin, ki so še vedno bile izpostavljene navalom obrskih tolp. Da bi se jih rešili, so naši predniki sklenili zvezo z Bavarci in bili potem prisiljeni ukloniti se nadoblasti njihovega vojvode Tasila II. Ta je s podrejenimi Sloveni vred kmalu moral priznati nadoblast frankovskega kralja in kasnejšega rimskega cesarja Karla Velikega, ki je v letih 791—803 popolnoma uničil obrsko silo. V teh bojih so Sloveni sami podpirali Franke in morda je bil tudi Krški dolini gospodar oni Vojnomir, ki se v teh bojih omenja.
Po ponesrečenem uporu sosednjega hrvatskega kneza Ljudevita Posavskega, ki je proti Frankom ustvaril zvezo južnoslovanskih plemen od Koroške do Timoka v Srbiji, so Slovenci prišli v popolno odvisnost od Frankov in bili kasneje ozko povezani z nemško, iz vzhodnega dela frankovske nastalo državo. Rastoči nemški vpliv so za kratko dobo zavrli napadi novo-doseljujočih se Madžarov, po njih porazu pa je ta postajal vse večji in večji. V naše kraje so začele pri. hajati razne nemške velikaške rod bine. Tem so nemški vladarji z obema rokama razdajali našo zemljo, ali pa jo podeljevali nekaterim
nemškim škofijam, odkoder so potem med Slovence prihajali nemški naseljenci ali kolonisti.
Z nemško nadvlado so naše pokrajine doživljale tudi večkratne upravno teritorialne izpremembe, po katerih so sčasoma nastajale one zgodovinske dežele, znane pod imeni: Koroška, Kranjska, Štajerska, Goriška, Trst in Istra. Naša Dolenjska, ki je svoj čas kot mejna pokrajina bila del Velike Karantanije, je kasneje (brez ribniške doline in Suhe Krajine) pripadala k Savinjski marki, zatem pa se je za Dolenjsko uporabljal naziv Slovenska marka, sosednja Bela Krajina pa je dobila takrat naziv Metliška marka ali kratko Metlika in je z desnim bregom dolenje Krke nekaj časa pripadala k hrvatskemu kraljestvu.
V politični zgodovini Slovencev je prva polovica XII. ‘stoletja doba naglega menjavanja vojvod in krajišnikov v vodstvu upravnih enot, v katere je bila naša zemlja deljena po končanih madžarskih vpadih (od X. stoletja dalje). V naši Dolenjski je polagoma vsaj formalno največ oblasti pripadlo oglejskim patriarhom, dejansko pa so imeli vso moč v rokah posamezni velikaši.
(Dalje prihodnjič.)
tajsko so znašali v mesecih julij 1937. do marca 1938. že nad 7 40 milijarde jenov.
Tržna poročila
Sadje na dunajskem trgu
Prejšnji teden sta se prodajala 2 vagona jabolk iz Slovenije po 27'50 pfeniga, kupljena po 25, fr meja. Najavljene so bile dobave hrušk iz Jugoslavije.
Dospele so tudi naše prve, lepe in zrele češplje. Vagon 5 ton je bil kupljen po 32 pf za kg, prodan pa na debelo po 39'50. Lepe so tudi zgodnje bolgarske češplje, niso pa še zrele in ne dosežejo več ko 20 pf. Madžarskega sadja je malo
Naše grozdje se je prodajalo na Dunaju po 51 pf na debelo (kup ljeno po 30). Madžarsko in bolgar sko je cenejše.
Tendenca slaba.
Tržne cene v Ljubljani
Dne 17. avgusta: voli I. vrste 550 do 6 din, II. vrste 4'50—5 50 din III. vrste 4—4'50 din; telice I. vr ste 5'50—6 din, II. vrste 4‘50—5‘50 din, III. vrste 4-^'50 din; krave I. vrste 5'50 din, n. vrste 4—4‘25 din, in. vrste 2'50—3'50 din; teleta I. vrste 7 din, II. vrste 6 din; prašiči Špeharji 10 din, pršutarji 9 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso
I.	vrste 12—14 din, II. vrste 10—12 din, III. vrste 6—8 din in 8—10 din; svinjina 16—18 din, svinjska
Za proslavo 151etnice Nj. veličanstva kralja Petra II. se je sestavil v Beogradu poseben odbor iz predstavnikov oblasti in mnogih odličnikov, da bo dan 6. septembra splošen državni in narodni praznik.
Na Brezjah bo 28. t. m. bojevniško zborovanje in blagoslovitev spominske plošče pokojnemu tajniku Francu Bonaču.
Ob 1401etnici smrti so pesniku Jovanu Veselu-Koseskemu priredili domačini veliko proslavo.
Skupščino Udruženja jugoslov. učiteljev v Zagrebu, kjer se je zbralo 3000 članov in se ni mogel doseči sporazum, je zastopnik bana razpustil. Nadaljnji spored s počastitvijo spomenikov se ni vršil.
Razpisana je licitacija za državno cesto na progi Kranj—Naklo za 10 milijonov dinarjev.
Kmetijski minister je odobril pravilnike kmetijskih zbornic za moravsko in dravsko banovino. Organizacija zbornic bo v kratkem izvedena.
Naši letalci so odpotovali v Prago, kjer se udeleže tekem na razne proge. Ljubljano zastopa dr. Stane Rape z rdečim športnim letalom.
Stroški za ljubljansko vseučiliško knjižnico bodo znašali še 5 milijonov, skupaj 12 milijonov, naselila se bo pa šele drugo leto.
Rojstno leto kinologije pri nas e 1909, ko je Slovensko lovsko društvo začelo izdajati svoje glasilo in v njem pokrenilo vprašanje o smotreni vzgoji psov, torej o pso-slovju — kinologiji. Prva lovska tekma psov fermačev je bila 1910. leta v Domžalah. Vojna je potem presekala dalji razvoj in napredek v vzreji čistokrvnih psov. Z nadaljevanjem dela se je moglo začeti šele 1. 1921. in je napredovalo mogočnimi koraki. Državna razstava plemenskih psov v dnevih 1. in
2.	septembra na jesenskem velesejmu v Ljubljani bo pokazala, da tudi v vzreji čistih plemenskih psov ne zaostajamo za drugimi naprednimi državami.
Za progo normalnega tira Banja Luka—Tuzla—Valjevo—Beograd se je vršila te dni licitacija v pro metnem ministrstvu in je bila proga do Celinca v dolžini 15 km oddana za 30 milijonov din. Ta del obsega tudi most čez Vrbas, en viadukt, en predor in štiri postaje. Delati začno v maju 1939.
Dela na zagrebškem kolodvoru ki ga preurejajo provizorično kakor ljubljanskega, so povzročila precej slabe volje; popolna preureditev bi morda veljala 200 milijonov din, toda del tega zneska bi skupili za stavbišča.
Ljubljansko letalo »Pelikan« je bilo prisiljeno zaradi malega defekta pristati v bližini Vrginmosta Ljudje so pilotu Franclu pomagali in se mu ni pripetilo nič hudega Kongres narodnih manjšin se prične 25. t. m. letos v Stockholmu v univerzitetnih prostorih.
Finska je uvedla za nemške be gunce obveznost posebnega dovoljenja za bivanje. Kdor je dospel že doslej tja, sme ostati v državi samo začasno.
Angleška vlada je sklenila, da ne bo več prispevala za podporo špan skim beguncem, če ne bodo poma gale tudi druge države.
Člani dr. šušnikove vlade bodo sojeni po novem posebnem zakonu o nekdanjih odgovornih osebnostih, izvzet pa bo bivši predsednik Miklas, ker so bili njegovi sinovi že prej narodni socialisti. Dr Sušnik je doma iz Lukovice pri Kam niku, kamor je zdaj tudi P° podatke o svojih prednikih do 4 kolena Nemci odklanjajo upravni načrt češkoslovaške vlade načelno zato, ker ne priznava čistega nemškega ozemlja in poudarjajo, da že to stališče vzbuja nezaupanje.
Na čast generalu Vuilleminu je
Nemškofrancoska liga v Berlinu priredila slovesen sprejem, ki so se ga udeležili razen francoskega poslanika tudi poveljnik letalstva general Milch in oba Condorjeva letalca Henke in Moro. Francoski letalski poevljnik si je ogledal tovarno Heinkel v Oranienburgu in razna letala, s katerimi je napravil tudi nekaj izletov. V Franciji upa-, o, da bo ta obisk precej pomagal do sporazuma med obema državama.
Našo delegacijo za haaško konferenco interparlamentame unije vodita predsednika senata in parlamenta Mažuranič in Čirič.
župan Karlovca je povišal vsem začasnim mestnim uslužbencem plače.
V ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje pripravlja-zakonske načrte o zaščiti rodbine, novorojenčkov, otrok in mladine ter ureditvi zdravstvene službe ter zakonski načrt o bolnišnicah.
Na ameriški podmornici »Nauti-lus« je eksplodiral poskusni motor, ki je hudo ranil enega častnika in več mornarjev, od katerih je eden že umrl.
Edina preživela oseba s ponesrečenega češkoslovaškega potniškega letala, oskrbnica Krentnerje-va, je po amputaciji obeh nog preminula.
Po novi uredbi je bilo upokojenih 13 angleških starih generalov, med katerimi je imel najmlajši 54 let.
Anglija si zida največji arzenal na svetu, v katerem bo delalo deset tisoč delavcev.
Bivši Čankajškov vojaški svetovalec, nemški major Lindemann je Londonu izjavil, da bo Japonska doživela na Kitajskem podoben poraz kakor nekoč Napoleon v Rusiji in da bo nato izbruhnila na Japonskem strašna revolucija.
Lansbury, bivši vodja angleške delavske stranke, je na svojem potovanju po Balkanu obiskal Sofijo in Bukarešto ter izjavil, da se utegne mir rešiti le z resnično rešitvijo gospodarske napetosti in primerjal sedanji razdor boju za reformacijo, ker je nastal med obema glavnima nazoroma enak razdor in iz istih razlogov, kakor pred 400 leti.
10.000 km letalskega omrežja ima letos Češkoslovaška. To so predvsem sledeče velike proge: Praga— Užhorod—Moskva 2500 km, Praga— Bratislava — Celovec — (Benetke— Rim 1300, London—Praga—Bukarešta 2396, Praga—Strasburg—Pariš j Praga — Bratislava—Zagreb— Sušak 780 km. Dnevno prelete letala državnih prog 14.900 km. Ves lanski prevoz je bil 21.351 potnikov in 454.760 kg blaga.
Sejmi
V zadnji tretjini avgusta bodo sejmi: dne 25. v Begunjah pri Log., Loki pri Zusmu, Turnišču; dne 26. v Vel. Gabru, Mariboru, Rajhenburgu in dne 27. v Brežicah, Celju in Trbovljah.
Radio Ljubljana
Četrtek 25. avgusta. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester
— 14.00: Napovedi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Pomorski promet z Levantom ob križarskih vojnah — 19.50: 10 minut zabave (g. Fr. Lipah) — 20.00: Wieniawski:	Faust, fantazija za gosli in orkester (igra Edita Lo-randova, plošče) — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 20.30: Koncert lahke glasbe: Stanko Avgust (harmonika) in radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Somov šramel-kvartet.
Petek 26. avgusta. 12.00: Plošče
— 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester — 14.00: Napovedi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Bela Krajina, geografsko-kultumi pregled (Rudolf Dostal) — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Plošče — 20.10: Zenska ura: Konserviranje sadja, zelenjave itd. (ga. Simomč) — 20.30: Operni napevi. Sodelujejo: gg. Janko in. Franzi in radijski or-kešter — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Sobota 27. avgusta. 12.00: Plošče
— 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radio tekmuje s ploščami — 14.00: Napovedi — 18.00: Schwabove pesmi poje Akademski pevski kvintet — 18.40: Konjske dirke pod Gorjanci (g. Viktor Pirnat) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Vuk Karadjič in Dubrovnik (Safet Burina) — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Plošče — 21.00: Prenos Puccinijevih enodejank iz Rima; v odmoru: Napovedi, poročila.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Ivo Grahor, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.