Leto XXI., št. 129 Ljubljana, sreda 5« junija I940 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon ttev. 3122, 3123, 3124, 8136, 3126. Inseratm oddelek: LJubljana, ftelen-Durgova uL — Tel. 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg ftt ?. — Telefon 2456. Podružnica Celje: Kocenova ali ca 2. Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zarodih: Ljubil an a St 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126: Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Ugibanja o Italiji Kolikor bolj se zapleta vojna, v kateri so neposredno udeležene samo tri. velesile, toliko bolj se utrjuje prepričanje, da vojna ne bo ostala omejena samo na nje, temveč da se bo razširila še na druge velesile. Ako se v tej zvezi v prvi vrsti vedno misli na Italijo, je to povsem naravno, saj nakazuje to povezanost Italije z razpletom vojne več razlogov. Predvsem je Italija nemška zaveznica, torej po svojih dosedanjih pogodbah in prevzetih obveznostih že v naprej opredeljena velesila, četudi je še izven vojne. Nadalje postavlja tudi Italija določene zahteve, ki so v glavnem naperjene proti obema zapadnima velesilama, zlasti proti Franciji, torej proti državam, ki so v vojni z Nemčijo. Končno je vedno bolj očividno, da se v Italiji narod že nekaj časa pripravlja na neizbežnost italijanskega vstopa v vojno, češ da velesila, kakršna je Italija, ne more čakati konca te vojne, ne da bi tudi sama spregovorila svojo besedo in poskrbela za svojo prisotnost, ko se bodo polagali novi politični temelji našemu kontinentu in znabiti svetu sploh. Spričo tolikšnih razlogov, ki Italiji narekujejo, da se v trenutku, ki ga bo smatrala za najprimernejšega, vmeša v sedanjo vojno, predvsem zaradi zavarovanja svojih lastnih interesov, ni seveda prav nič čudno, ako se o tem njenem verjetnem vstopu v vojno povsod toliko ugiblje. Ugibanja o Italiji so se prav za prav začela že ob samem izbruhu vojne, dasi je tedaj proglašeno »nevojskovanje« kot vmesna stopnja med pravo nevtralnostjo in pravim vojskovanjem dopuščalo še domneve na obe strani. Sedaj se domneve o tem. da bi Italija sploh ne stopila v vojno, izločajo kot neodgovarjajoče dejanskemu položaju in se vsa ugibanja sučejo le še okoli trenutka, v katerem b: se to moglo zgoditi. Za razvoj v tej smeri je zlasti značilno zadržanje obeh zapadnih velesil, ki sta še do pred nekaj dnevi, ko so, kakor se zdi, dokončno propadli vsi načrti za sporazum z Rimom, gledali na Italijo s precejšnjimi upi, meneč, da bo ostala nevtralna, medtem ko sedaj prav informacije, ki se razširjajo iz Londona in Pariza, z največjo gotovostjo napovedujejo bližnji vstop Italije v vojno. Ali odgovarjajo te informacije samo trenutni taktiki zaveznikov, ali pa so se ti zares že vdali prepričanju, da Italije nič ne more več zadržati od njenega vstopa v vojno na nemški strani, se za sedaj še ne more presoditi. Glavni narodnosocialistični organ »Volldscher Beobachter« je v svojem diplomatskem pregledu pretekli teden zapisal glede Italije, da je njeno stališče v sedanji vojni popolnoma jasno. Kakor Nemčija, se tudi Italija v polni meri zaveda pomena tako zvanega »jeklenega pakta«, podpisanega 22. maja lanskega leta v Berlinu. Po govoru grofa Ciana v Cremoni ni več nobenega dvoma glede njenih odločitev: Italija čaka samo še na povelje Mussolinija. ki bo po svoji lastni izjavi prekinil svoj molk samo še z dejanji. Medtem se intervencijska kampanja v Italiji stopnjuje iz dneva v dan. tako da je vedno bolj jasno, da se bliža italijanska odločitev. Trije činitelji se zlasti navajajo kot dokaz za te domneve: 1. vsestransko vojaško pripravljanje na kopnem, na morju in v zraku, doma in v kolonijah, ter stalna Musso-linijeva posvetovanja z najvišjimi vojaškimi poveljniki; 2. vedno bolj očito poudarjanje italijanskih zahtev v tisku ter manifestiranje italijanskega javnega mnenja za vsop v vojno; 3. pona-tiskovanje vseh inozemskih vesti, ki napovedujejo bližnji italijanski vstop v vojno. Virginio Gavda, ravnatelj ooluradne-ga rimskega organa »Giornale d' Italia«, je v zadnjem času obdelal v svojem listu tako rekoč vsa vprašanja, ki jih Italija v tej vojni postavlja kot svoj minimalni program. Polslužbsna zunanjepolitična revija »Relazioni In-ternazionali« je v svoji poslednji številki zapisala, da so pogledi italijanskega naroda vedno bolj uprti v Tu-ni? Korziko. Malto in Suez in da je že nastopil trenutek, ko »bodo spregovorile vse oborožene sile fašistične Italije na kopnem, na morju in v zraku«. Pokrajinski fašistični tajniki, zbrani pred dnevi v Rimu, so poslali Mussoliniju resolucijo, v kateri izjavljajo med drugim: »Italijanski narod, zbran okrog duceja in pripravljen na sleherno žrtev. pričakuje od njega popolno izpolnitev narodnega zedinjenja in svobodo domovine na morjih.« Sredi teh pojavov in manifestacij je bila za včeraj napovedana seja italijanske vlade. Zanjo je vladalo po vsem svetu največje zanimanje, saj so glasovi od vsepovsod napovedovali z naraščajočo zanesljivostjo, da bodo ob tej priliki poslednje odločitve. Pozno ponoči pa se je razširila vest, da je seja odložena. Ta senzacija sicer ni bila potrjena, ali tudi one druge napovedane senzacije ni bilo. Seja se je vršila, toda komunike, ki je bil o njej izdan, Konec bojev v Flandriji Nemci v Dunkertjueu — Churchillov ekspoze Nemška poročila o zavzetju Dunkerquea — Odhod zave zniške mornarice — Po Churchillovih podatkih so zavezniki preko Dunkerquea rešili 335*000 vojakov, angl eške izgube pa znašajo 30.000 mož in ves vojni material Nemške priprave za novo ofenzivo London, 4. jun. s. (Reuter) V spodnji zbornici je podal danes ministrski predsednik in obrambni minister Winston Churchill dolgo poročilo o bojih zavezniških vojsk v Flandriji in njihovem umiku iz Dunkerquea. Izjavil je med drugim: Preko Dunkerquea se je posrečilo evakuirati 335.000 francoskih in angleških vojakov. Angleška ekspedicijska vojska je izgubila 30.000 mož na padlih, ranjenih in pogrešanih. Velike so izgube vojske na vojnem materialu. Izgubljenih je skoro tisoč topov ter vsa transportna in oklop-na vozila, ki jih je imela angleška vojska v Flandriji. Opozarjam, da je treba pričakovati skoro neposrednega novega udarca se je, da bo mogoče rešiti samo 20.000 do 30.000 mož zavezniške vojske. Zdelo se je, da bosta vsa prva francoska armada in vsa angleška ekspedicijska vojska na severu razbiti, ali pa, da bosta morali kapitulirati zaradi pomanjkanja živeža in mu-nicije. To je bilo ono, kar sem smatral, da bom moral povedati zbornici v današnjem poročilu. Izgledalo je torej, da je vsa armada ali izgubljena ali pa, da bo padla v ujetništvo. Leopoldova vdaja Prišel pa je še nov udarec, ki bi bil res lahko dokončno povzročil katastrofo. Francija in Anglija sta rešili Belgijo v proti Angliji in Franciji, da se bo pa An- j zadnji vojni uničenja. Tokrat bi bili lahko glija v vsakem primeru borila do konca svojih moči in da ne bo nikdar popustila. Usodne posledice bitke ob Meusi Ob koncu drugega tedna v maju se je posrečilo Nemem prodreti v francoske postojanke pri Sedanu in ob Meusi Od tedaj je izgledalo, da bi mogla samo ena stvar, namreč hiter umik do Amiensa, rešiti zavezniške vojske v Flandriji, ki so na poziv kralja Leopolda odšle na pomoč belgijski vojski. Toda niso se vsi takoj zavedli, da je položaj tak. Francosko vrhovno poveljstvo je upalo, da bo mogoče vrzel še zamašiti. Poleg tega je bilo treba vpoštevati, da bi tak umik pomenil uničenje odlične belgijske armade, ki je štela 20 divizij, ter zapustitev cele Belgije. Ko smo se zavedli celotnega obsega posledic takega umika, sta se angleška in francoska vojska odločili, da poskusita držati desno krilo belgijske armade, svoje desno krilo pa sta prepustili novi francoski armadi, ki je bila v veliki jakosti organizirana na mnogih postojankah na jugu. Toda nemške edinice so izredno hitro prodirale naprej z očitnim namenom, da udarijo proti severu in proti armadi v Flandriji. Približno 8 do 9 nemških oklopnih divizij je bilo tu v akciji, vsaka od njih je razpolagala s 400 oklopnimi vozili različnih vrst. Nemci so na svojem prodoru uničili vse naše prometne zveze z glavno francosko armado ter so s prodorom ob Rokavskem prelivu, v katerem so dospeli skoro do Dunkerquea, odrezali naši vojski v Flandriji dovoz živil in municije. Za nemškimi oklopnimi divizijami so prodirale divizije pehote in avtomobili, za temi zopet vsa masa nemška armade. Boulogne in Calais sta bila opuščena po junaški borbi. Iz Boulognea so sp nile zavezniške čete po povelju iz Anglije. Calais je branilo skupno 4.000 mož. Od teh je bilo tisoč Fracozov. ostali pa so pripadali strelcem 60. angleškega polka in polka kraljice Viktorije. Z njimi je sodeloval tudi oddelek angleških tankov. Poveljniku angleških čet v Calaisu so dali Nemci enourni rok za predajo. Poveljnik je zahtevo odklonil. Nato so se bili štiri dni hudi boji. iz katerih se je naši mornarici posrečilo rešiti samo 30 neranjenih vojakov. Usoda ostalih branilcev Calaisa nam je neznana. Toda njihove žrtve niso bile zaman. Najmanj dve nemški oklopni diviziji, ki bi se bili sicer obrnili proti angleški ekspedicijski vojski, sta bili vezani pri Calaisu. Ti dve diviziji bi bili sicer lahko udarili proti Gravelinesu. tako pa so imeli francoski oddelki čas za utrditev in obrambo vodne črte pri Gravelinesu. Edino na ta način je bilo sploh mogoče, da je postala pot skozi Dunkerque naši vojski zaprta. Položaj zavezniških vojsk se je zdel tedaj tak, da je bilo skoro nemogoče, da bi prodrli skozi nemške postojanke. Armadi sta bili skoro obkoljeni. Na razpolago jima je bila za umik samo še ena luka, a tudi ta je bila izpostavljena hudim nemškim napadom, zlasti veliki premoči nemškega letalstva. Ko sem pred enim tednom sporočil v zbornici, da bom na današnji dan poročal o položaju, sem se bal, da bom tako nesrečen, da bom moral poročati o največji vojaški nesreči v zgodovini. Zdelo rešili ne samo Belgijo, temveč tudi Polj sko na začetku vojne, če se ne bi Belgija oklepala usodne nevtralnosti. Tako pa je šele tedaj, ko so Nemci že vkorakali v Belgijo, poklical kralj angleško in francosko vojsko na pomoč. Hrabra in odlična belgijska armada, ki je štela skoro pol milijona mož, je zavzela položaje na levem krilu zavezniških vojsk ter je krila odsek ob morju. Potem pa je belgijski kralj, ne da bi zaslišal svojo vlado, ne da bi obvestil zaveznike, popolnoma po lastnem preudarku poslal svojega opolnomo-čenca k nemškemu vrhovnemu poveljstvu, ki je predal vso belgijsko armado in izpostavil zavezniško vojsko največji nevarnosti. (Klici sramota!) Pred tednom sem prosil, da odložite svojo sodbo, ker dejstva še niso bila jasna. Toda sedaj ni nobenega razloga več. da ne povemo svojega mnenja (Klici: Izdaja!) Reševanje ogroženih zavezniških vojsk S kapitulacijo belgijske armade je morala zavezniška vojska v najkrajšem času kriti krilo do morja v širini 50 km. sicer i bi bila odrezana od umika in bi doživela isto usodo kakor belgijska armada. An-i gleška vojska je izgubila tudi zvezo z dve-| ma izmed treh francoskih armadnih zbo-| rov na severu. Izgledalo je nemogoče, da ! bi se moglo večje število zavezniških vo-; jakov prebiti do obale. Vrstili so se močni sovražni napadi, predvsem pa je mnogo močnejše sovražno letalstvo in tudi topništvo neprestano obstreljevalo Dun-kerque. V ponovnih letalskih napadih je včasih sodelovalo po sto nemških letal. Pa tudi podmornice in hitri motorni čolni so napadali naše transporte. Ena nemška podmornica je bila pri tem potopljena. Nemci so v Kanalu položili še tudi mag-netične mine. Pod takimi okoliščinami so bili štiri do pet dni v teku močni boji. Velika masa nemške pehote in topništva je vedno bolj zoževala ozko odprtino, ki sta jo še držali angleška in francoska armada. Med tem pa sta vojna in trgovska mornarica z vsemi silami izvajali evakuacijo ob težavni obali in pod vedno hujšim sovražnim pritiskom. Imeli nista pri tem nobenega počitka. Nemci so v letalskih napadih napadali tudi bolničarske ladje. Toda angleško letalstvo je bilo isto tako ves čas v akciji in je nudilo uspešno zaščito vojske in mornarice. Sedaj je položaj jasen. Grom in blisk sta za trenutek, samo za trenutek izginila. Po zaslugi discipline, spretnosti in odločnosti vseh prizadetih je bil dosežen uspeh. Sovražnik je bil ponovno odbit celo od umikajočih se angleških in francoskih oddelkov. Naše letalstvo je prizadelo sovražniku štirikrat večje izgube nego jih je imelo samo. Rešili smo 335.000 vojakov, francoskih in angleških s flandrske obale, tako rekoč iz krempljev smrti. Vloga angleškega letalstvo si je zastavilo cilj, da sploh vso evakuacijo iz Dunkerquea onemogoči in potopi vse ladje, ki so prevažale vojaštvo. To nalogo je skušalo nemško letalstvo z vztrajnostjo izvesti, toda ~aman. Štirikrat več so morala nemška letala plačati za vsako izgubo, ki so nam jo prizadela. Mno-no nemških letalskih formacij, ki so šle v napad, se je razpršilo, čeprav je bilo število angleških letal štirikrat manjše. Vsa naša lovska letala in vsi piloti so pokazali premoč nad sovražnikom. Vse to bo pokazalo še mnogo večjo prednost pri obrambi Anglije. V hudih bojih na treh frontah je bilo ubitih in ranjenih, oziroma je pogrešanih skupno 30.000 naših vojakov. Toda veliko število ranjenih se je že vrnilo v Anglijo in mnogo pogrešanih se bo morda še vrnilo. Proti našim izgubam so sovražne izgube neprimerno večje. Naše izgube znašajo morda eno tretjino onih, ki smo jih imeli na začetku kampanje v marcu leta 1918. Pač pa so ogromne naše izgube na materialu. Angleška ekspedicijska vojska je bila opremljena z našim najboljšim materialom. Da to izgubo popravimo, je odvisno od povečanja naporov in dela v Angliji, naporov, ki morajo biti brez primere. Produkcija Anglije se je že povečala Ni razloga, zakaj ne bi v nekaj »rejcih popravili izgube, ki smo jo pretrpeli v Flandriji. ne da bi to oviralo naše splošno oboroževanje. Pričakovanje novih nemških napadov Kljub vsem priznanjem se moramo zavedati. da smo doživeli v Flandriji ogromen vojaški neuspeh. Francoska armada Je oslabljena in belgijska armada je izginila. Velik del francoskega ozemlja je padel v sovražne roke, z mnogimi rudniki in tovarnami. Sovražnik obvladuje tudi sedaj vse lu^e ob Kanalu z vsemi strateškimi posledicami, ki so s tem združene. Moramo pričakovati skoro neposredno novega udarca z nemške strani, bodisi na nas ali na Francijo. Pravijo, da ima Hitler načrt za napad na angleške otoke. Toda tak načrt ie imel tudi Napoleon z velikim brodovjem in z veliko armado. Tedai Je naletel Napoleon na močno obrambo. Obramba proti Nemcem pa bo še močnejša. Za domačo brambo imamo na razpolago več vojaških sil nego smo jih imeli kdaj-koli v tei ali prejšnji vojni, ne bomo pa se zadovoljili samo z obrambno oborožitvijo. Zopet bomo ustanovili novo ekspe-dicijsko vojsko pod junaškim oovelistvom lorda Gorta. Toda med tem mora biti naša obramba v takem stenju, da nam lahko nudi učinkovito varnost in primerne rezerve za uspešno akcijo. Na tem vsi delamo. Parlament bo o ukrepih v tej smeri razpravljal na tajni seji. Na ta način bo lahko izvedel o vseh ukrepih na način, ki ne bo koristil sovražniku kakor bi se to zgodilo v primeru javne seje. Vlada je povečala varnostne ukrepe v notranjosti proti tujcem in onim sumljivim angleškim državljanom, ki bi lahko postali nevarni. Obžalujem, da so med onimi tujci, ki jih taki ukrepi prizadevajo, tudi goreči sovražniki nacionalno-sociali-stične Nemčije. Toda ti bodo v primeru nemških padalskih napadov mnogo boli na varnem na mestih, na katerih so sedaj, nego sicer. Vlada je prosila za izredna pooblastila glede varnostnih ukrepov. Teh pooblastil se bo brez oklevanja poslu-žila. Nikdar ni bilo časa. ko bi bil naš otok popolnoma varen pred invazijo. Vedno je obstojala taka možnost ter vzne-mirzala domišljijo. Gotovo je. da se moramo pripraviti na nove nemške strateške načrte ter izdaj al sike manevre. Nobena možnost napada nam ne sme uiti izpred oči. Pomorske sile in letalstvo nam v lokalni obrambi nudita dobro zagotovilo naše varnosti. »Nikdar ne bomo kapitulirali« Popolnoma zaupam, da bomo. če vsak stori svojo dolžnost, vihar vojne pregnali in zmagali. Do tedaj se bomo borili, če treba tudi sami in če potrebno tudi več let. V tej odločnosti so si edini vlada, parlament in narod. Anglija in Francija sta združeni na svoji poti in v svoji stiski odločeni, da branita svojo rodno zemljo. Tudi če velik del zavezniške zemlje pr de pod nemško oblast, se bomo borili dokonča. Branili bomo naš otok, kakršnakoli bo cena. Borili se bomo, če bo treba na poljih in cestah. Nikdar ne bomo kapitulirali, Tudi če naš otok ali njega velik del pripade sovražniku, bosta imperij in brodovje nadaljevala vojno, dokler novi svet z vsemi silami ne bo zopet osvobodil starega sveta. Anglija in Rusija Podtajnik za zunanje zadeve Butler je nato sporočil na neko vprašanje, da je angleška vlada pripravljena obnoviti normalne diplomatske odnošaje s Sovjetsko Rusijo. Butler je izjavil, da upa. da bo lahko že jutri o tem podal zbornici točne j še poročilo. krst Pariza 254 mrtvih, 652 oseb ranjenih, nad loo hiš porušenih ali poškodovanih} 25 letal sestreljenih To seveda ni zmaga. Vojne ni mogoče dobiti z uspešno izvedeno evakuacijo. Toda pravo zmago je doseglo angleško letalstvo. Ponovno je prišlo do preizkušnje moči med angleškimi in nemškimi letali. Nemško ne odkriva nobenih odločilnih sklepov. Nasprotno, iz njega bi se dalo zaključiti. da je bila ta seja ena izmed rednih sej italijanske vlade, na kateri so ministri predložili v odobritev dolgo vrsto raznih zakonskih načrtov, ki se deloma nanašajo na posebne razmere v zvezi z evropsko vojno, ki pa so v glavnem bolj upravnega, notranjepolitičnega ali splošno obrambnega značaja. Verjetno je, da bodo tudi po teh sklepih sledila nova ugibanja o italijanskih »bližnjih« odločitvah, ugibanja, ki bodo izhajala iz podmene, da Italija svojih velikih odločitev v tej vojni, ako jih končno sprejme, ne bo v naprej obešala na veliki zvon, temveč bo postopala, kakor ji bo to narekovala njena zunanjepolitična dinamika. Mnogi rimski opazovalci, poročevalci raznih listov, so namreč trdno prepričani, da Italija ne bo vezala svoje vojne odločitve z nikomer, da ne bo v naprej niti mobilizirala, niti napovedala vojne, temveč izvedla svojo ločeno, do vseh podrobnosti v naprej premišljeno akcijo, ki bo namenjena izključno le akcijam v okviru »zavarovanja italijanskih interesov«. Presenečenje v tej »vojni presenečenj« ie tudi za države, ki so še izven vojne, a se ji izogniti bodisi ne žele, bodisi ne bodo mogle, eden izmed temeljnih pogojev za uspeh. To nam po mnenju poučenih krogov razlaga, zakaj je Italija v svoji dosedanji intervencijski kampanji postavila tako obsežen program svojih zahtev. Ne smemo seveda misliti, da bi Mus-solini, ki je velik realist, sprejel kakršnekoli odločitve brez upoštevanja vseh elementov, pozitivnih in negativnih, ki prihajajo pri vsaki izmed njih v poštev. Ako pa je že res, da se čas italijanske odločitve vedno bolj bliža, bi bilo vendar pretirano ugibati o terminu te odločitve. Tako veliki in usodni sklepi se v naprej časovno sploh ne dado vezati. V tem je njihova tajin-stvenoet in skrivnost. Pariz, 4. jun. s. (Reuter). Število smrtnih žrtev včerajšnjega letalskega n.pda na Pariz in okolico je po uradnih podatkih £edaj naraslo na 48. Ranjenih jc bilo 149 oseb. V napadu je sodelovalo okoli 250 do 300 nemških letal, ki so vrgla nad tisoč bomb vseh kalibrov, tako zažiga lnih, kakor tudi eksplozivnih. Letala so zaradi varnosti letela izredno visoko in zato niso mogla dovoli precizno meriti pri bombardiranju. Francoska protiletalska obramba je sestrelila tekom napada 17 nemških letal. število nemških izgub pa je bilo morda celo večje. Napad sam ie trajal nad eno uro. V pariških predmestjih je bilo porušenih od bomb 91 poslopij, med njimi 4 šole in ena pomožna i.olnica. V Paiizu samme je bilo povzro?fcn»h 13 oolarov in so bembe porušile 6 zgradb, v predmestjih in okolici pa 48 požarov in je bilo porušenih oziroma poškodovanih okoli 100 hiš. Žrtev napada bi bil skoro postal ame-rički veleposlanik Bullitt. ki je bil ravno na kosilu pri francoskem letalskem ministru Laurent-Evnacu. Ena bomba je padla na streho jedilne dvorane, samo poldrug meter od mesta, kjer je sedel Bullitt. K sreči ni eksplodirala. Tudi v okolico poslopja je paito več bomb. nakar so vsi navzoči zbežali v najbližje zaklonišče. Veleposlanik Bullitt ie ostal nepoškodovan, nekaj oseb v bližini pa ie bilo ranjenih od drobcev bomb in stekla. Pariz, 4. jun. s. (Ass. Press.) Davi ob 9. je bilo v Parizu zopet slišati streljanje protiletalskih topov. Letalski alarm pa ni bil dan in tudi ni znano, da bi bile vržene bombe na mesto. O včerajšnjem napadu ne daje letalsko ministrstvo še vedno nobenih podrobnejših podatkov. Sporočeno je bilo samo, da je bilo zadetih nekaj tovarn in letališč. Pariz, 4. jun. s. (Reuter.) Francosko vojno ministrstvo je nocoj javilo, da znaša dokončno število smrtnih žrtev včerajšnjega nemškega letalskega napada na Pariz 254. Ranjenih je bilo 652 oseb. Ugotovljeno je sedaj, da je bilo sestreljenih najmanj 25 nemških letal. Santiago de Chlle, 4. jun. br. (Havas). Vest, da je bilo pri včerajšnjem letalskem napadu na Pariz od večje bombe zadeto tudi čilsko poslaništvo in da je bil pri tem ranjen čilski poslaniški svetnik, je izzvala ir Chilu veliko vznemirjenje. Listi danes močno reagirajo na ta napad in zahtevajo, naj vlada nemudno z vso odločnostjo protestira v Berlinu. Okolica Le Havrea bombardirana Le Havre, 4. junija. AA. (Havas) Nocoj je bilo bombardirano področje Le Havra. in sicer med 22.15 in 1.30. Sovražni letalci so metali eksplozivne bombe. Zadetih je bilo nekaj zasebnih hiš. Izpod razvalin so potegnili žrtve bombardiranja. Pariz, 4. junija, s. (Ass. Press). Nemi&a letala so danes ponovila bombne napade na dolino Roda na. Podrobnosti še niso znane. Francoski odgovor Pariz, 4. jim. s. (Ass. Press.) Zastopnik francoskega vojnega ministrstva je nocoj sporočil, da so francoska letala kot repre-salijo za nemški letalski napad na Pariz bombardirala letališča in vojaške objekte v Frankfurtu in Monakovu. ★ Francosko vojno poročilo Pariz, 4. jun. br. (Havas). Vrhovno poveljstvo francoske vojske je objavilo davi naslednje 549. vojno poročilo: V pretekli noči se je vkrca vanje vojaštva v Dunkerqueu nadaljevalo po zaslugi čet, ld so še nadalje zadrževale sovražnika, čeprav je njegov pritisk postajal zmerom jačji. Na ostali fronti ni bilo nikakHi posebnfli dogodkov. Angleško vojno poročilo London, 4. jun. s. (Reuter). Tudi preteklo noč se ie nadaljeval prevoz zavezniških čet iz Dunkerquea preko Kanala. Poleg vojakov je bilo iz Dunkerquea prepeljanih tudi več francoskih otrok, ki so izgubili svoje starše. V borbi za Dunkerque sam so Nemci sedaj dosegli predmestja ."»unkerouea. Nadaljevanje na 2. strani Nemško topništvo in pehota napadata zavezniške čete. ki še krijejo omik. Zlasti težko topništvo obstreljuje meslo. ki ie že od preje popolnoma v razvaiinan. Nekatere zgradbe še vedno gore. Čestitka kralja Jurija angleški vojski London, 4. junija. AA. (.Reuter). Kralj Jurij je poslal vojski naslednjo poslanico: želim izraziti svoje občudovanje za izredno junaštvo, ki sta ga pokazali naša vojska in trgovinska mornarica o priliki evakuacije angleškega e kspe d i c i j s k ega zbora iz severne Francije. Tako težke operacije so se mogle izvesti samo zaradi sijajnega vodstva in nezlomljivega duha vseh treh vrst orožja. Za ta uspeh, ki je večji kakor smo to mogli pričakovati, se moramo zahvaliti v prvi vrsti mornarici in letalstvu. V tem sijajnem podvigu, pri katerem imajo naši zavezniki Francozi velik delež, se z bolestjo v duši spomnimo izgub onih hrabrih mož, zaradi katerih požrtvovanja se je ta katastrofa končala s triumfom. Pismo kralja Leopolda Roosevelta Washington, 4. jun. s. (Ass. Press.) Ameriški poslanik pri belgijski vladi, ki se mudi še vedno v Bruslju, je javil, da se je preteklo nedeljo sestal s kraljem Leopoldom v njegovem sedanjem odrejenem bivališču. Do sestanka je prišlo po Leopoldov! želji. Razgovor je trajal dve uri. Kralj Leopold je Izročil ob tej priliki poslaniku posebno pismo za predsednika Roosevelta, v katerem pojasnjuje s svojega stališča okoliščine, ki so dovedle do njegove kapitulacije. Ameriški poslanik ni hotel dati ameriškim novinarjem v Bruslju nobenih podatkov o vsebini tega pisma. Poslanik je sporočil, da bo ostal tudi še nadalje v Belgiji, in sicer z namenom, da podpira delo Rdečega križa za pomoč prebivalstvu. Poslanik je dejal, da zadostujejo zaloge živil v Belgiji za prehrano prebivalstva samo še za 50 dni. V Washingtonu je sporočil danes tajnik predsednika Roosevelta, da Roosevelt omenjenega pisma kralja Leopolda še ni prejel, kar je pripisovati dejstvu, da redne brzojavne zveze z ameriškim poslaništvom v Bruslju ne poslujejo v redu. Odlikovani državni podtajnik Pariz, 4. junija. AA. (Havas) Bivši državni podtajnik v notranjem ministrstvu Jacquinot je odlikovan z viteškim križcem legije časti. Jacquinot je rezervni artilerijski poročnik. Opustil je za nekaj časa svoje funkcije, da se udeleži bojev na fronti, kjer je bil hudo ranjen. Pogrešan angleški poslanec London, 4. jun. s. (Ass. Press.) Med angleškimi vojaki iz Flandrije, ki jih še po-rešajo, je tudi član spodnje zbornice sir Aiuold Wilson. Nemška vojna poročila Vdor v I>unkerque in borba od hiše do hiše s francosko posadko — Napad na pariška letališča in industrijske naprave letalske vojne sile Berlin, 4. jun. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je opoldne objavilo naslednje vojno poročilo: Borba za Dunkerque je pred zaključkom. Naše čete so vdrle v mesto in so obupno borečemu se sovražniku odvzele utrdbo Louis. V teku so borbe od hiše do hiše s francoskimi četami, ki jim je bila poverjena naloga, da krijejo beg angleških vojakov na ladje. Letalske vojne sile so, kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu v teku včerajšnjega dne, v močnih formacijah vseh vrst nenadno napadle francoska letalska oporišča okrog Pariza. Uspelo je izločiti iz borbe sovražno protiletalsko obrambo ter v sistematičnih visokih in nizkih poletih doseči največje učinke na letališčih in industrijskih napravah francoske letalske vojne sile. Opaženo je bilo mnogo požarov in eksplozij. V letalskih spopadih so bila sestreljena 104 letala, v hangarjih in na vzletiščih je bilo uničenih 300 do 400 letal. Protiletalsko topništvo je v teku včerajšnjega dne sestrelilo 21 aparatov. Nasproti temu izrednemu uspehu se le 9 nemških letal ni vrnilo v svoja oporišča, V noči od 3. na 4. junij je sovražnik znova napadel in bombardiral kraje na Nizozemskem, v zapadni in južnozapadni Nemčiji. Pri tem je dosegel prav tako neznatne uspehe, kakor pri prejšnjih napadih. Pri Kotterdamu in v zapadni Nemčiji je protiletalsko topništvo sestrelilo dve letali. Nočnim lovskim letalom je uspelo sestreliti nadaljnji dve sovražni letali. Berlin, 4. jun. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je nocoj objavilo naslednje posebno poročilo: Po hudi borbi je nemška vojska danes zavzela utrjeno luko Dunkerque. Priborila si ie ogromen plen v luki. 40.000 sovražnih vojakov je bilo njetih. Sedaj je vsa obala ob Kanalu do izliva reke Somme v nemških rokah. Po informacijah iz vladnih krogov je Dnn-kerque padel danes opoldne. Med ujetni- ki je največ Francozov, nekaj pa tudi Belgijcev in Angležev. Napad na Pariz Berlin, 4. jun. br. (DNB). O včerajšnjem letalskem napadu na Pariz je vrhovno poveljstvo nemške vojske davi objavilo naslednje posebno poročilo: Večje formacije nemških bombnikov in lovcev so včeraj v prvih popoldanskih urah napadle oporišča francoske letalske vojne sile v Parizu in njegovi okolici. V visokih in nizkih poletih so dosegle velike uspehe in razdejale letalske naprave, objekte in vzletišča sovražnika. Spričo okoliščine, da je bil napad izveden povsem nenadoma, je bila protiletalska obramba v širši okolici mesta izločena iz borbe. V letalskih spopadih je bilo ob tej priliki sestreljenih 70 sovražnih letal. S tega velikega napadalnega poleta se le 5 nemških letal ni vrnilo v svoja oporišča. Berlin, 4. jun. br. (DNB). Neko nemško izvidniško letalo je bilo danes nad Parizom, da doseže definitivne rezultate včerajšnjega letalskega napada. Letalec je sporočil med drugim, da je veliko pariško letališče Villeneuve d' Orly popolnoma razdejano. Glavni dve poslopji na letališču sta razdejani. Enako tudi dve stranski poslopji. Tudi dva arzenala v bližini letališča sta porušena. Več bencinskih rezervoarjev je uničenih. Žrtve letalskega napada na Freiburg Freiburg, 4. junija. AA. (DNB) O priliki uapada zavezniških letal na odprto mesto Freiburg v Breisgauu, ki leži izven vojne cone in v katerem ni nobenih vojaških naprav, je bilo ubitih, kakor je sedaj ugotovljeno, 53 civilistov, od teh 20 otrok, ki so se igrali na nekem igrišču. Ranjenih je bilo 150 civilistov, od teh 73 hudo, med njimi 37 otrok. mornaric ueom Francoska admiraliteta javlja izgubo 7 rušilcev, Angleži izgubo še 3 angleških rušilcev — Zavezniško brodovje se je umaknilo izpred Dunkerquea pomorskih izgubah zaradi sovražne akcije, je razvidno, da je bilo v tednu pred 27. majem potopljenih 18 ladij s tonažo 45.225 ton. Od teh jih je bilo 10 britanskih, 4 nevtralne, 4 pa zavezniške. Letalska bitka Pariz, 4. junija, s. (Ass. Press). Francoska admiraliteta je javila nocoj, da se je zavezniška vojna mornarica umaknila izpred Dunkerquea, potem ko je uničila tam ves vojni material in dovršila svojo nalogo. Admiraliteta nadalje javlja, da je bilo pred Dunkerqueom potopljenih 7 francoskih rušilcev. London, 4. jun. s. (Reuter) Nocoj je javilo enako kakor francoska admiraliteta tudi angleško vojno ministrstvo, da so zavezniške čete in mornarica zapustile Dun-kerque, Zadnji oddelki so odšli že sinoči. Pred odhodom so zavezniške vojne ladje razdejale vse naprave v luki. London, 4. junija, s. (Reuter). Z izgubo treh nadaljnjih rušilcev pred Dunker-queom, ki je bila javljena v sinočnjem komunikeju admiralitete, so se povečale izgube angleških rušilcev v teku sedanje vojne na 20. Rušilec »Keith« je imel 1400 ton, »Bazilisk« 1360 ton in »Havant« 1340 ton. Izmed 24 manjših pomožnih ladij katerih izgubo je istotako javela snoči admiraliteta, se je med tem minonosec »Mad-wayy Queen« ki so ga pogrešali in smatrali za izgubljenega, že vrnil v Anglijo in sicer nepoškodovan. Pariz. 4. junija. AA. (Havas). Francoska mornarica, ki je v minuli svetovni vojni pokazala nenavadno sposobnost, nadaljuje svojo slavno tradicijo tudi v toku sedanje vojne. Pod nenavadno težkimi pogoji ter pod stalnim bombardiranjem s strani sovražnih letal je francoska mornarica izpolnila tri naloge: preskrbela je z živežem severno armado, evakuirala je veliko število zavezniških čet ter učinkovito branila vkrcavanje čet pri Dunkerqueu. Ogromnega dela se je udeležilo čez 100 torpedovk, zbiralcev min in ladij vseh vrst, ki so ne glede na bombardiranje, točno izvršile svojo dolžnost. Za prevoz čet so uporabili čez 200 ladij. Zadržanje francoskih pomorcev je bilo v resnici junaško. Vsak dan so se v dnevnih poveljih navajala imena onih, ki so se pri operacijah posebno odlikovali. London, 4. junija. AA. (Reuter). Iz tedenske statistike angleške admiralitete o nad Švico Bern. 4. junija z. Uradno poročajo, da so danes popoldne nemška vojna letala zopet na več krajih preletela švicarsko ozemlje. V zapadni Švici je prišle do letalskih bitk, pri čemer so bila tri nemška letala tako hudo poškodovana, da Su morala pristati tik za mejo. Eno švicarsko letalo je bilo sestreljeno, pri čemer je bil pilot poročnik Frickenbacher ubit . Amerika in Japonska Toldo, 3. junija. AA. (DNB). »Ašahi šinbun« razpravlja o ameriškem embargu proti Japonski ter pravi, da smatrajo uradni krogi v Tokiu nove ameriške ukrepe za mnogo dalekosežnejše od moralnih sankcij, ker imajo pomen velikega embarga. Očividno je, da je ameriška vlada odločena ubiti z enim udarcem dve muhi na ta način, da zvišuje preskrbo zapadnih velesil z vojnim materialom, istočasno pa omejuje pošiljanje vojnega materiala Japonski, da bi s tem zadela kontinentalno politiko Japonske. Zaradi tega bodo nastala nove težave v ameriško,-japonskih trgovinskih odnoša-jih. Japonska vlada spremlja z največjo pozornostjo zadržanje Amerike. Japonska namerava podvzeti gotove protiukrepe, ako bo Amerika v resnici začela izvajati napovedani embargo. Demonstracije v Španiji Madrid, 4. jun. o. Objavljen je bil službeni komunike, v katerem se je španska vlada opravičila pri angleškem veleposlaniku zaradi protiangleških demonstracij ob priliki njegovega prihoda v Španijo. Kljub temu so se danes demonstracije proti zapadnima zaveznikoma nadaljevale. V RIMU ŠE NI ODLOČITVE Na včerajšnji tako nestrpno pričakovani seji vlade niso bili sprejeti nobeni politični sklepi, temveč samo ukrepi notranjega značaja Rim, 4. jim. br. (Štefani) Z največjo napetostjo so vsi politični in diplomatski krogi pričakovali današnjo sejo italijanske vlade, na kateri naj bi bili sprejeti odločilni sklepi glede nadaljnjega italijanskega stališča do sedanje vojne v Evropi. Manifestacije vseh vrst, vojaški ukrepi, odredbe o zatemnitvi velikih mest, evakuacija vojaštva in oblasti iz Rima in nekaterih drugih velemest, ki bodo proglašena za nezaščitena mesta, so ustvarili zelo bojevito razpoloženje. Zanimanje za današnjo sejo vlade je bilo spričo tega povsem utemeljeno. Vlada se je sestala ob 10. dopoldne v palači Viminale pod vodstvom ministrskega predsednika Mussolinija. Trajala je do 11.30. Takoj po seji je bil za inozemske novinarje izdan kratek komunike, ki ugotavlja: Kljub okoliščinam, da se je vlada sestala povsem v okviru svojega normalnega delovnega programa in da je bilo ž« nri-četek maja napovedano, da se bo ministrski svet odtlej redno sestajal prve dni vsakega mesca, je bilo veliko zanimanje za današnjo sejo. Ministrski svet na tej svoji seji ni sprejel nikakega sklepa, ki bi bil političnega značaja Uro po seji je agencija Štefani objavila običajno daljše poročilo, v katerem našteva celo vrsto zakonskih načrtov upravnega značaja, ki so se obravnavali na seji vlade. Med drugim omenja načrt zakona, po katerem bodo v nasprotju s sedanjimi zakonskimi določbami po odredbah pristojnih ministrov lahko prevzeli službo v civilni upravi, upokojenci in ženske. Po drugi uredbi se zakon o civilni mobilizaciji prebivalstva v danem primeru razširi na vse kolonije. Ukrepi o prijavljanju in prisilni oddaji obrabljenih kovinskih predmetov, kakor tudi glede prisilne oddaje vsega žita, so bili poostreni. Odobreni so bili novi krediti za dograditev novih petrolejskih rezervoarjev v industrijskem centru Margeri pri Benetkah. Poostreni so bili tudi ukrepi glede kontrole vseh zalog življenjskih potrebščin, katerih kon-zum bi se v danem primeru še racioniral. Zavezniki še vedno za pogajanja Pariz, 4. jun. s. (Reuter) Ministrski predsednik Reynaud je podal nocoj pred zunanjepolitičnim odborom senata važno izjavo o zavezniških odnošajih do Italije. Izjavil je med drugim: če Italija stopi v vojno, bo to storila premišljeno, z izključnim namenom, da začne vojno. Pred septembrom lanskega leta in tudi pozneje smo ponovno sporočili italijanski vladi, da smo pripravljeni razpravljati z njo na prijateljski način o vseh odprtih vprašanjih. Vse te naše ponudbe so ostale brez odgovora. Toda to stališče, ki ga je italijanska vlada zavzela, ni povzročilo žalitve francoskih čustev ter je ostalo tudi v francoskih listih brez odmeva V zadnjih nekaj dneh je napravila francoska vlada skupno z angleško pri italijanski vladi enak korak kakor ob prejšnjih prilikah. Mussolini se zaveda te demarše in duha, v katerem je bila pod-vzeta. Nič izzivalnega ni v njej. enako tudi ne v angleški demarši. Nismo zaprli vrat in tudi sedaj jih ne zapiramo za pogajanja. Program italijanskega življenjskega prostora Berlin, 4. junija, d. Današnji Volkischer Beobachter« razpravlja o zahtevah Italije odnosno o njenem vojnem programu. Italija si je osvojila nemški pojem življenjskega prostora. Njene zahteve se ne dajo ostvariti kot posamezna vprašanja, temveč le v okviru nove ureditve razmerja sil. Ta njihov dinamični značaj ustvarja skupnost prirodnih zahtev Italije in Nemčije. V tej zvezi opozarja »Volkischer Beobachter« na ona vprašanja, ki morajo biti urejena, da bo italijanski življenjski prostor osiguran. Tu je predvsem Korzika. Republika Genua je ta otok prodala Ludviku XV. Ali naj ta trgovski posel še veže današnjo Italijo? Na obali Tunisa je francosko vojno pristanišče Bizerta preteče odprto proti Siciliji. Več nego sto tisoč Italijanov živi v Tunisu. Ali naj bo njihovo delo naperjeno proti lastili domovini? Zakaj naj bi bila Malta, ki leži neposredno južno od Sicilije, manj italijanska, kakor sosednji otok Pantellerija ? Zakaj naj bi bili Nizza in Savoja francoski ko jih je Napoleon III. od Italije izsilil? Glede Sue-za, Džibutija in Gibraltarja pa velja, da italijanske zahteve niso samo teritorialne Gre sedaj za vzpostavitev novega reda. kjer bo vsaka država imela toliko pravice, kolikor lahko izpolnjuje dolžnosti. V tem smislu je vojna velika preizkušnja in Italija ve. da se mora tej preizkušnji podvreči. da bi mogla pri bodoči novi ureditvi reči soodločilno besedo. Zato Italija čaka, rta bo svoje prirodne zahteve utrdila v ognju vojne. »3 tat & okleva" London, 4. junija, z. Londonski diplomatski krogi so soglasno mnenja, da so za vstop Italije v vojno mnogo bolj me-rodajni politični, kot pa vojaški razlogi. Dejstvo, da Italija še vedno okleva, spravljajo v londonskih diplomatskih krogih v zvezo z akcijo ameriških Zedinjenih držav, ki si še vedno prizadevajo, da bi preprečile razširjenje vojne, »Times« poroča, da je v tem pogledu bila izvršena v Rimu posebna demarša Zedinjenih držav, v katerih je bilo Mussoliniju sporočeno, da bi Ze-dmjene države takoj izdale zelo dalekosež-ne ukrepe, če bi Italija stopila v vojno na strani Nemčije. Kakšni bi bili ti ukrepi, seveda ni znano, domnevajo pa, da bi bili to predvsem zelo dalekosežni gospodarski in finančni ukrepi. Na drugi strani so v Londonu mnenja, da tudi take grežnje Italije ne bodo odvrnile od njenih namenov, ker ničesar ne kaže na to, da bi bila Italija pripravljena sedaj, ko se je propaganda proti zaveznikom stopnjevala že do skrajnosti, in ko so italijanske vojaške priprave zavzele že obseg pravcatega vojnega stanja, še popustiti. Rusija za status quo na Balkanu Curih, 4. jun. z. »Neue Ziircher Zeitung« poroča, da Sovjetska Rusija vztraja na svoji nevtralnosti in da v tem okviru tudi ne misli spremeniti svoje zunanje politike do Nemčije. Zaradi tega tudi Moskva ne bo ničesar storila, da bi olajšala položaj zapadnih zaveznikov. Sovjetska Rusija pa slej ko prej vztraja na tem, da se očuva mir v južnovzhodni Evropi. V tem pogledu se stališče Moskve docela sklada s stališčem Rima, ki je še pred poto-varjem grofa Ciana v Albanijo sporočil Beogradu, da Italija ne bo ničesar storila, kar bi moglo Jugoslavijo ali katerokoli drugo balkansko državo zaplesti v vojno. Moskovska vlada je s svoje strani obvestila tako Rim kakor tudi Berlin, da vztraja na očuvanju statusa quo na Balkanu, kajti v nasprotnem primeru ne bi mogli ostati ravnodušna. Na drugi strani se Italija skrbno izogiba vsemu, kar bi moglo izzvati Sovjetsko Rusijo ali pospešiti njeno ekspanzijo na Balkan. Baš to stališče Italije in Sovjetske Rusije je najboljše jamstvo, da bo Balkan ostal izven vojne. vijo in Sovjetsko Rusijo na eni ter prihod jugoslovenske delegacije v Rim smatrajo za znak pomirjenja. Razen tega opozarjajo v Rimu na izboljšanje odnošajev med Ru-munijo in Italijo. Dejstvo, da Rusija ne prikriva svojega zanimanja za Ba'kan, zlasti pa za Jugoslavijo, smatrajo v Rimu za nadaljnji činitelj miru v tem delu Evrope. Gafencova posebna misija v Ankari Carigrad, 4. junija, z. stneea pasu v teritorialnih vodah vsake amerPke države Vsaka država bo mo-g'a onravliati promet # omenjenih varnih rasov:h Tod ne bo dovoljeno niti eno de-innie sovražnosti ali vojaške delavnosti. Kar se tiče trgovskih ladij vojskujočih se držav, ki so se zadržale v kakem pristanišču. iim ne bo dovoljeno odpluti iz pristanišča če bi b tem utegnile kršiti varnostni pas V primeru krs.tve tega pasu bodo ameriške republike mr-rale izvesti anketo, k: So ugotovila r>dr v most Vsem bojnim ladjam jc prepovedan dostor in bivanje v pristaniščih, ki spada'O v varni pas. Buli zanika ameriško mirovno akcijo Washington, 4. junija. AA. (Havas). Zunanji minister Cordell Hull je izjavil, da inu ni ničesar znano o tem, da bi Bela hiša proučevala kake predloge za sklenitev miru v Evropi. Dodal je, da govori tudi v imenu Roosevelta. 45.000 novih pilotov WaShiington, 4. junija, s. (Reuter). Ame riška vlada je Izdelala načrt na podlagi katerega se bodo mogli tudi civilisti izvež-bati za vojaške pilote. Po tem načrtu bo do 1. julija prihodnjega leta dobila Amerika 45.000 novih pilotov. Fordove tvornice bodo izdelovale letala Wa&hingtOn, 4. junija. AA. (Havas). Finančni minister Morgenthau je izjavil predstavnikom tiska, da Je imel r Intere- su Zedinjenih držav, kakor tudi v interesu zaveznikov razgovor s Fordom in drugimi lastniki tovarn letalskih motorjev. Njegova želja je, da se doseže med tovarnami sodelovanje, kar so vsi obljubili, ter se proučuje sedaj nova vrsta motorjev, ki naj bi se izdelovali v velikih serijah. Potreba oborožitve Zedinjenih držav Cincinati, 4. junija AA (DNB) Pomočnik vojnega ministra lohnson je 'mel govor, v katerem je med drugim dejal, da se morajo Zedinjene ameriške države oborožiti in biti pripravljene za vsak primer. Johnson pravi, da je treba tako' začeti z opravljanjem te velike in važne na'oge. kajti kar se tiče letalstva, ta nai« pa ne more biti rešena v celoti v kratkem času dveh let, pa tudi če se zasta> \io vse sile. Šele v takšnem primeru bo Amerika TOg'a mirno čakati na morebitni napad Kar tiče oklopnih vozil, topov m drugega vojnega materiala, se pričakuje, da bod< do konca 1942 končane priprave za vojske k: bi štela milijon mož. Od vsega tega 2SOOOO mož določenih za formiranje redne vojske. Johnson pravi, da je Rooseveltov program oboroževanja skromen Ne more se oborožiti velika vojska kar če7 n >č. ne more se zagotoviti takoj niti zaloga municije za prvih šest mescev večje vojne. Ta program teži za navadno oborožitvijo in pripravljenostjo države, da se brani Povečanje vojne mornarice Washington, 4. junija. AA. (Reuter). Senat ie sprejel zakonski predlog, ki pooblašča vlado, da zviša tonažo ameriške vojne mornarice za 11%. Ta zakonski predlog določa tudi zgraditev 4.500 letal, ki bodo služila potrebam pomorskih enot. IVashington. 4 jun s (Ass. Press). V okviru novega oborožitvenega programa je predložil predsednik Roosevelt kongresu zgraditev treh novih nosilcev letal, 13 kri-žark, 22 podmornic in 30 rušilcev, skupno 68 novih ladij Poleg tega dob' mornarica za 300 milijonov dolarjev novih letal. Nemško sporočilo ameriški vladi Washington, 4. junija s (Ass. Press). Nomški odpravnik poslov v VVashingtonu je izročil ameriškemu zunanjemu ministrstvu noto nemške vlade, v kateri ta obvešča ameriško vlado, da se pr njenih informacijah nahajajo v Južni Amerixi in v okolici Panamskega prekopa angleški m francoski agenti, ki naj vzbude vtis. da se udej-stvujejo tam nemški agenti Ameriško poslaništvo v Beriinu je brzojavno sporočilo v \Vashington. da javlja nemška agencija DNB. da pripravljajo Angleži in Francozi napade na ameriška pre-komornika »Washngton« in »President Roosevelt«. ki vozita ameriške begunce iz Evrope v Ameriko. Napadi nai bi bili izvedeni s torpedi in peklenskim' stroji. Samomor Slovenca v Zagrebu Zagreb, 4. jun. o. V oretekli noči --i ie v Zagrebu vzel življenje Slovenec Rado Zakej, 32 let stari delavec iz Mariiine esa netnišk?-ga vlaka odrezala glavo. Bil ie pri priči mrtev. V poslovilnem trsmu ie navedel, da se je odločil za samenr *arad: nesrečne ljubezni Vremenska napoved Zemunska: Na zapadni polqj'ici države se bo polagoma zjasnilo. Po večini oblačno Toplina se ne bo dosti spremenila, na vzhodu, kjer bo ponekod deževalo. / Naši kraji in Kraljev spomenik v Zvezdi nastaja železno ogrodje podstavka, ki ga bodo zalili z betonom. Poseka kaže, kolikšen bo prostor okrog spomenika. V ozadju ob kazinskem vrtu stoji še nekaj kostanjev, ki jih bodo še podrli. Največje stavbe v banovini Hrvatski bodo silosi, ki Jih zgradijo v večjih krajih Ljubljana, 4. junija Sedaj, ko je končana stavka stavbinskih delavcev, so se zopet lotili dela pri spomeniku Viteškega kralja v Zvezdi. I zvečine je svet že izravnan, odvišna zemlja odvo-žena in tudi železno ogrodje za betonski podstavek je pripravljeno. Temelj in visoki podstavek za bronasti spomenik bosta iz betona in obložena s kamenjem Podoba je, da bo šlo delo hitro izpod rok in da bo Iz mnogih občin zgornjega dela Slovenskih goric prihajajo poročila o uničujočem učinku vremenske katastrofe, ki je prejšnji teden zadela naše lepe, a siromašne obmejne kraje. Posebno so prizadeti kraji v župnijah Sv. Lenart, Sv. Jakob, Jarenina, Sv. Ana, Marija Snežna in Sv. Juiij v Slov. goricah. Debela toča je uničila vse upe, ki so jih stavili ljudje v letošnjo letino. Ponekod je škoda stoodstotna Vinogradi bodo za dve leti zahtevali same stroške, ne da bi kaj dajali. Nesrečna ujma je tako sklestila drevje, da ponekod ni ostalo lista na drevesu. Tudi setve so uničene. Vinska, sadna in žitna letina so šle rakom žvižgat. Pre- Trbovlje, 3. junija V nedeljo je proslavil Trboveljski slav-ček 10-letnico svojega plodovitega vzgojnega, muzikalnega in tudi socialnega dela s koncertom v trboveljskem Sokolskem domu. Današnji zbor je že močno prenovljen in razpolaga s svežimi glasovi mladih pevcev, ki se z vidnim veseljem oklepajo petja. Na jubilejnem koncertu so predstavili celo vrsto pesmi iz prejšnjih programov. Po Grbčevem »Gospe d i pomiluj« so zapeli razgibane Lajovčeve »Vesele kolednike in nato zelo zanimivo, ritmično izrazito Adamičevo »Pesem beračev«; dalje Krejčijevo ZA OBLETNICO SLOVESA (Spominu prof. Dolfeta Lapajneta) Dolil bom rožam Ti kraseč gomilo, Odeto v zarjo in spomine moje. Ljubeče v cvetje vlil bom stihe svoje, Falernca sok in duše posvetilo. Izročil času sem gorja zdravilo, Ječečo bol. ki moje srce gloje, Utrip noči, ki tužno pesem poje, Lesket solza in žalosti bodrilo. A duši Tvoji, dragi bratec mili, Poklanjam pesem iz srca spočeto, Akorde strun, da v večnost bi se zlili, In vedi, da, ko je srce prežeto Nemirnih slutenj sna, ki v njega sili Erate spev. je v Tvoj spomin zajeto. Joža Prinz. spomenik na Vidovdan lahko odkrit. Dela na regulaciji Zvezde in za spomenik imajo vselej mnogo gledalcev. Posebno upokojenci, ki jim je bila doslej Zvezda posebno ob vročih dneh priljubljeno zatočišče, kažejo mnogo zanimanja za spremembe Vsi so prepričani, da bo dokončno urejena Zvezda lepša ko dosedanja, čeprav jim ne bo več mogoče posedati v senci starikavih, trhlih kostanjev. bivalstvu, ki je v teh krajih in zlasti še v sedanjih razmerah že brez tega dovolj siromašno, preti lakota. Potrebna bi bila takojšnja in temeljita pomoč. Društvo prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani je pod vodstvom podpredsednice ge Majcnove že storilo prve ukrepe, zlasti za pomoč dojenčkom in otrokom, ki utegnejo prav posebno občutiti trdoto novega osiromašenja. Upati je da bo društvo našlo pri svoji hvale vredni akciji zadostno umevanje in podporo vseh, ki se zavedajo nujnosti in pomena človekoljubnega dela v težko prizadetih obmejnih kra-jih. »Ukolebavko« in preprosto, v duhu češke narodne motivike zvenečo pesem češkega skladatelja šina »Babka«, ki je izzvala sipontano navdušenje. Ob koncu so še mali pevci zapeli švarovo »Moj cčka ima konjiča dva«, Tomčevo »Kolo«, Mirkov »Jutranji zvon« in Adamičeve »Slovenske narodne« ter so svoj jubilejni koncert enako kot otvorili tudi zaključili s svojo himno »Mi smo pa od tam doma«. Zbor je rešil svojo nalogo skrbno, intanativno čisto, tehnično razen v malenkostih odlično in intrapretacijiski poglobljeno. Kolikor mi je znano, bo začel sedaj študirati nov program, kar bo nedvomno izredno koristno in bo poleg regeneracije omogočilo dose-zanje viškov tudi v tem pogledu. Sočasno pa se bo zbor izognil neizbežnemu formalizmu in mehaniziranju, v katerega bi zašel ob prečestem in stalnejšem ponavljanju ali predelovanju starega programa. Po svojih smernicah je torej Trboveljski slav-ček na najboljši poti, da nadaljuje in poživi svojo slavno tradicijo. Razen zbora sta nastopili v cVuetih Re-zika Koritnikova in Pepca Vidergarjeva ter sta zapeli Kogojevo »Kaj ne bila bi vesela«, Osterčevo »Novico« in Vodopiv-čevo »Pojdimo spat«. Rezika Koritnikova, ki je izšla iz Trboveljskega slavčka, pa je sama z lepo tehnično zmogljivostjo, občutenim vsebinskim podajanjem in lahkotno zapela arijo Gi!de iz Verdijevega »Rigolet-ta« ter spev Olrmpije iz »Hoffmanovih pripovedk«. To sicer ni spadalo v stil koncerta, vendar je imel njen nastop izrecni namen pokazati napredek bivše solistke zbora Trboveljskega slavčka. Pri klavirju ljudje Je pevko, enako zbor in duet spremljal odlično dirigent švara. Zboru pa je dirigiral njegov dolgoletni odlični vodja šu-ligoj, ki je tudi tokrat porabil vse sile za čim kvalitativnejšo izvedibo ter je dosegel s svojim siborom zelo lep uspeh. Jubilejni koncert Trboveljskega slavčka je bil pomemben dogodek v življenju slo- štirinajst velikih silov bodo zgradili v banovini Hrvatski. Odkar imamo Privilegirano d.d. za silose, je bil prvi žitni silos zgrajen v Mostarju in je vanj mogoče spraviti 5.000 ton žita. To je velikega pomena za prehrano tako ubožne pokrajine, kakršna je Hercegovina. Zdaj je razpisana licitacija za zidavo žitnega silosa v Gospiču, kjer bodo lahko spravili 1.500 ton žita. Nadalje bodo v kratkem postavili velik pretovorilni silos v Sisku s kapaciteto 500 vagonov in izvozni silos v Vu-kovaru za 800 vagonov žita. Nadalje bodo zbiralni žitni silosi postavljeni v vseh važnejših hrvatskih krajih, tako v Bjelovaru, Novi Gradiški, Kostajnici, Bihaču, Prijedo-ru, Slavonski Požegi, v Djakovem, Naši-cah in čapljini. Hladilna silosa bosta postavljena v Zagrebu in v Brčkem. Vsa ta velika javna dela, ki so bila iz-prva predvidena za vrsto let, bodo izvršena v dveh letih. Tako bo banovina Hrvatska lahko poslej izkoriščala 14 velikih silosov, v katerih bo prostora za tisoče vagonov žita in krme. To bodo največje stavbe v banovini Hrvatski. Ob tej priliki, ko tudi v Jugoslaviji pristopamo k načrtni zidavi silosov, je zanimivo pogledati nazaj, kako so posamezne države skrbele v tem pogledu pred 50 in 100 leti. Tega je nekako 120 let, ko je po hudih napoleonskih vojnah nastopila po Splošno gosipodarstvo je bilo že prej po močnem valu gospodarske krize močno oslabljeno. Pljusk nove vojne, ki je zgodovina še ni zabeležila v takšni srditi sili uničevanja, čutimo tudi mi — nevtral-ci — v povečani draginji, v dvigu cen vsem življenjskim potrebščinam. Pri vseh narodih opažamo skupni klic po slogi, po ohranitvi mirnih živcev, po življenju v narodni svobodi in rešitvi iz zmešnjav vojnih presenečenj. Brez dvoma je naš narod pokazal, da zna trezno in pravilno presojati dogodke ter da bo izven vsakega suma in debate tudi sposoben ohraniti narodno svobodo in neodvisnost naše države. In to je prav! Državni in samoupravni uradniki vseh vrst in stopenj so se s posebno resnostjo zavedli svoje odgovorne dolžnosti ter s svojim povečanim delovnim naporom dokazali, da cenijo svojo domovino in so pripravljeni zanjo vse žrtvovati. Vse javno uradništvo stopa preko najtežjih žrtev. Posebno velja to za naše podeželsko učiteljstvo, ki v tihem naporu svojih energij dela v najbolj izpostavljenih delih ter kot klicar zdravega narodnega napredka in kot narodni svetovalec, pomočnik in vodnik stoji na braniku domovine. Današnji gmotni položaj učiteljstva ni več v pravem razmerju z važnostjo njegovega dela. Poglejmo številke! štiri tisoč slovenskih učiteljev ima nad 20 milijonov de Iga in to okrog 6 milijonov pri denarnih zavodih, 10 pri zasebnikih, ostale 4 milijone pa znašajo hipoteke. Ze v prejžnji dobi je učiteljstvo komaj izhajalo s svojimi skromnimi plačami, zato je venomer opozarjalo na svoj težavni finančni položaj. V »Učiteljskem tovarišu« nam rubrika najmlajših (Učitelji pripravniki in njihov položaj) z obupno zgovornostjo priča o njihovem težkem stanju. Z novo vojno draginjo se je položaj še obupno poslabšal. Klic zdiuženih javnih nameščencev po zvišanih plačah je ostal brez učinka. Plače so ostale iste, a draginja je narasla za 30 odstotkov. Pri tem je »Učiteljski tovariš« nekako pred mesecem poročal, da prejema neki mladi, na pljučih bolehni učitelj !e 600 dm netto plače. Ostalo so mu zaplenili upniki za dolgove, ki jih je najel, da se je lahko zdravil na Golniku. Ali se kek) zaveda njegovega položaja v današnji draginji? Kako naj živi tak bolehen fant in še poleg tega dela v pre- venskega mladinskega petja, ki jo prav z omenjenim zborom dobilo največjo spodbudo za tvorjenje mladinske zborovske literature in za razširjenje mladinskih zborov. Ta ideja, ki se je popularizirala in rodila na emi strani vrsto kvalitativnih skladb, na drugi pa vrsto odličnih zborov, na primer rakeškega, se je izkazala za važnega činitelja v rasti mladinske kulture. .Zato je delo Trboveljskega slavčka ki jo je I pospeševal, toliko pomembnejše in mu ob jubileju čestitam z željo in upanjem, da se bo še nadalje razvijal in dosegel vedno širše in višje smotre. od. — i Srednji Evropi in tudi na Slovenskem hu-I da suša, slaba letina in s tem doba lakote. V šentpetrskem gradu v Stražišču pri Kranju, v tamkajšnji kapelici, lahko vidimo še danes zanimiv spomin na tiste čase. Na veliki tabli je na eni strani cenik posameznim vrstam žita iz lakotnega leta, na drugi strani pa cenik iz prihodnjega leta, ko je bila žetev zopet obilna. Na vrhu te table pa je pritrjen korec, s katerim so delili lačnim, ki so prihajali iz velikih daljav, tako zvano rumfortarsko juho. Prav ti časi so dali tedanjim oblastnikom povod, da so razmišljali, kako bi se pripravili za hude čase. ki bi zopet utegnili priti. In izmislili so si tako imenovani »občinski koš«. Vsaka občina je bila dolžna urediti si majhno kaščo in znesti vanjo del žitnega pridelka, ki bi bil namenjen za slabše čase. župani ljubljanske okolice so na primer napravili v tem pogledu kar poseben pravilnik. Temu zgledu je sledila tudi bivša mala Srbija in prav tako ustanovila svoje občinske koše. Kakor vidimo, silosi niso nobena velika nova iznajdba. Razlika med starimi koši in silosi je samo v tem, da so silosi namenjeni prostranej-šim pokrajinam, ne samo malim občinam. Ime silos je nam tuje in ko imamo že 120 let svoj domači izraz kašča ali koš, bi bilo pač umestno, da se oprimemo v Jugoslaviji teh dveh domačih izrazov. napolnjeni učilnici? Takih primerov je veliko! Pomanjkanje, skromnost in primitivnost življenja, asketstvo v telesnem in duševnem oziru so posledica obupno nizkih plač. Učiteljstvo potrebuje za svoje delo ugleda, ker ima opravka z živo materijo, z narodom, ki pa zahteva brezpogojno le resničnega človeka, sproščenega vseh skrbi za vsakdanji kruh. Danes mora učitelj, razjeden od skrbi, učiti in voditi narod v optimistični veri v zdravo odpornost naroda mimo vseh nevarnosti. Nič boljši ni položaj ostalega javnega nameščenstva, saj polovica od njih ne prejema niti 1000 din mesečnih prejemkov, ki so z uredbo zaščiteni za zasebne uradnice kot njih minimalna plača. Učiteljstvo in uradniki so navezani na svoje skromne dohodke, upniki nas preganjajo brez odmora. Če ni možno dvigniti plače na primerno višino, naj se doseže vsaj zaščita naših dolgov ter ugodnosti pri njih odplačevanju odnosno v prevzemu dolgov s strani države. Posebno obmejno učiteljstvo prenaša danes naravnost neznosne eksistenčne razmere ter kljub temu dela z vsem idealizmom, zato bi bil na mestu za dobo teh razmer — moratorij. Spomnimo se samo bolehnega učitelja s šestimi stotaki in nekaj ukrenimo v zaščito najbolj izpostavljenih javnih delavcev. J. K. Poziv vsem slovenskim obrtnikom, trgovcem in industrijcem V okviru letošnjih otroških dni, ki se vrše z geslom: »Otrokom je treba ob velikih nesrečah najprej pomagati« in ki so v sedanjem resnem času v eminentnem interesu za zaščito otrok in mater, vas prosimo, da vzamete ta naš poziv kar naj-resneje in z največjo pozornostjo: čas, v katerem živimo, nam narekuje najstrožjo pripravljenost, v tej pripravljenosti nikakor ne sme biti vrzeli v pogledu zaščite otrok in mater v primeru vojne. Ta zaščita mora biti organizirana tako, da ne bc niti enega otroka, niti ene matere, ki bi jim v danem trenutku ne mogli nuditi pomoči in varnosti. Za zaščito, to je pomoč in varnost, ki naj se nudi otrokom in materam tam, kjer Mati napravi največje veselje sebi in svojemu otroku, če si že spočetka zagotovi njegov zdrav razvoj. Sodobna zdravniška veda je potrdila, da brez vitaminov i ni življenja. Zaradi tega pazite, da daste : svojemu otroku poleg vsakodnevne hrane tudi oni odvišek redilnih vrednot in vitaminov, ki so njegovemu organizmu neobhodno potrebni. OVOMALTIME je naravni vrelec moči, ki vsebuje vse re-dilne vrednote, mineralne soli in vitamine, ki so potrebni za razvoj telesa. Topla ali mrzla Ovomaltine odlično prija. Dobiva se povsod. CENE NESPREMENJENE! se bodo v primeru potrebe naselili, je treba takoj zbrati potrebni material in denarna sredstva Zato vas prosimo, da takoj pristopite v svojem delokrogu k zbiranju materialnih in denarnih sredstev, pri čemer upoštevajte sledeče: 1) V poštev prihaja predvsem: blago za rjuhe, perilo, obleka, slamnjače, koci, odeje, kosi otroškega perila in obleke, obutev, nogavice, otroške košare, nahrbtniki, vreče, plašči itd. itd., dalje vseh vrst posoda, jedilni pribor, pribor za šivanje, skrat-ka vse, karkoli se da uporabiti v sili. Vsaka najmanjša stvar je dobrodošla. 2) Ves zbrani material takoj dostavite po najkrajši poti ali vašemu krajevnemu odboru unije ali pa na naslov: Jugoslovanska unija za zaščito otrok, Tyrševa 23. Poslani material se bo takoj pregledal, razporedil in odposlal v kraje, kjer se bodo otroci in matere v slučaju vojne naseljevali. 3) V kolikor bi kdo ne mogel prispevati v materialu, naj prispeva v denarju. Ves v te svrhe nabrani denar takoj dostavite vašemu krajevnemu odboru unije ali pa ga nakažite po poštni položnici št. 13S82 na naslov: Jugoslovanska unija za zaščito otrok, Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1. Iz tega denarja se bo nabavilo izključno samo blago in oprema za otroke, da se izpopolnijo zaloge. JugOslov. unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino Mrakov „Karadjordje" v Kranju Drevi bo recitiral Ivan Mrak »Kara-djordja« v Narodnem domu v Kranju. Uvodno besedo srpegovori Vaclav Držaj. Opozarjamo na ta kulturni dogodek narodno čuteči Kranj. Pomoč Slovenskim goricam Jubilejni koncert Trboveljskega slavčka Zadolženost učiteljstva in uradništva Samo učiteljski dolgovi znašajo nad 20 milijonov Hugo Wol£ Z vprašanjem za osebnimi odnosi Hu-gena Wolfa do Slovencev, s katerim izzveni v »Jutru« ob osemdesetletnici tega skladatelja objavljeni članek, sem se ba-vil pred 30 leti ob petdesetletnici njegovega rojstva v svojem članku »Hugo Wolf in Slovenci«, ki je izšel v letniku 1910 Novih Akordov. Dotaknil sem se tam nekoliko tudi mladostnih let, ki jih je Wolf prebil v svojem rojstnem kraju in drugih mestih Štajerske in Koroške. Omenil sem, dr je bil Slovenec pater Salezij Pire, prijatelj mojega očeta, graškega slavista Gregorija Kreka, od leta 1871 do 1873 Wolfov študijski prefekt na konviktski gimnaziji benediktincev v št. Pavlu v La-bodski dolini, kjer je bil v XVIII. stoletju opat sloviti glasbeni pisatelj Marti-nus Gerbertus Tu se je Wolf učil v II. razredu tudi slovenščine, toda (kakor latinščine) v prvem semestru samo z zadostnim. v drugem semestru celo z nezadostnim uspehom Popravil je sicer ta neuspeh z naknadnim izpitom, vendar le toliko. da je mogel prestopiti v mariborsko gimnazijo in tam 1. 1875 končati IV. razred s — tretjim redom (»popolnoma nezadostno«), s čimer ie bilo njegovim srednješolskim študijem konec Leta 1875 se je vpisal na dunajskem konservatoriju. ki ga je moral zapustiti že leta 1877 Patru Saleziju je bil Wolf kljub niesovim slabim uspehom iz obveznih predmetov in mladostnim nagodam drag ker je bil že takrat izvrsten pevec spreten pianist in orglavec. O njegovem izvoru iz slovenskega okolja priča izpoved njegovega razred- in Slovenci nika v I. razredu graške gimnazije šolskega svetnika Jurija Kaasa. ki se je Se v začetku tega stoletja živo spominja1, da je bila Wolfova nemščina »mehka. za:eg-i njena, mit slovenischem Anklang«. j Bolj, kakor te ugotovitve, utegnejo mor-' da zanimati izvajanja omenjenega č'an-ka, ki se tičejo vpliva slovenske folklore na kompozicije Wolfa začetnika. Tako jc na primer 1.1875 ali 1876. torej ko prtn.-ijst-ali šestnajstletni mladenič najbrž na oči -! tovem domu v Slovenjem Gradcu uglas-; bii Goethejevo »Majsko pesem-' (M i-led) ; za moški zbor. ki s svojo okornostjo v i pojmovanju besedila, v obliki in stavku ne kaže nobene od značilnih potez njegove zrele muze. Dokazoval sem na navedenem mestu, da je glavni tema te sklpdbc malone istoveten z našo narodno »Se -3avno mrači«. Tudi glede harmonične primit:v-nosti obdelave teme ki je — lahko se reče — edini melodični domislek zbora, ni bistvene razlike od narodne če abstra-hiramo od modulacije v dominantno harmonijo na koncu osmega takta, ki je že znak vpliva umetne jrlasb". in od nrkate-; rih. v članku navedenih malenkosti. Le ; značaj obeh pesmi je različen: Medtem ko je narodna bolj otožna in jo poieio ! bolj počasi, je Wolfov zbor po besedilu in glasbi vesel in živahen Vsekakor ie mla-I di Wolf v tej skladbi morda hote, najbrž pa nehote uporabljal slovensko melo-i tlijo. j V zrelih delih o takih vplivih ni več ' nobenega sledu Woif je bil glasbi, ki se motivično naslanja na folklorne elemente, tako malo naklonjen, da take glasbe sploh ni imel za izvirno, pa če bi bila sicer še tako samostojna, duhovita in umetniška. Za nedotaknjeno pristno narodno pesem pa se je mogel navduševati, ne da bi je sam motivično uporabljal niti v svoji Italijanski ali španski pesmrrici. k;>- hnol dovolj povoda za to. Nekaj r.aev-i-.air:;!- ritmičnih odmevov — to je malone vse, kar podčrtava lokalni koleri'. Značilni -'e tu pov st. ki pripove-l re o ' srečanju VA-fa z nekim r^r-podom '--šoke i aristokracij: zr'ičilna '-'a obn url leScnca, ! zanimiva pa zlasti za ms zaradi osebnosti i drugega partnerji. Bilo je to 1 1S94 ko je bil Wolf v Ber-j lina, da prisostvuje skupno s sunr- r.ikom j Brucknerjem koncertu večjega i-tiia, na { katerem so se i/.vajaio poleg Brucknerjeve-] ga Te Deuma tudi m'1 iteie \Voifove sklad-• be s spremliev: n.r.n orkestra. Pri skušnji njegov, mistične bala ie D. r Feuerieiter« i se V/olf nikakor ni strinjal z izvajanjem ! in je bil skrajno občutljiv kakor vedno j — do solz razburjen in ogorčen. Tu stopi j k n j "ion el g.mten gospod bledega lica. | rekoč 5-Kaj Vam je? Pomirite se vendar!« | Woit ga robato zavrne: ■•■To Vas nič ne ! briga! . Drugi dm na večerji, na katero i sta bila VVoif in neznanec povabljena, je bil skladatelj v.-s mi: in nožen kakor dete in je vprašal aristokrr.ta skesan: »Ali ste ; še hudi?«... Postala sta prijatelja. Po : povratku na Dunaj je prijateljstvo oživelo. Wo!f je zohajftl pogesto k svojemu pri-| jatelju ki je stanoval v m,i!••;,! stanovanju v Johannesgasse. v središču mesta. Od zgodnjega popoldneva do večera je moral VVolfu pr pevati ob spremljevanju kitare španske naro.lne. habar.ere. madrilene in j druge poulične popevke, ki jih je prinesel | s seboj s svojega potovanja kot spomin na | Sevillo. Kakor se Wolf ni mogel naslišati španske folklore, pa mu ni bil všeč način, i kako je prijatelj, dasi z lepim tenorjem, zapel njegove lastne pesmi. Nemški umetnik se ni sprijazni! z romanskim pojmovanjem. Ko pa je bil prijatelj nekaj njegovih samospevov prevedel na španščino in francoščino (n. pr. znanega »Vrtnarja«), je bil • VVoif ves navdušen. Očividno je subtilno čut- čega skladatelja motilo le nesoglasje med nemško besedo in med romanskim pojm •• an Romansko besedilo pa se je z ro : aarkim pojmovanjem ujemalo. Bila je to le epizoda. Njuna pota so se kmalu razšla. Wolf je umrl. Ko je njegov prijatelj pozneje nekoč v Hamburgu prvič j bil pri predstavi njegove edine dovršene | opere »Corregidor«, čuje nekaj znanega. Ali ni to bila ona El dia di Santo Antonio, ki jo je bil Wolfu zapel v mali sobi v Johannesgasse ? Od spominov razrvan, od bolesti pretresen je pobegnil iz gledališča; ni mogel več poslušati nadaljevanja. Tako približno poroča Ernst D e c z e y v III. zvezku svojega, s čudovitim razumevanjem in v nazornem, naravnost poetičnem jeziku napisanega dela o Wolfu (Leip-zig-Berlin 1S04), sledeč pri tem lastnemu pripovedovanju Wolfovega prijatelja — princa Božklara Karadjordjeviča, bratranca naše-ra blagopokojnega kralja Petra L Osvoboditelja. Tudi to spada gotovo v poglavje »WoIf in Slovenci«. Wolfovo ustvarjanje v dobi dovršenosti je bilo pod vsemogočnim vplivom Riharda Wagnerja, čigar nova načela glasbene drame je skladatelj primerno presadil na polje samospeva. Kar je pri starejših skladateljih in Wolfovih sovrstnikih, n. pr. pri Schuber-tu. Schumannu, Brahmsu, bolj podzavestna izjema, je bilo Wolfu konfesija, program: največje spoštovanje pesnika in njegove umetnine. Poglabljal se je v besedilo v takrat še nečuveni meri in tako vselej našel najznačilnejši glasbeni izraz, strogo pazeč, da se njegova in pesnikova deklamacija spojita v vzorno celoto. Kakor daje Wag-ner v svojih glasbenih dramah (ne operah) vsaki sodelujoči umetnosti, kar ji gre, tako je pri VVolfovih uglasbitvah pesmi literarna plat upoštevana kot popolnoma enakovredna z glasbo. Med njegovimi samospevi ni nobenega, ki bi iskal cenen glasbeni efekt. Vse je le izraz nepremagljivega hrepenenja po umetniškem udejstvovanju, ki se izživlja, ali je to komu všeč ali ne. čudovita je vase obrnjena lepota, ki se zrcali v tej nesebični, s srčno krvjo napisani in poplačani muziki. Zato je ta glasba ustvarjena za tiste, ki znajo pesniku in s tem tudi skladatelju slediti v najglobje zakopana, pred maso sramežljivo skrivajoča se čustva. Radost in razposajenost je izražena s svetlimi, krepkimi barvami glasbene palete, bolesti pa nas pečejo, rekel bi, skoraj fizično. Jok in stok je krčevit in mu ni treba običajnih izraznih sredstev, da nas objame vsa tragika situacije. Ne poznam na primer — da ostanem pri pesmih španskega cikla — v glasbeni literaturi nobene skladbe, ki bi bila kos pretresljivi sliki Kristusovega trpljenja in nežne njegove pomoči človeku, polne dobrote, kakor jo je zapustil Wolf v »Duhovnih pesmih« tega cikla, v katerih je vspodabljal vso milino tiste vrste goreče pobožnosti španskega ljudstva, ki nima zveze z zablodami španske inkvizicije. Kakor pa je Wolfova umetnost sploh objektivna v tem smislu, da zrcali dejstva zunanjega sveta in psihične doživljaje drugih, tako tudi tu ni izpovedal svoje vernosti, temveč se je le z vprav bajno intuicijo vživel v trpljenje božjega Sina-človeka, v njegovo skrajno požrtvovalnost in ljubezen in v iskreno pobožnost španske duše, ki je pripravljena, da se sama žrtvuje namesto žrtvovalca. Ta objektivnost, to bivanje umetnika zunaj predmeta nam morda pojasni dejstvo, da govori Wolfova glasba, če prav je izrazito nemška, tako rekoč v vseh jezikih sveta, da je zato tudi drugorodcu razumljiva in draga, če je nanj aJUTROc št 129. 4 Sreda, 5. VL 1940 Domače w@$ti Nedeljsko »Jutro" bo posvečeno našemu obmejnemu sokolstvu Po sklepu sokolskega saveza odpadejo začasno vse javne sokolske prireditve. Tako je bil odpovedan tudi zlet našega obmejnega sokolstva, ki je imel biti prihodnjo nedeljo v Mariboru. »Jutro« je za ta pomembni sokolski praznik pripravljalo posebno številko, posvečeno delu in zaslugam našega obmejnega sokolstva. Zleta ne bo, toda »Jutro« bo navzlic temu prihodnjo nedeljo posvetilo velik del svoje znatno razširjene nedeljske izdaje našemu obmejnemu sokolstvu, njegovi slavni prošlo-sti in njegovi plodni sedanjosti. Naj-odiičnejši sokolski delavci z naše severne meje so nam poslali svoje prispevke in naša sokolska številka bo pelna informacij in zanimivosti iz življenja in dela našega obmejnega sokolstva, ki bodo ohranile trajno vrednost. Opozarjamo na to našo sokolsko nedeljsko številko že danes. Nedeljsko »Jutro« bi moralo priti v roke vsakega Sokola in narodno čutečega človeka kot trajen spomin na dneve, ko je so-kolstvo postavljeno v prvo vrsto naše notranje narodne in državne fronte. Naročila za nedeljsko številko sprejemajo uprava »Jutra« v Ljubljani in njene podružnice. Poslati pa jih je treba pravočasno, da bomo mogli zadovoljiti vsem željam. vseh banovin. Znesek 100 din se plača takoj pri prihodu v tečaj. Prošnje je treba vložiti najpozneje do 15. junija ministr-tvu prosvete, odelenje za nastavu, Beograd, Takovska 12. V tečaju, ki bo pod nadzorstvom in vodstvom ge. dr. Ljubice Jovičičeve, nadzornice prosvetnega ministrstva, bodo predavanja o dušeslovnih opažanjih šolskega otroka, o osnovah sodobne vzgoje in pouka, o risanju in ročnih delih, o higieni šole in otroka in o negi dojenčkov in o prvi pomoči. Na koncu prejmejo tečajniki primerno spričevalo. Javijo naj se samo tisti, ki imajo res namen, tečaj redno obiskovati Hrana in stanovanje sta po lastni izberi tečajnikov. * Za pooblaščenega inženjerja elektrotehnike je napravil izpit v ministrstvu za gradnje v Beogradu g. inž. Odon Vuga iz Ljubljane. * Desetletnico svojega obstoja proslavi drž. meščanska šola v Novem mestu v soboto, 8. junija t 1. po naslednjem sporedu: ob 8. zjutraj sv. maša v kapiteljski cerkvi, ob 9. se odpre razstava risb in ročnih del v risalnici meščanske šole, ob 8. zvečer slavnostna akademija v Prosvetnem domu. Na sporedu akademije pevske in orkestralne točke, recitacije in nastopi ter telovadne točke. K vsem prireditvam vljudno vabi vso novomeško javnost, zlasti starše naših gojencev in bivše učence upraviteljstvo. * Vedro gledališče v Zagrebu. Po raznih brezuspešnih poizkusih je Zagreb vendarle dobil svojo humoristično pozornico, ki se imenuje »Grabancijaš«. Kakor beležijo zagrebški listi po prvih predstavah, ima novo gledališče vse pogoje, da se vzdrži. V soboto in nedeljo je bilo gledališče vedno polno in so popularni zagrebški igralci iz- Najkrasnejši muzikalni film vseh časov, življenje, ljubezen, ustvarjenje m smrt prvega slovanskega genija. * Ob obletnici smrti velikega srbskega znanstvenika in književnika Pavla Popo- viča, bivšega rektorja beograjske univerze, člana Akademije in predsednika Srbske književne zadruge so priredili v ponedeljek dopoldne v cerkvi Sv. Nikolaja na novem pokopališču v Beogradu para-stos. Poleg sorodnikov se je zbralo mnogo odličnih predstavnikov, znanstvenih in literarnih ustanov. Pa tudi lepo število uglednih politikov. Eden izmed prijateljev je po parastosu in spominski svečanosti položil na grob šopek svežega poljskega cvetja z Avale, kamor je pokojni Pavle Popovič zadnja leta najrajši hodil na oddih. Včeraj so želeli prijatelji in spošto-valci pokojnega Pavla Popoviča prirediti na univerzi svečano komemorativno sejo. Na čelu vseh teh društev bi bile Srbska kraljevska akademija, Srbska književna zadruga in univerza. Na žalost se ta seja ni mogla vršiti v današnjih razmerah, priredili pa jo bodo jeseni. * Enodnevni tujskoprometni tečaj v Metliki. Jutri, v četrtek, priredi v Metliki kr. banska uprava po predlogu Tujsko-piometne zveze v Ljubljani enodnevni tujskoprometni tečaj. Na tečaju bodo predavanja o turizmu in gostinstvu, o gostinskem kletarstvu, o delu in pomenu turističnih organizacij in potniških pisarn, o ureditvi gostišča, vrta in parka ter o ser-viranju. Poleg tega bo predvajanih nekaj kulturnih filmov. Potrebne priprave za tečaj je izvršilo Tujskoprometno društvo v Metiiki s pomočjo Združenja gostilniških podjetij in učiteljskega zbora. Na tečaj se opozarjajo vsi, ki se zanimajo za turizem ali so z njim kakorkoli v stikih. Tečaj se prične zjutraj ob 8. uri ter bo trajal do 18. ure, vršil se bo pa v dvorani kina »Bela Krajina«. * Pedagoški počitniški tečaj za učitelje in učiteljice ljudskih šol priredi ministrstvo prosvete s sekcijo Podmladka Rdečega križa od 7. do 31. julija na osnovni šoli Vuka Karadžiča v Beogradu. V tečaj bo sprejetih 60 učiteljev in učiteljic iz Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Ogl. reg. S. br. 30474/35. vedli 10 kratkih, spretno prirejenih točk. »Grabancijaš« je svojstven hrvatski pojem, ki pomeni bohema, popotnega študenta, veseljaka. V literaturo ga je spravil pred dobrim stoletjem Tito Brezovački, ki je napisal komedijo tega imena po narodnih motivih svoje dobe, pred vojno pa ga je populariziral zlasti A. G. Matoš. Na stotine vagonov rib polovijo letno v Skadarskem jezeru, člankar, ki razpravlja v »Vremenu« o ribištvu na našem južnem Primorju in na Skadarskem jezeru kot o neizčrpnem viru dohodkov, pravi: Po približnih podatkih vlovijo na Skadarskem jezeru letno povprečno 100 vagonov navacnih rib, ki jih več ko polovico posu-še na preprost način, dalje 40 do 50 vagonov krapov in podobnih rib, 5 vagonov skakavice, en vagon jegulj, 2 vagona ku-bla in neznatno količino postrvi. Med tem ko na Skadarskem jezeru ribiške zadruge in njihovi člani varujejo svoj lov in je zaščita ribištva kolikor toliko regulirana, pa na Jadranu od Ulcinja do Budve mar-sikod uničujejo morsko bogastvo z dina-mitom. Sodišči v Baru in Budvi skoraj vsak teden obsodita po nekaj dinamitašev, vendar pa zaenkrat še ni mogoče popolnoma zatreti te brezvestnosti. Z ustanovitvijo ribiških zadrug, ki jih bodo podpirala oblastva, bo edino mogoče napraviti konec dinamitarstvu, kajti poklicni ribiči so in bodo najskrbnejši varuhi neizmernega morskega bogastva. * »Vejica španskega bezga«, novele Rudolfa Kresala izidejo 15. junija. Knjiga, ki jo krase nad vse lepe ilustracije akad. slik. Nikolaja Pirnata in katere zunanjo opremo je oskrbel akad. slikar. France š k o d 1 a r, je razdeljena na štiri dele: I. Večne poti, II. Dom III. Vojna IV. Andrej (fragmenti o izgubljenem človeku). Med izvirnimi letošnjimi knjigami bo ta knjiga Rudolfa Kresala, k' ga vsa kritika prišteva med naše najboljše noveliste, nedvomno lep dogodek, še zlasti zaradi tega, ker v knjigi skoraj da ni sodobnega vprašanja, v katerega se pisatelj ne bi bil poglobil in nam dal nekaj krasnih podob našega časa in človeka v njem. Tiskana v modernem tisku na finem brezlesnem papirju velja originalno vezana v celo platno 100 din, v polusnje 120 din. Naroča se na naslov: Založba »Slovensko delo«, Knafljeva ulica 5. Ljubljana. Dosedanji naročniki so naprošeni, da oproste zamudo, ki je ni bilo moči preprečiti. * Volk je napadel šest oseb. Iz vasi Gobčancev v žičkem okraju poročajo o kr- Film mladosti in petja vavi borbi med velikim steklim volkom in sedmimi kmeti in kmeticami. I41etna hčerka kmeta Gjuraja je srečala volka ne daleč od vasi. Odgriznil ji je nos in razmrc-varil lice in roke. Njena strlna je prihitela na pomoč in se spustila v nevarno borbo z volkom. Dvakrat ga je udarila s kamnom po glavi, potem se je obgrizla umaknila v vas. Dekletov oCe je pohitel za volkom, ki je tudi njega napadel in se je kmet zgrudil močno obgrizel z izteklim očesom. Njegova žena Radisava, ki je hitela na pomoč, je bila takisto obgrizla. Nato je volk našel še nekatere žrtve na drugem koncu vasi. Med tem je nastopila noč in se nihče ni upal iz hlSe. Takoj zjutraj pa je pogumni mladenič Dragoljub Markovič šel Iskat volka. Golorok ga je našel, se spopadel z njim, ga vrgel čez domačo ograjo, segel po sekiri in ga na mestu ubil. Vseh šest ranjencev z Drago-ljubom vred so prepeljali v bolnišnico v Kraljevu. Nekateri izmed njih utegnejo umreti. Volkovo glavo so poslali v pregled, da se ugotovi ali je bila zver stekla. ♦ Usoda potujočega cirkusa. Bridkosti današnje dobe občutijo zlasti potujoči ljudje: artisti, ki so doma povsod po svetu. V Zagreb je te dni prišla skromna cirkuška družina, ki jo vodi Tugendreich Blum, doma lz neke koroške vasi. Cirkus šteje 15 članov, od tega pa je devet direktorjevih otrok. Direktor je pobit in pripoveduje: »Doslej smo morali prodati že več ko polovico arene in vse živali, ki smo jih imeli. Povsod nam gre slabo. Kot tujci nikjer več ne smemo prirejati predstav, živeti pa vendar hočemo. Tako smo prodali včeraj konja, danes drugega, denar pa smo porabili za vsakdanji kruh in za avto.« — Ta trupa ima namreč »motoriziran« cirkus. Starinski avto vleče cirkuški voz in priklopni voz, ki spominja na weekendske hišice, kakršne vlačijo bogati Angleži za svojimi razkošnimi limuzinami. Iz Zagreba odpotuje družina v Italijo, kjer ima direktorjev brat večji cirkus, pa se bosta strnila v novo podjetje in začela z večjim obratom. * Roparski umor v Karanji. Hrvatski listi poročajo o nenavadno okrutnem roparskem umoru, ki se je dogodil v noči od sobote na nedeljo nedaleč od Karanca v Baranji. V nedeljo zjutraj so kmetje našli 481etno posestnico Marijo Bolijevo umorjeno v njeni hiši. Imela je smrtne vbode z nožem v bližini srca, glavo pa odrezano. Sorodniki pravijo, da je pokoj-nica hranila doma 100.000 din. Ker denarja ni nikjer več najti, je očitno, da so se ga polastili zločinci Orožniki so ugotovili, da je imela pokojnica nekaj ožjih prijateljev, katere so že aretirali in upajo med njimi razkrinkati morilca, v kolikor nI Šlo za zaroto večjega števila pohlepnikov po denarju. * Važna ve»t za gospode! Varujte svoje zdravje in zahtevajte izrečno samo O. K. ameriško gumo. Zavrnite slabe potvorbe. to je v vašem interesu! (—) * Huda nesreča z motornim kolesom. V noči od sobote na nedeljo se je hudo poškodoval 32 letni Maks Uranjek. pismo-noša na pošti v Mislinju. Ko se je peljal na kolesu proti Slovenjemu Gradcu, je za njim prihitel na motornem kolesu lesni trgovec Lušnic Štefan iz Gornjega Doliča. V , brzini se je zaletel v Uranjeka, ki je tre- j ščil z glavo ob tla. Počila mu je lobanja I • ltLnMSA in je dobil hude poškodbe po vsem životu. ilf&lCTBOrjG 111 VOlIm&r J6 Uranjeka so prepeljali v slovenjgraško bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da mu rešijo življenje. Tudi Lušnic je poškodovan po glavi in životu. Čajkovski V filmu se izvajajo odlomki iz njegove IV., V. in VI. simfonije, opera Evgen Onjegin in klavirski koncert v G duru. KINO MATICA, tel. 21-24 ŽARAH LEANDER — HANS STtWE. I Danes predstavi samo ob 16. in 21. uri, predstava ob 19. radi produkcije odpade. mammm^mammmmammmmmmnumamammmmmmmmBmmmammmaammam Film senzacionalnih pustolovščin ln izredno napetih dejanj iz življenja zloglasnih ameriških gangsterjev. Ogorčene borbe in smeli podvigi proti tej zločinski bandi, ki ne priznava pisanih zakonov niti ljudskega usmiljenja. Film je samo za močne V MREŽAH GANGSTERJEV živce! ~ Premiera tLines ob 16- 19- ln 21. url. - KINO SLOGA, tel. 27-30 Njena prva ljubezen ( z mlado Deanne Durbln v glavni vlogi. Njen partner je Melvyn Douglas, znanec iz filma »Ninočka«. KINO UNION, tel. 22-21, ob 16., 19. in 21. uri. u— Upokojen je bil dolgoletni oddelčni predstojnik pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev g. Ivan Mlinar. Nedavno je proslavil svojo 70 letnico. Ob priliki njegovega odhoda so mu tovariši v uradu priredili poslovilni večer, ki je pokazal, kako priljubljen in spoštovan je bil g. Mlinar pri svojih tovariših in predstojnikih. Predsednik OUZD inž. Sodja, ravnatelj dr. Bohinjec in predsednik Zveze blagajniških zdravnikov dr. Dereani so mu izrekli prisrčne besede v slovo. V imenu njegovih tovarišev sta se poslovila gg. Jugovec in Krek. G. Mlinar je eden izmed najaktivnejših delavcev in organizatorjev v socialističnem strokovnem pokretu in uživa v vsej naši javnosti splošen ugled. Pri zadnjih občinskih volitvah je nastopil kot namestnik pri kandidaturi dr. Kramer—dr. Jelene. Uglednemu možu, ki je navzlic visokim letom še mladeniško čil na duhu in telesu, želimo tudi mi še mnogo zdravih in zadovoljnih let. REMA u— Diplomirani so bih na pravni fakulteti univerze v Ljubljani: gdč. Neda ži-rovnikova iz Ljubljane, ss. Justa Ivana Slana iz Vnanjih goric in Evaldina Marjeta Knezova iz Velesovega pri Kranju, Lu-dovik Arko iz Brež, okraj Kočevje, Zorko Jugovič, Ljubljana. Jožef Glavnik, Ljutomer, Viiibald šifrer iz Podgorice v kočevskem okraju in Bojan Ušlakar iz Črnomlja. Čestitamo! Iz LJubljane u— Seja mestnega sveta ljubljanskega bo jutri ob 18. ni so na dnevnem redu med drugim naslednje zadeve: Predlog dunajskega Kreditnega zavoda za izplačilo srečk ljubljanskega loterijskega posojila iz leta 1879. Prodaja mestnega zemljišča »Meksika« banski upravi za postavitev državnih proteznih delavnic, vprašanje upravnega prispevka Mestne hranilnice za leto 1939-40 in 1940-41. Prošnja banske uprave za odpis vodarine in prošnja ravnateljstva gluhonemnice za odpis kanalske pristojbine. Med poročili gradbenega odbora je parcelacija kongregacije šolskih sester in še vrsta drugih parcelacij. Tro-šarinski odbor pa bo poročal o ugovorih posameznih tvrdk zoper predpis redne trošarine na primanjkljaj blaga v prostem skladišču. Med poročili personalno pravnega odbora je ostavka inšpektorja Silva Kranjca na mesto člana mestnega sveta, izvolitev novega predsednika kulturnega odbora, imenovanje novega člana za preglednika občinskih računov ter izvolitev novega predsednika in po-predsednika tržnega odbora. padla le ena iskra umetnikovega notranjega doživetja. Videli bomo. da je to postalo pomembno tudi za nas Slovence. Kot umetnik in človek je bil Wolf, potomec nemške rodbine, ki se je že v XVIII. stoletju bila naselila v Slovenj Gradcu, vseskozi nacionalen Nemec. Njegovi spisi in njegova pisma so polna dokazov, da del drugorodnih skladateljev ni znal pravilno ceniti. Kdor je prečital njegove glasbene kritike, ki sta jih izdala Rihard B a t k a in Henrik Werner (Leipzig 1911), se gotovo ni mogel načuditi neobičajni borbenosti. pretiravanjem, pristranosti in protislovjem, ki so v njih nakopičeni. Najbrž se bralec tudi ni mogel ubraniti vtisu, da *e jp morda že v dobi, ko so te kritike bile napisane (1884 do 1887), torej v mladih letih, pripravljala bolezen, ki je pozneje po večletnem hiranju tako tragično končala življenje tega ognjevitega prvo-boritelia moderne pesmi. Spričo značaja Wolfove umetnosti ni čudno, da slovensko občinstvo še ni našlo pota do nje. Tudi pevcem je bogata žetev njegovih samospevov skoraj nepoznana, če izvzamemo nekaj pesmi vesele vsebine, ki že vnaprej obetajo spontano odobravanje širše publike. Spominjam se le nekega večera v našem radiu, ko je pred leti koncertna pevka gospa Meden-Skerlje-v a izvajala z umetniškim okusom in toplim občutenjem precejšnje število skladb iz Wolfovih pesemskih ciklov. Wolfov evangelij pa ni mogel ostati brez učinka na slovensko produktivno glasbo, čim je v začetku tega stoletja nastopila mlajša generacija skladateljev višie inteligence in erudicije, polna ukaželjnosti in hrepenenja po izpopolnitvi našega ustvarjanja na poprišču glasbe. Zlasti tiste slovenske skladatelje samospevov iz dobe Novih Akordov, ki so uživali pouk in izpopolnjevali svojo izobrazbo v inozemstvu, je prepričalo Wolfovo glavno estetsko na- čelo, da mora skladatelj posvečati nsjvečjo pozornost in spoštovanje pesnitvi, tako da glasba resorbira njeno vsebino do poslednjih potankosti. Upoštevajoč to načelo, so ustvarjali uglasbitve, ki so bolj ali manj verne slike vsebine pesnikove tvorbe, pesnikovega hotenja in razpoloženja ter zveste spremljevalke besedila. Odsihdob so tudi pri nas izginile s površja uglasbitve, ki puščajo pesniško podlago v nemar in so na besedilo tako rekoč le nalepljene, brez nujne notranje zveze z njim. Ni torej le melodično bogastvo, ritmična barvitost in suverena tehnika, kar je slovenske adepte pri Wolfu pred vsem očaralo, marveč neopisljiva notranja sila. ki jo izžarevajo pesnitve v Wolfovi uglasbitvi. H koncu bodi še omenjeno, da spominja na slovenski zemlji tudi viden znak na Hu-gona Wolfa: plošča, ki je vzidana v njegovo rojstno hišo v Slovenjem Gradcu in ki so jo posvetili njegovi rojaki svojemu velikemu geniju. V Ljubljani, 30. maja 1940. Gojmir Krek Zapiski Predavanje pisatelja Miška Kranjca. V ponedeljek zvečer je priredil Slavistični klub na ljubljanski univerzi drugo obenem tudi zaključno predavanje v svojem letošnjem ciklu. Pisatelj Miško Kranjec je predaval o junaku in karakterju v slovenski književnosti. V uvodnem delu svojih izvajanj je razpravljal o minljivosti in trajanju slovstvenih stvaritev, o umetniškem in zabavnem pripovedništvu, o ljudski knjigi in o moralno-vzgojnih načelih v književnosti. Poglavitni del Kranjčevih izvajanj je bil posvečen orisu slovenske književnosti v luči razločevanja med »junakom« in »karakterjem«. Tako ločevanje ni bilo vedno utemeljeno in prepričljivo, tembolj, ker predavatelj ni definiral svojega pojmovanja »junaka« in »karakterja«, ki v sovstvu nista tako jasna, kakor so. postavimo, vrste v zooiogiji ali botaniki; zategadelj bi bilo treba več teoretične osvetlitve obeh pojmov. Pisatelj Kranjec je upravičeno grajal" čezmeren vpliv vzgojnega mišljenja v naši književnosti 19. stoletja in se je tudi zoper svetovno nazorske tedence v pripovedni prozi in v kritiki zavzemal za umetniško književnost, ki je takisto ni natančneje označil. Navedel je samo nekatere primere, ki kažejo, da posamezna dela obstojajo zaradi svoje umetniške vrednosti dolgo časa živa; izmed slovenskih je omenil med drugim Levstikovega »Martina Krpana« in Jurčičevega »Desetega brata«. Kot primer kratkoživesti pa Stritarjevo pror.o. Kranjec se nasproti »junakom« zavzema za »karakterje«. — Predavanje je vsebovalo dokaj zanimivih misli, čeprav bi se dalo marsičemui ugovarjati. Obisk je pričeval o velikem zanimanju občinstva: Hu-badova dvorana Glasbene matice je bila polna. Ugo Ojetti o jugoslovenskih umetnikih na beneški razstavi. V nedeljski številki milanskega dnevnika »Corrieie dslla Sera« je objavil znameniti italijanski kritik, član Italijanske akademije Ugo Ojetti, čigar »Cose viste« zavzemajo vidno mesto v italijanski književnosti, prikaz o delih tujih umetnikov na beneški Biennale. Posebno obširno se bavi z nemškimi in madžarskimi umetniki, zaustavlja pa se tudi pri umetnikih jugoslovenskega paviljona in piše: »Na razstavi Jugoslavije srečujemo tri odlične slikarje: Milivoja U z e 1 c a. slikarja široke in nagle koncepcije, ki živi v Parizu, kar se mu pozna; Maksma S e-d e j a iz Ljubljane, čigar slike imajo živahne, široke in dovršene barve in Marina Tartaglio, ki poučuje na zagrebški akademiji in slika v bolj nizkih tonih, a je zlasti v portretih premišljen in rafini-ran.c uniči preizkušeno sredstvo BRAMORIN. Navodila v drogeriji KAN C — Ljubljana, Židovska 1. u— Obvezno cepljenje proti davici bo v prostorih mestnega fizikata v Mestnen? domu med uradnimi urami od 9. do 11. in od 16. do 18. ure samo še vključno četrtka 6. junija. Starše mestno poglavarstvo ponovno opozarja, naj svoje predšolske otroke zanesljivo pripeljejo k cepljenju, da tako zavarujejo zdravje otrokom ter se sami izognejo kazm. K drugemu cepljenju naj starši pripeljejo otroke gotovo 21. dan po prvem cepljenju. RAZSTAVA PREPROG Ban o vinska tkalnica preprog iz Sarajeva razstavlja svoje preproge in perzi-jance v Ljubljani v dvorani hotela »Slon«. Desni glavni vhod. Razstava je odprta celi dan od 5. VI. do 10. VI. 1940. Prevzamemo naročila na dolgoročna odplačila. — Vhod prost. u— Pouka obvezne telesne vzgoje ne prekinejo šolske počitnice, zato opozarja mestno poglavarstvo delodajalce, da morajo k temu pouku pošiljati vajence redno tudi med počitnicami. Kdor bi kršil določbe zakona o obvezni telesni vzgoji, bo kaznovan z globo do 500 din ali z zaporom do 5 dni. u— Sprejemni izpiti na III. državni realni gimnaziji. Prošnje za sprejemni izpit za I. lazred se bodo sprejemale v rav-nateljevi pisarni dne 21. in 22. junija 1940, in sicer prvi dan za učence z začetnicami od A do L, drugi dan od M do ž. Prošnjo je nasloviti na ravnateljstvo in kolkovati z državnim kolkom za 10 din. Priložiti pa je treba krstni list in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. Vsa druga izpričevala kakega posameznega razreda so neveljavna, spiejemni izpiti bodo dne 24. in 25. junija 19-io" K sprejemnemu izpitu se bodo sprejemali samo učenci ki so bili rojeni v le-til 1S27, 1928, 1929 in 1930. u— Ja\aa produkcija šole Glasbene Matice bo drevi cb 18.15 v veliki Filharmo-nični dvorani. Nastopili bodo gojenci klavirskega oddelka iz šole strokovnih učiteljic Zorke Bradačeve, Milene štrukelj-Ver-bičeve, Vide šeskove, Pije Lipovškove in Marte Osterčeve—Valjalove. Iz violinskega oddelka bodo nastopili gojenci strokovnih učiteljev: Ivančiča in Pfeiferja in iz oddelka za čelo šedlbauerja. Spored je pester in zanimiv, nastopili bodo gojenci od 1. do 5. razreda. Ravnateljstvo vabi starše k produkciji. Natančni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Prihodnja produkcija bo v petek 7. t. m. (—) u— Za prihodnji cerkveni koncert Ljubljanskega Zvona ie izšla programna knjižica. ki prinaša Doleg natančnega sporeda in besedila petih zborov tudi kratek, izčrpen članek o razvoju slovenske cerkvene glasbe. Članek, ki ie zelo zanimiv in poučen. je napisal Dore Matul po dr. Doli-naijevih predavanjih o zgodovini slovenske cerkvene elasbe. Vse glasbo liublvo občinstvo, ki namerava posetiti prihodnji Zvonov koncert v Frančiškanski cerkvi, opozarjamo na to sporedovo knjižico. Koncert bo vodil zborovodja Dore Matul v ponedeljek 10. t. m. Začetek ob pol 21. uri. Predprodaia vstopnic v knjigarni Glasbene Matice (—) u — Nedeljske povratne vozovnice veljajo ob sobotah tudi že za vlak P-914, ki odpelje iz Ljubljane ob 11.50, prihaja na Jesenice ob 13.48, v Rateče-Planico ob 15.20, na Bistrico - Bohinjsko jezero pa ob 15.03. Ta vlak je prav prikladen zlasti za one turiste, ki hočejo še v teku sobote kam višje v gore. HllimillMIlllllllllllllllllll lili Ih I Hll lin Preskrblfe si za vsak slučaj pravočasno SPALNE VREČE pri tvrdki KOLB PREDALIC. športna trgovina, Ljubljana, Kongresni trg št. 4. u— Učiteljski sestanek. Sresko društvo JUU za litijski okraj bo zborovalo v soboto, 8. junija, ob 9. uri v Ljubljani, v restavraciji na glavnem kolodvoru. u— Kolo žen zadrugark obvešča svoje članice, da je napovedano predavanje v Zadrugarju preloženo na poznejši čas. u— JNAD »Jugoslavija«. Drevi ob 20. bo v društveni posvetovalnici redna seja centralnega odbora. V četrtek članskega sestanka ne bo. Tajnik I. k— Gledališče mladih bo v soboto gostovalo v Kamniku v dvorani Narodne čitalnice s Cankarjevo igro »Lepa Vida«. Predstava ie bila v Ljubliani pri kritiki in pri občinstvu nadvse ugodno spreieta. Na predstavo ie vabljena vsa kulturna kamniška publika. Cene vstopnicam so običajne in se rlobe v predprodaji v trgovini K. Skala. u— Kup nt >reč. Včeraj so pripeljali na kirurški oddeiek 421etnega strojnika Janeza Dornika, stanujočega v Gradaški ulici in zaposlenega na mestnem cestnem valjarju. Pri delu ga je na Zagrebški cesti zgrabil stroj in mu zdrobil prste na desni roki. žrtev podobne nezgode je postal 46-letnl mojster Vinko Večaj v Vevški papirnici, ki je v tovarni tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Lado Leben, sin zidarskega polirja iz štepanje vasi, se je s krampom nevarno ranil po desni nogi. Ivan Polanec. mehaniški vajenec pri tvrdki American—Motor, si je pri delu zlomil desno roko. Čevljarski mojster Ivan Jerman z Visokega pri Kranju je padel s kolesa in si zlomil levo roko. Posestnikov sinček Anton Grošelj iz Gradca pri Litiji se je igral z otroki, pa je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. Hijeronim Kristan, hlapec pri posestniku Mescu na Stari Vrhniki, pa je v nedeljo padel z voza in si zlomil nogo, da so ga morali prav tako prepeljati v bolnišnico. Iz Krškega kr— Državna meščanska šola ie v nedeljo priredila ob priliki proslave podmladka Rdečega križa in Materinskega dne uspel javni pevski nastop Pri nastopu ie sodeloval do d vodstvom ravna tel ia meščanske šole g. Vutkoviča zbor 60 učenk. Obširen spored, katere pevske točke ie spremlial na klavirju g. ravnatelj Vut-kovič. je bil skrbno izbran in prav dobro podan. Tudi uvodno predavanje in dekla-maciie so bile živahne in na splošno zadovoljstvo izvajane. Po sporedu so si obiskovalci ogledali v risalnici razstavo risarskih. deških in dekliških ročnih deL Z zadovoljstvom se vsi občudovali razstavo. Nekateri lepo izdelani predmeti so prav ugajali ter želi mnogo pohvale. Iz Ptuja j— Zvočni kino bo predvajal danes tn jutri ob Vs21. uri češki vohunski film »Torpedo 48«. ki obravnava najaktualnejšo borbo za novi zračni torpedo. (—) Naše DRAMA Sreda, 5.: Naša kri. Red A. Četrtek, 6.: Revizor. Red četrtek. Gostovanje Mihajla Markoviča. Petek, 7. ob 15.: Asmodej. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Drevi bo prva repriza Ftnžgarjeve ljudske igre v treh dejanjih »Naša kri«. Deja-| nje se godi za časa Napoleonove osvobo-| ditve Ilirije in riše trde preizkušnje, ki jih je moral pretrpeti naš kmet. Finžgar je orisal v igri moralno moč kmečkega ljudstva, njegovo zvestobo do doma in vere, navad in izročil. V tej predstavi bodo imeli mlajši igralci priliko nastopiti v odgovornejših vlogah, zato je uprizoritev te igre prinesla novo zanimivost. Predstava OPERA Sreda, 5.: Evgenij Onjegin. Red sreda, četrtek, 6.: zaprto. Petek, 7.: Modra roža. Red sreda. Abonente reda sreda opozarjamo, da bodo imeli ta teden v operi dve predstavi. Zavoljo ponovnih vojaških vpokli-cev dela solistov in ansambla, je namreč nujno nastal v odrskem delu našega gledališča zastoj, zaradi katerega upravi ni mogoče do konca sezone nuditi stalnim abonmajem predstave samo ob dogovorjenih dneh, če hoče doseči potrebno število. Iz tega razloga prosimo, p. n. abonente uvidevnosti in upoštevanja. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 5.: Ples v maskah. Rod B. Gospodarstvo Rezultati trgovinskih pogajanj z Nemčijo Iz Celja e— 701etnica okrajnega učiteljskega društva JUU v Celju. Učiteljstvo celjskega okraja bo v soboto 8. t m slavilo jubilej 701etnice ustanovitve svojega stanovskega društva. Zborovanje se bo pričelo ob pol 9. dopoldne na mestni narodni šoli Slavnostni del se bo pričel ob 10. in bo obsegal predsednikov referat o zgodovin: društva. poročilo predsednika sekcije JUU Ljubljana g. Kumlja o nalogah in delu učiteljske organizacije ter pevski koncert mladinskega zbora I. deške in dekliške šole v Celju pod vodstvom skladatelja g. Cirila Preglja z izvajanjem njegovih lastnih skladb. Vsi sedanji in nekdanji člani, aktivni in upokojenci, so vabljeni k udeležbi. e— Iz celjske statistike. V mesecu maju je obiskalo Celie 1028 tujcev (982 Jugo-slovenov in 46 inozemcev) nasproti 1059 (935 Jugoslovenom in 124 inozemcem) v letošnjem aprilu in 1102 (944 Jugo:-love-nom in 158 inozemcem) v lanskem maju. V preteklem mesecu ie umrlo v Celiu 38 oseb in sicer 14 v mestu in 24 v iavni bolnišnici. Pri celjski borzi dela ie bilo 1 t. m v evidenci 257 brezposelnih (197 moikih in 60 žensk) nasproti 618 (492 moškim in 126 ženskam) dne 20. maia. e— Oprostilna sodba. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se ie zagovarjal 55Ietn; gostilničar Mato Božac z Zidaneea mostu, ki ie bil obtožen, da je skušal leta 1939 nagovoriti Rudo.fa Kališnika. da bi proti nagradi 100.000 din umoi-ii njegovo ženo in sestro. Sodišče se ni moglo prekričati ob obtožer.čevi krivdi in ie Bcžca oprostilo. e— Uboj pri Kostrivnici. V nedeljo je Ivo Bratoša iz Kostrivnice pri Rogaški Siaiini napadel 271etnega posestnika Juri ia Furmana iz Drevenika pri Kostrivnici s kolom in mu prebil lobanjo. Furmana so prepeljali v celjsko bolnišnico kjer je v ponedeljek podlegel poškodbam. e— Dve žrtvi napadalcev. V nedeljo zvečer ie neki mesarski pomočnik v Imenem pri Podčetrtku napadel 31 letnega pcsest-nikovega ina Josipa Jagriča iz Ješevca pri Koziem in ga zabodel dvakrat v hrbet. Te dni ie nekdo pri Polzeli napadel 29-letnega dninarja Antona Kugoniča z Lepe njive ori Mozirju in mu prizadejal smrtno nevarne poškodbe. Kugoniča so orepeliali v celisko bolnišnico, kjer se do včeraj še ni zavedel. e— Obnovite takoj srečke drž razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju! 12 Maofea&ra a — Na akademiji Sokolske župe Maribor v soboto, 8. junija ob pol 21. nastopijo sokolska društva Maribor - matica, Maribor I, Maribor II, Pobrežje, Ptuj in Slovenj Gradec in Sokoli - vojaki, gojenci šole za rezervne oficirje v Mariboru. Pre-skrbite si vstopnice pri »Putniku«. (—) a — Za zgradbo Sokolskega doma v Mariboru gre dohodek velike tombole, ki jo priredi Sokol Maribor - matica v nedeljo 16 junija 1940. Zato prosimo vse, na katere smo se obrnili za darila, da se naši prošnji odzovejo in s tem pripomorejo k uspehu. Gradbeni odsek Sokola Maribor - matica. (—) a— Borba med krojaškimi mojstri in pomočniki. Organizacija krojaških pomočnikov, ki se bori za kolektivno pogodbo in izboljšanje mezd, se je obrnila zdaj po pre-k-nicnih pogajanjih z mojstri na mestno poglavarstvo s prošnjo za posredovanje. Mestni obrtni referent bo pozval obe stranic k pogajanjem Računati je s stavko kroja :k:h pomočnikov, ako ne bi bila pogajanja po posredovanju mestnega poglavarstva uspešna. a— Mariborska protituberkulozna liga vljudno prosi v interesu čim prejšnjega zaključka letošnjega protituberkuloznega tedna vodstva vseh srednjih in osnovnih šol, delodajalce, javne in državne urade, žup-nišča. gasilske čete, sokolske edinice in fantomske odseke, občine ter vse ostale nabiralce. da čim preje zaključijo nabiralne akcije in pošljejo ligi v Mariboru svoje obračune. Nato bo podan javnosti celokupni pregled dohodkov PTL tedna. a— Nov cerkveno konkurenčni odbor za mestno in stolno župnijo Na dnevnem redu petkove seje mestnega sveta je tudi volitev cerkveno konkurenčnega odbora za mestno in stolno župnijo, razen tega tudi postavitev članov upravnega in nadzornega odbora Mestne hranilnice. a— Iz gledališke pisarne Drevi bo tretja predstava opere »Ples v maskah« za red B. Priporoča se nabava vstopnic že pri dnevni blagajni. a— Usodno nazado\'anje tujskega prometa. V preteklem mescu je bilo v Mariboru 1446 tujcev, med njimi je bilo samo 183 inozemcev in sicer 14 Nemcev. 13 Čehov, 10 Italijanov. 3 Angleži in Francozi, 2 Turka, 2 Američana. Vseh nočnin je bilo 2730. a— Pozor pred takimi podnajemniki. K Mariji Savnikovi na Aleksandrovi cesti 64 je prišel mlajši moški in prosil za stanovanje. Možakar se ni niti prijavil, dan nato pa se je že ponudil Savnikovi za spremljevalca na izprehodu. Pod izgovorom, da je pozabil nekaj doma in da se takoj vrne. se je podal z izprehoda v svojo sobo. Savni-kova je zaman čakala nanj. Ko je prišla domov, je ugotovila, da sta izginila kovče-2a, polna blasa, razen tega tudi drugi predmeti in hranilna knjižica z večjo vlogo. Skupna škoda je okoli 5000 dinarjev. Policija poizveduje za tatinskim in nevarnim podnajemnikom, ki bo nedvomno poizkusil svojo srečo na sličen načir tudi kje drugod. a— Prerezane žile V mariborsko bolnišnico so prepeljali nemškega pisatelja VVolfganga Pertota in zdravnika dr. Josipa Threna. Oba sta si prerezala žile na rokah. Vzrok njunega dejanja je bil obup pred vrnitvijo v domovino. Takojšnja zdravniška pomoč jima je rešila življenje a— Pogreb »pobreškega prezidenta« bo danes ob pol 16. iz mestne mrtvašnice na pobreško pokopališče. Zadnje poti 64-let-ne«a originala Ludvika Hantiča se bodo udeležili v velikem številu predvsem Po-brežani. med katerimi je bil zelo znan. Pogrebne stroške je poravna!! pokojnikov brat. a— V osmrtnici po pokojni Ani Šavlije- vi je nastala pri telefonskem prenosu napaka. Pravilno bi se moralo glasiti: Ana Savli roj Testen (ne Pešten). a— Obrtniško gibanje v Mariboru. V preteklem mescu je izdala mestna obrtna oblast 18 novih obrtnih pravic, črtala pa jih je 20. Zasedanje jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora, ki je bilo pretekli teden zaključeno v Beogradu, ni prineslo, kakor je bilo pričakovati, nobenih večjih sprememb v našem trgovinskem prometu z Nemčijo. Ker se o kontingentih razpravlja vedno na jesenskem zasedanju odbora, so bile izvršene v tem pogledu le manjše korekture. Kontingent za izvoz naše pšenice v Nemčijo je povečan le za 1500 vagonov (nemška delegacija je predlagala povečanje za 3700 vagonov). Prav tako je povečan kontingent za izvoz našega oglja. Na našo zahtevo pa bo omogočeno povečanje izvoza surovih kož od drobnice. Naša delegacija je iznesla pritožbe glede nerednega izpolnjevanja obvez od strani nemških tvrdk in glede težkoč pri uvozu iz Nemčije. Nemška delegacija je dala zagotovila, da bodo napravljeni vsi potrebni ukrepi, da se odstranijo te težkoče. Zastoj pw dobavah je v glavnem nastal iz razlogov prometne narave, ki pa so sedaj odpadli. Nemčija bo izpolnila tudi svoje obveznosti glede dobave surovega železa, ki jih je prevzela na lanskem jesenskem zasedanju. Dobave premoga m koksa se že vršijo v redu. Na zasedanju so razpravljali tudi o carinskih vprašanjih. Vezane carinske postavke iz trgovinske pogodbe z bivšo češkoslovaško, bodo po vključitvi Češkomo-ravske v nemško carinsko območje prenesene na Nemčijo, s čimer pa se dejansko stanje ne bo nič spremenilo, ker je te carinske ugodnosti vedno uživala Nemčija na podlagi klavzule o največjih ugodnostih. Glede na reformo naše carinske tarife, ki je stopila v veljavo 1. aprila t. 1. in je prinesla povišanje številnih carinskih postavk, je nemška delegacija postavila nekatere želje in predloge, ki jim ]e odbor le deloma ugodil. Povišanje železniške blagovne tarife Iz Beograda poročajo da so v generaln direkciji državnih železnic proučili pripombe tarifnega odbora glede povišanja železniške blagovne tarife za 15°/o in tarife za komadne pošiljke za 20%. Generalna direkcija je upoštevala nekatere predloge tarifnega odbora, ki so šli za tem, da se določene vrste blaga izvzameio iz splošnega povišanja tarife Te izjeme ie direkcija upoštevala glede nekaterih živil in krme (žito krompir, seno suha detelja in lucerna. koruza in druga živinska krma) Generalna direkcija je sklenila, da bo povišanje tarife stopilo v veljavo 15. juniia. O definitivnem predlogu o preklasifika-ciji blaga bo te dni še razpravljal ožji tarifni odbor, nakar se bo 12. junija sestal plenum tarifnega odbora. Po predlogu generalne direkcije nai bi v bodoče veljal za cement tarifni razred 13 (doslej 11). za opeko 24 (23).- za strešnike 22 (21). za okrogli les do 2.5 m dolžine 15 (13). za okrogli les preko 2.5 m dolžine 13 (11). za drva pri izvozu 24 (23). za železo v šibkah 7 (6). za staro železo 18 (16). za apno 21 (20). za kmetijske stroje 10 (9). za s\irov bombaž 6 (5). za odpadke od bombaža 10 (9). za lubje 17 (16). za črni premo? 20 (18). za rjavi premog 20 (19). za lignit 22 (21). za koks pri uvozu 18 (17). za oglie 19 (18). za oglje pri izvozu 29 (21). za papir 5 (4). za časopisni papir 8 (7). za parketne deščice 8 (7). za umetni škrilievec 15 (13) itd. Uredba o odkupu volne »Službene novine« so včeraj objavile uredbo o odkupu domače ovčje volne od proizvajalcev in njihovih organizacij. Odkupovanje volne je svobodno, vendar volne ni mogoče nakupovati po nižjih cenah kakor jih določa uredba. Cene za posamezne kvalitete in tipe bo določil od časa do časa minister trgovine in industrije. Nakupovanje volne prevzame Prizad, ki je pooblaščen, da v ta namen najame 50-mllijonsko posojilo. Odkupljeno volno bo Prizad razdelil med domače industrijske podjetnike, ki so dolžni od Prizada prevzeti določene količine volne. Razdeljevanje volne bo odredil trgovinski minister na podlagi predlogov posvetovalnega odbora za tekstilno industrijo. Uredba določa za tekoče leto naslednje cene: 1) za neprano merino-volno 55.60 din za kg, 2) za neprano primorsko (pa-ško in dubrovniško) in drugo polmerino volno 45.50 din, 3) za neprano cigajo 38.40, 4) za neprano šarplaninsko, galač-ko, serajničko, ovčepoljsko in svrljlčko volno 40.42 din, 5) za pirotsko, krivovirsko, lipsko in stogonkosovsko 36.33 din, 6) za bosansko, črnogorsko, hercegovsko in liško pramenko in vse druge neomenjene tipe Da se doseže ravnotežje v trgovinskem prometu s Ceškomoravsko je naSa delegacija dobila od nemške delegacije garancije glede možnosti za povečanje našega uvoza iz protektorata. Dosežen je sporazum, da se bo vrednost našega uvoza iz protektorata gibala na višini povprečne vrednosti uvoza v letih 1937. ln 1938.. to je na leto nekaj manj nego 560 milijonov din. Nemška delegacija je sprejela našo zahtevo, da mora uvoz koksa, železa in izdelkov iz železa, črnega premoga, premogovnega katrana, šamota in Samotne opeke, cevi, strojev in drugih proizvodov doseči letno povprečje v letih 1937/38. Nemška delegacija je to zahtevo osvojila in je dala potrebne garancije. Glede plačilnega prometa se nič ne spremeni. Dosežen je le sporazum, ki omogoča prenos naših klirinških terjatev nasproti protektoratu na klirinški račun z Nemčijo, kadar te terjatve prekoračijo znesek 50 milijonov Kč. V ostalem je še omeniti, da je naša delegacija dala zagotovilo, da bomo nemško celulozno volno (Zellwolle) glede poslovnega in luksuznega davka enako tretirali. kakor italijanski »fiocco«. Nemci so vrhu tega predlagali, da omogočimo po ugodnost-ni carini uvoz preje in tkanin iz celulozne volne v vrednosti 7 milijonov mark na leto. V tem primeru bi nam Nemci dobavili tudi za 0.7 milijona mark naravne preje in tkanin. O tem vprašanju je nemška delegacija izdelala posebno spomenico, ki bo predložena naši tekstilni industriji v izjavo, ali lahko prevzame in potroši predlagano količino celulozne volne. Po informacijah iz Beograda bo sklenjeni sporazum stopil v veljavo 1. junija 1.1. S tem dnem bodo uveljavljene tudi nove vezane carinske postavke, ki so predvidene v tem sporazumu volne po 34 do 36 din, 7) za kerekačansko 32 din, 8) za jarino 32 do 34 din, 9) za volno od postriga 20 din, 10) za tabaške volno s 75 odstotki izkoriščevalne vrednosti 36 do 45 din ln 11) za volno, okopano na ovcah po cenah, ki so do 38 odstotkov višje od navedenih. Kdor bi kupoval domačo ovčjo volno po nižjih cenah bo kaznovan z denarnimi globami do 100.000 din v korist fonda za pospeševanje ovčereje. Anketa o pravilnikih k hmelj&ki uredbi Ugotovitev v našem dopisu h hmeljarskemu taboru v Zaleu dne 2. maja t. 1.. da zahtevajo hmeljarji anketo o pravilnikih h hmeljski uredbi, ke našla na pristojnem mestu vsaj toliko odmeva, da je prišlo te dni do neke formalne ankete v Ljubljani; formalne zato ker sta bila k njej poleg zastopnikov banske uprave in j Kmetijske zbornice povabljena le načel- ' nik Hmeljarska zadinge senator g. Mi-helčič in trgovec g. Oset. kot zastopnik trgovine. Zastopnika hmeljarjev ni bilo na anketi, zato hmeljarji odločno odklanjajo vse sklepe te ankete, ki je molče sankcionirala odpravo naše stare znamke »Južnošfa.ierska-Savinjska dolina«, o čemer smo že včeraj pisali Mimo tega so pravilniki sestavljeni zelo površno. Tako ie na pr. določeno, da bo sedež banovin-ske hmeljske komisije na s:dežu banovine, torej za nas v Ljubljani. Ce pristavimo, da vrši ta komisija, ki je sestavljena iz hmeljarjev in hmeljskih trgovcev v razmerju 3 :1. vso kontrolno službo o signi-ranju in trgovini na samem terenu, vidimo, da je delal pravilnike človek, ki nima pojma o našem hmeljarstvu. Pravilnik ! predvideva, da se sc-stane ustanovna skupščina Združenja hmeljarjev dva meseca po uveljavljenju pravilnika. Ta skupščina bo izvolila odbor, ki bo pripravil pravila združenja in sklical prvo redno skupščino, ki bo sprejela pravila in izvolila vodstvo združenja. Zdi se nam. da vsega tega ne bo mogoče izvesti pred novo hmeljsko sezono. Če smo čakali na ureditev našega hmeljskega vprašanja petdeset let. sodimo. da je pametneje in predvsem za hmeljarje bolj koristno, če še enkrat premelje-mo vse te pravilnike in počakamo še eno leto z novo uredbo, ker naglica v tako važnih gospodarskih vprašanjih ne more biti koristna. Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke od 31. maja zaznamuje v zadnjem tednu maja povečanje obtoka bankovcev za 454.7 na 11.754.9 milijona din (lani le znašal obtok v tem času 7297.6 milijona din). Obveznosti na pokaz so se istočasno zmanjšale za 69.8 na 1841.8 milijona din (lani 1623.7). Menična lombardna posojila, ki so prejšnji teden narasla za 142.3 milijona, so se v zadnjem tednu maia povečala le še za 2.4 na 1984 milijonov din (lani 1835.2). Eskont bonov za narodno obrambo ta se je povečal za 301 milijonov din in je znašal ob koncu maja 3196 milijonov din. Postavka eskontiranih blagajniških zapisov za narodno obrambo ie ostala nadalje nespremenjena v višini 835.5 milijona din. Zlata podlaga se je tudi v minulem tednu dvignila za 41.6 na 2162.1 milijona stabilizacijskih din (lani 1918.2) v stvarni vrednosti 3459.3 milijona din. Devize, ki se ne ^štejejo v podlago, oa so nazadovale za 83.3 na 585.2 milijona din (lani 524.5). Glede na stvarno vrednost zlate podlage je znašalo ob koncu maia kritje obtoka bankovcev in obveznosti za pokaz 25.44°/o (prejšnji teden 25 67°/'o) Stanje klirinških računov z inozemstvom Najnovejši izkaz Narodne banke od 31. maja o stanju klirinških računov zaznamuje ponovno zmanjšanje salda naših klirinških terjatev v Nemčiji za 0.31 na 3.49 milijona mark. Tudi saldo naših terjatev v češko-nioravskem protektoratu se je zmanjšal za 3.7 na 29.8 milijona Kč. Prav tako se je precej zmanjšal saldo naših terjatev v Italiji, in sicer za 6.0 na 5.3 milijona din (ob koncu marca so znašale te terjatve še 34.8 milijona din). Nadalje so nazadovale naše klirinške terjatve v Turčiji za 1.9 na 7.8 milijona din in v Bolgariji za 0.7 na 3.2 milijona din, povečale pa so se naše klirinške terjatve v kliringu s Francijo za 3.1 na 18.4 milijona frankov in v kliringu s francoskimi kolonijami za 3.8 na 10.1 milijona frankov. Mci pasivnimi kliringi zaznamuje klirinški račun z Madžarsko zmanjšanje našega dolga za 4.8 na 2.0 milijona din, klirinški račun z Rumunijo pa le nebistveno zmanjšanje na 10.8 milijona din. Povečal se je končno naš klirinški dolg nasproti Slovaški za 1.1 na 6.5 milijona Ks. Gospodarske vesti = Taksiranje naročilnic, izstavljenih v banovini Hrvatski. Na vprašanje, kako naj finančna oblastva drugih banovin presojajo naročilnice in druge listine, ki so Izstavljene v banovini Hrvatski in taksirane z njenimi kolki, je finančno ministrstvo dalo naslednje pojasnilo: Za plačilo takse je merodajen kraj, kjer je nastala taksna obveznost. Zato se mora naročilnica ali kakršnakoli druga listina, ki je izstavljena na ozemlju banovine Hrvatske in se potem pošlje tvornici ali centrali na ozemlje druge banovine, smatrati da ie pravilno kol-kovana in ri potrebno, da bi se še naknadno kolkovala s kolkom državne emisije. = Avtomobilski turistični promet. Av-toklub kraljevine Jugoslavije je na osnovi carinskih dokumentov sestavil statistiko o avtomobilskem turističnem prometu v naši državi v preteklem letu Po tej statistiki je lani prišlo v našo državo 22 053 tujih avtomobilov 236 avtobusov 3650 motocl-klov odn koles z motorji ln 207 letal. Od Skuoneera števila 26 179 motornih vozil Je prišlo iz Nemčile 16 334. iz Italije 6 879, iz Madžarske 605 iz Francije 358 iz Poljske 288. iz Bolgarije 285. iz Anelije 233. iz češkoslovaške 147. Iz nordiiskih držav 145. iz Rumunije 141. iz Švice 139. Iz Nizozemske 110, iz Beleiie 61 iz Grčiie 46 iz ostalih evropskih držav 184. iz Zedinienih držav 116 iz ostalih izvenevropskih držav 107 Nadalje navaja statistika, da je iz naše države odšlo v inozemstvo in se zopet vrnilo 18.541 motornih vozil. = Nered nostj pri izvozu klavnih konj Direkcija za zunanjo trgovino je bila ponovno obveščena, da posamezni izvozniki konj za klanje skušajo izvažati tudi čisto zdrave konje. Nadzorstveni organi so na posameznih postajah pri pregledovanju konj za klanje, ki so bili namenjeni za izvoz, prepovedali natovorjenje nekaj sto konj. ki so bili popolnoma zdravi in sposobni za delo. Ker je ugotovljeno, da se posamezni izvozniki skušajo izogniti obstoječim predpisom o izvozu konj in da kot klavne konje natovarjajo popolnoma zdrave in za delo sposobne konje, je trgovinski minister izdal pod 3/2 št. 26.266 od 1. junija 1940 odlok, da se oni izvozniki ki bodo skušali kot klavne konje natovo-riti konje sposobne za delo, izključijo od izvoza za tri mesce, v ponovnem primeru pa za leto dni. če pa še to ne bi zaleglo, bodo črtani iz registra izvoznikov konj. Direkcija za zunanjo trgovino zaradi tega opozarja vse izvoznike, da se pri izvažanju konj za zakol strogo drže predpisov in da v nobenem primeru ne natovarjajo zdravih in za delo sposobnih konj pod označbo da gre za klavne konje. = Carinsko postopanje z blagom za ljubljanski velesejem. »Službene novine« so objavile odlok finančnega ministra, s katerim se rok za carine prostega vskladišče- Kranj, 4. junija Tri smrtne žrtve v enem dnevu, to je tudi v današnjih ča3ih, ko padajo na bojiščih žrtve v tisočih, za eno samo mestece, kakršno je Kranj, vendarle nenavadna izguba. V teku današnjega dne je bilo kranjsko prebivalstvo pod vtisom dveh usodnih zadev: obupnega konca nekega starčka, ki so ga našli na progi, in pa strahovitega karambola motorja z vlakom, pri čemer sta se smrtno ponesrečila ugledni kranjski obrtnik in njegov vajenec. Davi ob 4.30 je postajenačelnik obvestil policijsko predstojništvo v Kranju, da so kakih 100 m daleč od postajnega poslopja na četrtem tiru našli precej razmesarjenega starčka. Nekateri znaki so kazali, da je Izvršil samomor. Prenesli so ga v mrtvašnico na pokopališču v Stražišču. V teku dneva so bile uvedene poizvedbe o identiteti neznanega starčka. Neka ženica je v njem prepoznala 811etnega preužitkarja Primožiča, ki je prebival v Hotavljah, občina Gorenja vas nad škofjo Loko. V koliko je to zagotavljanje točno in kakšni so bili vzroki, da je stari Primožič našel smrt pod vlakom, bo šele ugotovljeno po nadaljnjih poizvedbah. Drugi dve žrtvi je terjala usoda danes v prvi popoldanski uri. Po kosilu sta se odpeljala iz Kranja proti Tržiču ugledni kranjski kleparski mojster in vodovodni nje blaga, prejetega pri carinskem oddelku na ljubljanskem velesejmu za razstavo na velesejmu od 1. do 10. junija, ki je bil po odredbi ministrstva odgoden, podaljša do 1. septembra. Po poteku tega roka bedo uveljavljena za to blago določila carinskega pravilnika za mednarodne vzorčne sejme. = Vreče iz papirja priznane kot zavoj-ni material. Na osnovi člena 7. in 23. predloga zakona o splošni carinski tarifi je finančni minister odredil, da se kot priznani zunanji zavoji smatrajo tudi vrečice iz papirja in vreče izdelane iz papirnatih tkanin (tudi z vložkom iz papirja na notranji strani). Borze 4. junija Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70— 14.90. Grški boni so se okrepili in so se v Zagrebu trgovali po 29, v Beogradu pa celo po 30. Za bolgarske klirinške čeke je bilo v Beogradu povpraševanje po 80. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri slabi tendenci notirala 394— 396 (v Beogradu je bil promet po 392). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa, pač pa je prišlo do zaključka v delnicah šečerane Osijek po 220. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 141.90—145.10, Pariz 80.26—82.56, New York, 4425—4485, Curih 992.92—1002.92. Tečaji na svobodnem trgu: London 175.56— 178.76, Pariz 99.36—101.66, Nevv York 5480—5520, Curih 1227—1237. Curih. Beograd 10. Pariz 8.10. London 14.30. Nevv York 446. Milan 22.50. Madrid 45, Berlin 178.25. Stockholm 106. Sofija 4.00. Budimpešta 79. Atene 3.00. Carigrad 3.00. Bukarešta 2.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 394—396. 4% agrarne 50 bi.. 4°/o severne agrarne 50—51.50. 6"/® begluške 64 bi., 6°/o dalm. agrarne 55 bi.. 6% šumske 56 bi.. 7% stabiliz. 92.50 bi.. 7% invest. 95 bi., 7% Blair 84.50 bi.. 8°/o Blair 94 bi.; delnice: PAB 175 bi., Trboveljska 243 den., Gutmann 55 den.. Šečerana Osijek 218—220 (220). Osiječka ljevaonica 160 den.. Isis 31 den.. Jadranska 400 den. Becgrad. Vojna škoda 390—392 (392), 4% severne agrarne 49—50 (49). 6"/o begluške 62.25—63 (63). 6°/o dalm. agrarne 54—55 (55). 7% stabiliz. — (90). 7% invest. 92—93. 7% Seligman 101 den.. 7%> Biair PAB 172—175 (174). Narodna banka 7900 den. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 4 junija Začetni tečaji: pšenica: za julij 82.25. za sept. 82.125 za dec. 82.875: koruza: za julij 62.75. za sept. 61.75. za dec. 60. -f- Novosadska blagovna borza (4. t. m.) Tendenca čvrsta. Pšenica: baška okolica Novi Sad 247 — 249; sremska 247 — 249; slav. 247 — 249; ban. 247 — 249; baška ladja Tisa 250 — 252. Rž: baška 208 — 210. Oves; sremski 201 — 203; slavonski 203 — 205. Ječmen; baški in sremski 64/65 kg 205 — 207.50. Koruza: baška 199 — 201; par. Indjija 199 — 201. Moka: baška in ban. »Og« in *0gg« 332.50 — 372.50; »2« 342.50 — 352.50; »5« 322.50 — 332.50; »6« 302.50 — 312.50; »7« 272.50 — 282.50; »8« 175 — 180. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banat-ski 160 — 162.50. Fižol: sremski beli brez vreč 435 — 440. Iz Zagorja z— Zagorje spet brez pitne vode. V ponedeljek je prebivalstvo zastonj čakalo pri izlivkih na vodo. šele pozno je zvedelo, da je nastal v Potoški vasi zopet defekt pri vodovodnih ceveh. Ta ubogi in vedno za-sovraženi vodovod spet ne bo nekaj dni cieloval in se utegne spet zgoditi, da se bo čulo: »Saj knapi zdaj zaslužijo toliko, da namesto vode gasijo žejo z drugo pijačo!« Drugi sodijo, da bi poklicane in odgovorne osebnosti že davno morale preiskati vse ne-rednosti, ki se dogajajo že toliko časa. ter temeljito dovršiti delo, da bi vodovod redno obratoval. Malo več pozornosti in zrele miselnosti pravijo, je v tej zadevi potrebno. z— Slab sejem, ki je bil zadnji ponedeljek, je spet pokazal, da smo v izrednih časih. Prav malo je prišlo kramarjev, še manjši je bil dogon živine. Cena goveji živini je precej visoka, kar pa odgovarja prodajni ceni naših mesarjev, ki ne koljejo prvovrstne živine. Mladi pujski so se dobili po 125 din komad, ko Je nasprotno drobnici cena narasla, to pač zaradi upe-ljave brezmesnih dni, ko se lahko prodaja meso drobnice. Zaradi izmenjave raznih misli v neki gostilni je prišlo do hudega obračunavanja, čemur so pa orožniki napravili konec. | instalater Rihard Jakelj in njegov vajenec, da izvršita v Tržiču neka naročila. Zasedla sta motorno kolo, ki ga .je vodil mojster, vajenec pa je sedel za njim. Zdir-jala sta po cesti proti Naklemu. Na ovinku pod Zgornjimi Dupljani v bližini gozda, kjer se cesta odpre, sta se na križišču proge in ceste, nedaleč od dupeljske postaje v smeri proti Križam, naenkrat znašla pred obličjem smrti. Prav tisti trenutek je namreč hitel po progi čez cesto vlak, ki krene iz Dupelj ob 13.02, in sta mojster in vaje-nej v diru treščila naravnost vanj. Udarec je bil tako močan, da sta se oba nesrečnika odbila v velikem loku ln obležala mrtva. O nesreči so bila brž obveščena pristojna oblastva, kakor tudi svojci v Kranju. Mojster Rihard Jakelj Je bil star šele 45 let in ima družino. Njegova delavnica je v Prešernovi ulici. Ker je bil splošno znan kot soliden obrtnik, je novica o tragični smrti vzbudila mnogo globokega sočutja z njegovo usodo ter iskreno pomilovanje njegove družine. O vajencu, ki še ni bil dolgo v Kranju, pravijo, da Je Gutnikov France z Vrhnike. Na kraj nesreče je v teku popoldneva prispela sodna komisija, ki je ugotovila dejanski stan, nakar so oba pokojnika prepeljali v Kranj, žalujočima družinama izrekamo tudi mi odkritosrčno sožalje! Tri smrtne žrtve je včeraj zabeležila kranjska kronika — Na kolodvoru so našli povoženega starčka — Pri Dupljah sta mojster in vajenec zavozila v vlak in se ubila Sirom Anglije so v zadnjem času organizirali mogočno obrambo proti morebitnim nemškim padalcem. Povsod so na straži oddelki, kakršnega prikazuje pričujoča slika London v sedanjem položaju Eno največjih svetovnih pristanišč in središče brit* skega imperija Položaj Londona kot enega največjih svetovnih pristanišč in središča britskega imperija, zlasti pa kot uvoznega pristanišča za živež je postal po zadnjih dogodkih v Belgiji in severni Franciji nedvomno precej težak. Ladijski promet z Londonom gre skczi Rokavski preliv in ustje reke Temze, zato ga je mogoče z one strani Ro-kavskega preliva resno ogražati. Kdor ima oblast nad vzhodno obalo Rokavskega preliva, lahko ustavi, če ima na razpolago potrebna sredstva, življensko važni promet z Londonom, ki obsega med drugim 40 odstotkov vsega uvoza živil na Angleško. Strokovnjaki so mnenja, da je London kot središče tega uvoza živil nenadomest- Belgiiski kronski f g Kakor poroča »Paris-Soir« so po nemškem vdoru v Belgijo spravili zlato belgijske narodne banke v Francijo. Pred kratkim sta pripeljala dva avtomobila z grbom belgijske kraljevske rodbine razen tega tudi njeno krono in dragulje. Dragoceni tovor je spremljal neki kraljev komornik. čim se je raznesla vest o kapitulaciji kralja Leopolda, je komornik zahteval, naj mu zaboje z dragocenim tovorom vrnejo, toda francoski bančni zavodi, ki so jim bile dragocenosti izročene v shrambo, so to odklonili. Francozi so poskrbeli, da sta se spravila oba voza s kronskimi dragulji v varen kraj. Nemci vedo poročati tudi o tem, da se oba otroka belgijskega kralja ne mudita na Portugalskem, kakor so svoj čas poročali, temveč da sta zaupana v neznanem kraju jugozapadne Francije varstvu francoske vlade. Ijiv. če bi se ustavila plovba v prelivu, bi bila Anglija prisiljena, da jo preloži v svoja zapadna in severna pristanišča. To je pa tvegano in razen tega, vsaj tako mislijo nemški strokovnjaki, tudi nezadostno, kajti ta pristanišča niso urejena za promet z živili, ki zahteva posebnih hladilnih ln podobnih naprav. V ostalem so tudi severna angleška pristanišča danes bolj nego kdaj ogrožena od nemških letal. nzves? CGtslondrs — poslanik v Švici Francoska vlada je imenovala svojega biv-Sega poslanika v Berlinu Coulondra, za novega poslanika Francije v Bernu da je novi rumunski zunanji minister Jon Gigurtu eden najbogatejših mož v Rumuniji, star 54 let, rodom iz Turn Seve-rina in po poklicu montanistični Inženir, ki je študiral v Nemčiji; da je padel na zapadnem bojišču tudi SO-letni rektor berlinske tehnike prof. Achim von Arnim, ki je poveljeval nekemu pehotnemu oddelku; da so belgijski paviljon na njujorškem razstavišču zaprli zaradi kapitulacije belgijskega kralja; da se čuje pri vzhodnem vetru v Londonu grmenje topov z zapadnega bojišča; da so v Nemčiji dne 1. junija obhajali 160-letnlco »filozofa vojne«, Carla vo Claus-ewitza; da je angleška družba Imperial Airway zaprla vse svoje urade in opustila svoje delavnice v Italiji, njeni nameščenci pa so odpotovali na Angleško; da so člani British Instituta v Rimu v soboto zapustili Rim in se vrnili v domovino; da sta v zadnjih dneh odrinila iz Italije ameriška parnika »Manhatan« in »Presi-dent Harrison« z ameriškimi državljani; da je brazilska vlada dala zapreti pet japonskih šol v državi, ker je poučevanje v tujih jezikih na brazilskem državnem ozemlju prepovedano; da je padel na zapadnem bojišču prvi francoski parlamentarec, kapetan Feliks Grat, poslanec okraja Mayenne, po poklicu vseučiliški profesor na Sorbonnl; da se nahaja Gibraltar v vojnem stanju; da je bila Francija do začetka 19. stoletja ne samo najbolj mogočna, ampak tudi najgostejše obljudena dežela v Evropi; da so po poročilu Reuterjevega dopisnega urada pred umikom iz Belgije bile uničene vse zaloge goriva, vse tvornice za železno industrijo in, kolikor je bilo mogoče, tudi vsi premogovniki; da je kanadska vlada storila sklep, da bo za čas sedanje vojne sprejela in preskrbovala 10.000 angleških in francoskih otrok; da bo nemška vojna mornarica po daljšem presledku zopet začela uporabljati podmornice proti Angležem in Francozom; da rumunske banke ne sprejemajo več nizozemskega, belgijskega, norveškega in danskega denarja; da je Rumunija zvišala število brezmesnih dni v državi od 2 na 3; da je v Švici prepovedano sleherno prodajanje okrepčil alkoholnega značaja vojakom v odmorih med pohodi; da se bo še v teku letošnjega leta vrnilo iz Bolgarije, Rumunije in Grške v Turčijo okoli 100.000 Turkov; da imajo novi nemški brzi čolni samo po 19 mož posadke. šef severne francoske armade, ld je najprej prihitela na pomoč Belgijcem in se je morala naposled zaradi kapitulacije kralja Leopolda umakniti Novi šef britanskega generalnega štaba V Hartbergu v nemški štajerski so vozili z dvema konjema premog s postaje v neko skladišče. 2e med natovarjanjem premoga je eden izmed konj ugriznil nekega hlapca, med vožnjo pa je ugriznil drugega konja v vrat. Ko je hotel voznik izpreči ugriznjeno žival, ga je pobesneli konj zagrabil z zobmi za desni komolec in ga vlekel kakšnih deset metrov s seboj, čeprav so štiri osebe z biči na vso moč ob-delavale nevarno žival, svoje žrtve ni izpustila, dokler jI ni roke popolnoma zlomila. Voznika so hitro odpeljali v bolnišnico, kjer so mu morali roko odrezati. s kakršnimi operira nemška vojska ob Kanalu. Ta čoln brzi po morju s hitrostjo do 100 km na uro ter ima eno samo cev za lansiranje torpedov Najbolj prometna morska pot na svetu Rokavski preliv in njegova pristanišča general George Dill Rokavski preliv, ob katerem se ta čas vršijo ljuti boji, je najbolj prometna pomorska cesta na svetu. Ob tej morski ožini med Doverom in Calaisom ali v njeni bli-' žini ležijo največja pristanišča na svetu, London, Rotterdam, Anvers in Hamburg, ld imajo sama letno 90 do 100 milijonov ton blagovnega prometa. Iz Dovera, ki šteje 41.000 prebivalcev, se je razvijal v prvi vrsti angleški promet s celino, a tu je bila tudi ena izhodnih postaj za promet z Ameriko. Blagovni promet Dovra, ki je znašal v mirnem času 3,8 milijona ton, je vsekako znaten. Bližnji Folkestone je imel 1 milijon ton blagovnega prometa. Portsmouth ima kot največja angleška vojna luka le majhen gospodarski pomen, tem večji pomen pa ima Southampton kot zaščita otoka Wigh-ta. Tu je ena glavnih izhodnih postaj za velike prekomorske parnike. Luka je imela okrog 13,5 milijona ton prometa ter ima poleg mnogih ladjedelnic in dokov tovarne za stroje, železniške vozove, sladkor i. t. d. Plymouth s 193 000 prebivalci je vojno in trgovinsko pristanišče z okroglo 6 milijoni ton blagovnega prometa na leto. Na nasprotni strani preliva je Abbevilie majhno pristaniško mesto z 19 000 prebivalci. Primerno je le za majhne ladje. Iz te točke je v ostalem 1.1066. Viljem Osvoboditelj izvedel svoj pohod na britanski otok. To je bil zadnji naval na Anglijo s celinske strani. Kraj ima tovarne za tekstilno blago. Mesto Boulogne severno od njega šteje sicer samo 52.000 prebivalcev, je pa veliko trgovinsko pristanišče z letno 4 milijoni tonami prometa. Calais s 70.000 prebivalci Samaritanstvio v sedanji vojni Iz nekega francoskega kraja tik sedanjega bojišča odvažajo betežnega starca z nosili na kolesih ima 2,5 milijona ton prometa. Tu uvažajo zlasti volno, les in premog, mesto samo je središče industrije tula, svile in čipk. Dun-kerque, najvzhodnejše francosko pristanišče ob prelivu z 32.000 prebivalci je imelo 4,5 milijona ton prometa. Sem je prihajalo mnogo oljnih sadežev, ki so jih v tamkajšnjih tovarnah predelovali v olje. Izvoz iz Dunkerquea, Calaisa in Boulogna pa je obsegal zlasti cement, železo in jeklo. Ob izlivu Seine sledi najpomembnejše francosko pristanišče ob prelivu Le Havre, po Marsseilleu največje francosko pristanišče sploh. Mesto je obenem pristanišče za vojno mornarico in izvrstno utrjeno, šteje 164.000 prebivalcev, je sedež tekstilne, tobačne, oljne in ladjedelniške industrije. Isto tako ob Seini leži Rouen s 120 tisoč prebivalci. Ima neposredne zveze z raznimi angleškimi pristanišči in je važno zlasti za preskrbo Francije z angleškim premogom. Tudi žito, kavčuk, olje, kava prihajajo tja v večjih količinah. Poostrena štednja z bencinom v Italiji Dne 1. junija preneha v Italiji veljati dovoljenje Italijanskega avtokluba glede kupovanja bencina. Tega dne stopi v veljavo prepoved o prometu avtomobilov, mo-tociklov ter motornih čolnov na morju in na rekah. Prepoved predvideva izjeme samo v pogledu avtomobilov, ki jih imajo diplomati za državne avtomobile in avtomobile iz inozemstva, ki se trenutno nahajajo na italijanskem ozemlju. Sonce nad dvema kroglama Pred nekoliko dnevi so v Budimpešti opazovali redek nebesni pojav, dva obroča okrog sonca. Notranji krog je bilo razločno videti s prostim očesom, zunanji, ki je bil druge barve, pa samo z daljnogledom. Budimpeštanski meteorološki zavod je podal pojasnilo, da je nastal ta pojav zavoljo lednih kristalov v oblakih, kakšnih 6000 do 7000 m visoko. Takšni kolobarji so zelo pogosti okrog meseca, zelo redki pa okrog sonca. 4NFKD 0 T A V nekem znanem nočnem klubu v Parizu so imeli zelo taktnega vratarja. Gostom, ld so zapuščali lokal in niso bili več čisto trdni, je imel navado dajati sledeče navodilo: »Dragi gospod, zunaj na vogalu najdete dva avtomobila, ki čakata na vas. Vzemite avto, ki bo stal neposredno pred vami — kajti drugega ni!« P ostani in ostani član Vodnikove družbe! KICHEL ZfeVACO: DonJuan liOMAN. »Dne 30. decembra leta 1518. sem jaz, Filip, gospod Ponthuški, tukaj shranil ostanke Agneze de Sennecour, umrle zaradi prevare kralja Franca.« »Kralja Franca!« je zamrmrala Beranžerka. Nato je dodala ... kakor prej Leonora... in kakor še vsaka v podobnem primeru: »Uboga žena!. ..« Tedaj so ji obstale oči na papirju, ki je bil pritrjen ob robu grobne dolbine, tako da ga je morala opaziti na prvi pogled. Hlastno je segla ponj ter spoznala očetovo pisavo. Turquand ji je sporočal tole: »Ne boj se. Ako te zasledujejo, si tukaj rešena. Obrni se. Nasproti rakve vidiš veliko marmorno ploščo, okrašeno s tremi angelskimi glavicami. Pritisni krepko na srednjo glavo. Plošča se bo odprla navzven Ko zapustiš to grobnico, vzdigni nloščo. ki se bo vrnila na svoje mesto. A glej, da odne-seš to pisanje s seboj, tako da zasledovalci ne bodo mogli odkriti naprave. Izhod iz grobnice je v kapelico Arronškega dvorca Zapusti jo, ne da bi se le trenutek zamudila, in beži k mojemu vrlemu tovarišu in bratrancu Jehanu Lecoinctu, ki je pripravljen na tvoj prihod. Z Bogom, dete moje, blagoslavljam te.« Beranžerka je vzdihnila. Nekaj trenutkov je zamišljeno stala na mestu in strmela v nagrobni napis: Umrla zaradi prevare kralja Franca.« Nato je skrbno zganila papir in ga znova položila tja, kjer ga je bila našla; obrnila se je, kakor ji je naročal Turquand, in res zagledala pred seboj veliko, umetno izdelano marmorno ploščo. Glavni motiv okrasja so bile tri krilate angelske glavice. Beranžerka je stopila bliže. »Torej,« je dejala, »če bi odkrili skrivnost omare v moji sobi in me zasledovali do tod, bi mi bilo treba samo pritisniti na to angelsko glavico, pa bi se odprla rešilna vrata ... Nu, zdaj se vrnem ... videla sem, kam vodi podzemeljski hodnik ..« Beranžerka je poslednjič vrgla oči na rakev Agneze de Sennecour in krenila po stopnicah niz-dol. Mahoma pa je obstala, se hitro vrnila na vrh in pritisnila uho na marmorno ploščo... Razločno je slišala vse: butanje bruna v vrata kapelice, krike, boj in žvenket orožja; z drhtečim srcem je prisluškovala ganljivim poslovilnim besedam med Klotarjem in Leonoro. Uganila je, da sta dve mladi bitji v smrtni nevarnosti, in začutila, da jima mora pomagati, naj stane kar hoče. Pomislila je, kako bi bila sama neskončno hvaležna tistemu, kdor bi v podobnih okoliščinah rešil Amaurija... njenega ženina... grofa de Loray-dana! Dobro se je zavedala da s tem, kar hoče storiti, izda neznancem skrivnost naprave in podzemeljskega hodnika, da uniči morda vso vrednost neskončnega dela, ki je bilo storjeno zaradi nje, in se nemara obsodi v to. da sama ne bo imela kam bežati, ako pride nekega dne tudi zanjo ura nevarnosti ... Vendar se ni obotavljala. Pritisnila je na angelsko glavico... in plošča se je počasi odprla ... XI Donu Juanu se blede, da vidi Jakomina Corentina Brezmejna hvaležnost, ki se je zableščala Klo-tarju v očeh. je bila Beranžerki plemenito plačilo za njeno dejanje Leonora je ta čas že skočila v grobnico in burno objela Turquandovo hčer, ki je prostodušno zamrmrala: »Tudi jaz imam zaročenca!...« Klotar se jima je hotel pravkar pridružiti... To je bilo v trenutku, ko je sovražnik v kapelici končal svoje priprave za končni naskok. Loraydan je bil sestavil dve krdeli, po eno za vsakega izmed obeh prehodov. Klotar jeva smrt je bila zapečatena — takisto kakor Leonorino zajetje. Loraydan je že odpiral usta, da bi kriknil usodno povelje. Ta mah, ko je hotel Klotar stopiti za Leonoro v Agnezino grobnico, je razločno začul glas Juana Tenoria: »Stojte, grof! Pred naskokom imam Klotarju de Ponthusu nekaj povedati...« »Pojdiva! Pojdiva!« je z zasoplim glasom prosila Leonora. Ponthus je stresel glavo in se vzravnal. Sredi globokega molka, ki je bil nastal, je Juan Tenorio zaklical; »Gospod de Ponthus, ali ste tu?« »Evo me!« se je oglasil Klotar. »Ste zdravi in zmožni, da me poslušate?« »Niti praske nimam in slišim vas izvrstno.« »Čujte torej, Klotar de Ponthus: jaz, Juan Tenorio, španski plemič in član seviljske štiriindvajseto rice, vas pozivam na dvoboj, na življenje in smrt, to uro, v parku Arronškega dvorca. S svojim imenom in moškim poštenjem sem vam porok, da ne boste imeli drugega nasprotnika kakor Juana Tenoria.« Drhal je zarohnela. Toda Loray-dan ji je z zlovestnim nasmehom pomahal, češ, naj bo mirna, ter prikimal donu Juanu v znamenje soglasja. »Porok sem vam, da vas možje, ki jih tukaj vidite, ne bodo napadli Ako me ubijete, se lahko svobodno umaknete, ne da bi vas kdo oviral. Klotar de Ponthus, če sprejmete mojo pošteno ponudbo, vas bom še naprej imel za dobrega in hrabrega plemiča. Ako je ne sprejmete, vas bom imel za lopova in strahopetca ter bom povsod razglašal, da ste postali nevredni plemiškega imena. Gospod Ponthuški, ali sprejmete moj izziv?« »Sprejmem ga!« je Klotar odvrnil. »Prav imate!« je rekla Leonora. To rekši je hotela zapustiti grobnico. Klotar se je sklonil k nji. »Leonora,« je dejal, »če takoj ne odidete, vam prisežem, da se ubijem vpričo vas ...« S temi besedami se je sklonil, medtem, ko je Beranžerka potegnila omagujočo Leonoro s seboj ter vzdignil ploščo in jo potisnil v njen okvir, kjer je s suhim vreskom zavzela prvotno lego Klotar se je radostno oddahnil, krčevito stisnil v roki držaj rapirja in zamrmral: Varnostni okrepi na Angleškem Nebo V juniju Nemiki brzi Šota Ta mesec doseže sonce najvišji položaj nad obzorjem Zverina konj V mesecu juniju doseže sonce najvišji položaj nad obzorjem Dnevi so najdaljši. Vso noč je videti globoko na severu rahel svit zarje, tako da zvezdno nebo ob tem času ni tako Izrazito kakor ob drugih letnih časih. Samo okrog polnoči se kaže v svoji polni krasoti. Rimska cesta, ki se prične na severu in gre vzhodno mimo glavišča, nato se končuje na jugozapadu, nam kaže svoje najsvetlejše predele. Ozvezdja v zenitu stopajo bolj v ozadje. Malo zapadno stoji Veliki voz, nekaj nižje Boo-tes s svetlim Arkturjem, v bližini pa je mlčno ozvezdje Kreme. Globoko ob južnem General Rlancfiard obzorju se svetijo zvezde škorpijona z bles- ' čečim se Antarom, na jugozapadnem nebu sta Devica in Tehtnica, na zapadu zahaja Lev. Kar se tiče planetov, nastopa sprememba. Med tem ko so se svetle premičnice od začetka leta kazale v čudovitem sijaju na večernem nebu, prehajajo sedaj na jutranje nebo. Do srede meseca je Venera še večernica. Ob koncu meseca zahaja že uro pred soncem in se bo kmalu pojavila na jutranjem nebu. Jupiter in Saturn vzhajata čedalje bolj zgodaj, na zadnje že ob eni po polnoči. Merkurja je videti ob začetku junija zvečer, najbolje okrog 12. junija. Marta v svetli zarji menda ne bo več mogoče videti. Luna se pojavlja proti sredini meseca na večernem nebu, 20. je ščip. Zavezniki in Rusija Sodba švicarskega novinarja o vzrokih dosedanjega, za zaveznike neugodnega razvoja odnošajev z Rusijo Londonski poročevalec švicarskega lista »Neue Ziircher Zeitung« objavlja zanimivo poročilo o dosedanjem razvoju odnošajev mixi zavezniki m Rusijo. Iz poročila posnemamo: Odnošaji zaveznikov do sovjetske Rusije tvorijo posebno poglavje v evropski zgodovini poslednjih let. Dolgo let so zapadne demokracije, tako male kakor velike, gledale na sovjetsko politiko z neprikrito nevoljo. .Medtem ko je že drugi sovražnik izpodjedail moralo demokratičnih držav, niso tam na nič drugega mislili kakor na komunistično nevarnost. Policija teh držav se za druge, večje nevarnosti sploh zmenila ni. Potek angleško-ruskih pogajanj v poletju lanskega leta zelo dobro ilustrira te razmere. Dolge mesce se je angleška diplomacija prutivila sovjetski formuli, ki naj bi Sovjetski uniji nudila varnost proti morebitnim tujim intervencijam v baltiških državah. Angleški listi so tedaj dan za dnem objavljali izjave baltiških državnikov, ki so poudarjali, da sicer žele varstva proti zunanjim napadom, da pa morajo odkloniti vse mednarodne sporazume, ki bi dovoljevali vmešavanje v njih notranje razmere. Odpor baltiških držav je bil končno take hud. da ga britanska diplomacija sploh ni mogla več premagati. Ko pa so v maju preteklega leta prišla v London prva poročila o prvih stikih med Berilinom in Mos- kvo, so angleški diplomati zatisnili obe očesi pred to resnico. Sovjetski vodilni krogi so seveda že tedaj dobro vedeli, da hočejo tako v Londonu kakor v Parizu vplivni zunanjepolitični krogi postaviti zavezniško politiko na osnovo bližnjega spopada med narodnim socializmom in komunizmom, odnosno Berlinom in Moskvo. V Berlinu so bili o tem še bolje poučeni, saj je Ribben-trop imel prav s temi krogi največ stika, ko je bil poslanik v Londonu. Ko so končno britansko-ruska pogajanja propadla, sta francoska desnica in poljska vlada, ki jo zadene v tem pogledu enaka krivda, krepko ploskali. V Angliji pa so se že tedaj pojavljali dvomi, ali ni ta politika škodila interesom britanskega imperija. Danes se marsikateri Anglež sprašuje, ali ne bi bilo bolje, upoštevati tedaj sovjetskih interesov. Ko so »Izvestja« lansko poletje trdila, da je samo v Franciji na delu najmanj 30.000 tujih agentov, proti katerim naj bi francoska vlada predvsem nastopila, tega v Parizu niso hoteli verjeti. Danes so v tem pogledu tudi v Franciji drugačnega mnenja. Sedaj so zlasti Angleži na poti upoštevanja ruskega stališča. To seveda ne pomeni, da bi bili slepi glede ruskih revolucionarnih načrtov preračunanih na daljšo d(.bo. Toda obramba pred to nevarnostjo po mnenju angleških državnikov ni zadeva, ki spada na vojna bojišča, kjer se tudi ne bo reševala. EŽKE PslitEisa borba med JRZ in SDS na Hrvatskem V soboto in v nedeljo se ie mudil v Zagrebu na obisku pri svoji hčerki predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. V razgovoru z novinarji je podal tudi daljšo izjavo o vlogi JRZ pri občinskih volitvah v banovini Hrvatsiki. Dejal je, da ves čas sodelovanja med njim in dr. Mačkom ni bilo nobenega vprašanja, v katerem bi se ne bila sporazumela. JRZ ie pod sedanjim vodstvom trdno in odločno za politiko sporazuma. Prejšnje vodstvo JRZ je vodilo pogrešno politiko, zlasti v vprašanju ureditve odnošajev med Beogradom in Zagrebom. Toda tudi SDS ie vodila prej politiko, ki je v mnogočem pripomogla. da se ie hrvatsko vprašanje od ustanovitve države sem napačno razvijalo. Kar se tiče občinskih volitev na Hrvatskem. ie JRZ z uspehom, ki ga ie dosegla popolnoma zadovoljna. Samo oni. ki odobravajo politiko sporazuma, se morejo smatrati za njene predstavnike. G. Cvetkovič je mišljenja, da se borba med SDS in JRZ ne tiče stališča Srbov do Hrvatov, temveč so Srbi medsebojno razdeljeni in se medsebojno bore. Ostro se je predsednik vlade obrnil proti časopisju in govornikom SDS, ki so dokazovaff, da je JRZ pri volitvah na Hrvatskem doživela neuspeh. V Zagrebu se te dni mudi tudi minister dr. Budisavljevič, predsednik SDS, ki je napram izjavi g. Cvetkoviča preciziral novinarjem stališče svoje stranke ter zlasti poudarjal, da je SDS šla v volitve v imenu srbsko-hrvatske solidarnosti in povezanosti, pri čemer ie imela pred očmi samo interese državne celote. On. dr. Budisavljevič, med volilno borbo ni šel nikamor na teren, da bi tako preprečil vsak spor. Razglas pa-edsednika vlade Srbom in Hrvatom in delovanje posameznih funkcionarjev JRZ na terenu pa ie imelo za posledico, da so se združili vsi nasprotniki sporazuma. Tekma Jsigcslavija : Hrvatska Minister za telesno vzgojo je te dni izdal razpis, kako se naj sestavljajo pravila za posamezne državne organizacije kultur-no-telesnega značaja Ta razpis predvideva, da se za vse panoge športa osnujejo državne športne zveze, ki bi bile pod nadzorstvom ministrstva za telesno vzgojo in preko katerih bi bil jugoslovenski šport včlanjen v mednarodnih športnih organizacijah- Proti temu razpisu ministrstva se je oglasil sedaj v »Hrvatskem dnevniku« šef pravosodja pri banovini Hrvatski dr. F. Žilic, ki v posebnem članku dokazuje, da po uredbi o banovini Hrvatski ministrstvo za telesno vzgojo na ozemllju banovine Hrvatske sploh nima nobenih kompetenc. Vse športne organizacije, gasilstvo, a tudi sokol-sivo spadajo izključno pod oblast hrvatskega bana. Ministrov razpis o načelih, kako se naj snujejo državne športne organizacije, na Hrvatskem nima nobene veljave. Pisec gre še dalje in dokazuje, da športna društva na Hrvatskem ne morejo v nobenem oziru priznavati kakršnekoli kom-pctence ministrstva za telesno vzgojo, tudi ako bi hotela. Zaradi tega tudi ne smejo vstopiti v nobeno državno športno zvezo, ki bi priznavala kakršnokoli nadzorstvo beograjskega ministra. Minister lahko predpisuje način organizacije v onih krajih države, ki ne pripadajo Hrvatski, kakor hoče, toda Hrvatske se to ne tiče. Dejstvo, da mednarodne športne federacije priznavajo za vsako državo samo po eno zvezo in to samo ono, ki je od dotične vlade odobrena, po mišljenju g. Žilica ne more bi-t odločilno, ker ta mednarodna določba more veljati samo za one države, v katerih obstoji za športne organizacije samo ena upravna oblast Pri nas imamo dve taki oblasti, ministrstvo za telesno vzgojo in bansko oblast v Zagrebu. Dosledno temu na področju banovine Hrvatske ne more biti druge zveze kakor Hrvatska športna zveza, ki je edini službeni predstavnik telesne vzgoje napram vrhovni sportski upravi, tO je napram banski oblasti, a isto tako tudi napram inozemstvu. Kaže torej, da bomo v bodoče nastopali na športnih prireditvah mednarodnega značaja z dvojno ekipo kot Jugoslovani in kot Hrvati — seveda, če bodo mednarodne športne organizacije pripravljene, se ukloniti argumentom g. dr. Žilica Za enkrat je pa še tako da tudi Združene države Severne Amerike nastopajo v mednarodnem športu samo kot enota USA in federirani kantoni Švice kot Šv^ca. Morda bodo za Jugoslavijo v velikem svetu napravili izjemo, že zaradi tega, ker smo Slovenci, Hrvati in Srbi v svetovnem športu nepogrešljivi in bi mednarodni stadioni ostali verjetno prazni, če se tam v bodoče ne bi pojavljale razne športne zveze iz naše države. »Primer naše mladine44 Pod tem naslovom smo poročali, kako je ptujska srednješolska omladina v pravilnem pojmovanju narodnih državnih potreb današnjega časa pred mescem dni sklenila, pustiti na strani svetovnonazorske in druge razlike, ki jo delijo, in pri vsem svojem delu naglašati le to, kar druži narod in državo. Osnovala je meddru-štveni odbor, katerega najvišje geslo je bilo, da »smo danes predvsem vsi bratje po krvi in jeziku«. Kakor nam javljajo se- metodo, vsekakor pa se nahaja Grčija s to enostransko garancijo Turčije pod nekakim turškim protektoratom. Grki kot narod mornarjev — pravi dalje vodilni nemški list — so odvisni od vojnega brodovja, ki ima nadvlado v vzhodnem Sredozemskem morju. Sedaj pa je Grška tudi na kopnem postala soseda velike sile — Italije v Albaniji. Akoravno se mora Grška držati prijateljsko napram zastavi, ki obvladuje morje, je ravno tako gotovo, da se mora spoprijazniti z zastavo, ki plapola v balkanski soseščini če bi obe zastavi bili enaki, potem bi Grški dilema bil rešen, morda v smislu resnične neodvisnosti Grške. Ker pa sta ti dve zastavi danes različnih barv in druga drugi sovražnici, mora Grška živeti v stanju strahu, ki je baš te dni doseglo svoj višek. Tajnosti državnih vodstev Pariški »Temps« razpravlja na uvodnem mestu o položaju in namerah Italije ter piše v tej zvezi na začetku: »Kolikor večji obseg zavzema sedanja bitka in kolikor bolj se približujejo odločilne ure na vojaškem področju, toliko bolj se jasni politika nevtralnih in nevoj-skujočih se držav, in to na način, ki je predmet številnih komentarjev v mednarodnem tisku. Toda ponovno moramo opozoriti, da je treba samo z največjo rezervo sprejemati vesti, ki skušajo odkriti namere te ali one vlade in napovedujejo odločitve, katerih verjetno niti oni še niso spiejeli, ki naj prevzamejo odgovornost zanje. Bolj kakor kdajkoli je zato na mestu, da se držimo samo uradno potrjenih dejstev, ki jih je mogoče skrbno preveriti. Razume se namreč samo po sebi, da ne bo noben šef v teh težkih trenutkih zaupal nikomur tajnosti, ki bi mogle kompromitirati izglede onega, kar smatra za potrebno podvzeti na korist interesov, ki jih zastopa. Tako na političnem kakor vojaškem področju je namreč učinek presenečenja činitelj, ki ga v teh tragičnih urah, ki jih sedaj preživlja Evropa, ne smemo podcenjevati.« Reorganizacija sovjetske vojske Genevičve Tabouis se v pariškem listu »Oevre« dotika v svojem običajnem zunanjepolitičnem pregledu tudi reorganizacije sovjetske vojske in piše med drugim: »Tudi sovjeti reorganizirajo svojo armado. Vorošilov je bil 7. maja imenovan za predsednika treh ustanov, vrhovnega obrambnega sveta, odbora za vzpostavitev državne obrambe ter komisije za vojaške Čine. To imenovanje je v zvezi z globoki- ^j i prujrre bil te med^š^eTJod^r ! -i spremembami v ru^i vojskL K«Je razpuščen, slovenska katoliška dijaška organizacija v Ljubljani pa je razposlala svojim društvom in pristašem navodila, naj se takih skupnih akcij ne udeležujejo. Grška med dvema zastavama Pod tem nasilovom razpravlja »Volki-scher Beobachter« po podatkih italijanskega publicista Lovata o težavnem položaju, v katerem se nahaja današnja Grška. Turčija smatra Grško kot svoje »varnostno ozemlje« in se je v pogodbi z zavezniki obvezala, da se bo borila proti vsaki sili, ki bi napadla Turčijo ali pa to njeno »varnostno ozemlje«. Formula varnostnega ozemlja je naperjena proti Italiji. Govori se sicer, da so previdni turški politiki spremenili svojo finska vojna pokazala več pomanjkljivosti, se z reorganizacijo želita doseči dva cilja: bolj tesna vzporeditev intendančne službe in gospodarske proizvodnje, predvsem pa vzpostavitev avtoritete poveljevanja in hierarhične ideje v četi. Vrhovni obrambni svet je 7. maja obnovil skoro vse prejšnje caristične čine v vojski. Samo naziv vojaka se še ni spremenil: on ostaja slej ko prej »rdeči oboroženi državljan«. Italijanski promet med Evropo in Ameriko New York 4. jun. s_ (Reuter). Tukajšnji poslovalnice italijanskih paroplovnih družb so zopet pričele sprejemati naročila za potovanje na italijanskih oarnikih med livropo in New Yorkom. Milan Grol o koncentraciji Beograjska »Politika« objavlja razgovor s predsednikom demokratske stranke g. Milanom Grolom o vprašanju koncentracije. V uvodu pravi list. da je bila zadnje dni opažena velika aktivnost v krogih opozicije v Beogradu in v krogih vlade v Beogradu in Zagrebu. Zagrebško časopisje je v tej zvezi več dni razpravljalo o koncentraciji, iz krogov opozicije pa ni bilo dobiti podrobnejših obvestil o razgovorih, ki so jih te dni vodili demokrati in radikali s predstavnikoma JNS gg Kramerjem in An-djelinovičem. Zato se je »Politika« obrnila na g. Milana Grola, ki je med drugim dejal: »Opozicija nima nobene zveze s kombinacijami, ki se te dni iznašajo. Na njo se torej ne morejo nanašati nit besede g. Cvetkoviča v njegovem zagrebškem razgovoru z novinarji, niti članek »Samouprave«. Zagrebško časopisje govori o pogojih koncentracije in »Obzor« postavlja etio zahtevo, da za koncentracijo ni dovolj priznanje 26. avgusta, temveč da je potreben tudi še načelen sporazum o nadaljr'; preureditvi države, o čimer niti v današnji Vladi ni še soglasnosti »Danes je glavno vprašanje, ali smo brez rezerve solidarni v čuvanju neokrnjenosti državne celine in ali gledamo v tej neokrnjenosti osnovni življenjski in splošni interes, ki je pogoj vsem drugim posebnim interesom. Vprašanje ni, kaj kdo prinaša v prilog 26 avgustu, temveč kaj prinaša v prilog splošnemu interesu. ki vsaj v sedanjem trenutku mora nad-vladati vse, kar je posebnega in strankarskega. Vprašanje je, kaj kdo prinaša k zbiranju sil za javno pomirjenje za dviganje narodnega samozaupanja Koncentracija se ne da ustvariti, ako se ta program brez rezerve ne usvoji kot edino aktualen v tem trenutku. Mir na znotraj in mir na zunaj — samo to more biti program za katerega se lahko zahteva sogla^e brez rezerve.« »V nepredvidnih penpetijab vojne in onega, s čimer se vojna zaključuje (a zaključuje se z obračunom velikih na račun malih), je bistvenega pomena prisebno in zaupanja polno razpoloženje naroda — je nadaljeval predsednik Grol Da narod složno, mirno in poln zaupanja koraka po poti, ki mu jo usoda odredi za to je prvi pogoj njegova vera, da je za njegovo dobro storjeno vse, kar se m^re storiti Opozicijske skupine, ki sc se skupno z dr Mačkom borile 11. decembra, vztrajajo pri programu. za katerega so šle v borbo m smatrajo za svojo nacionalno dolžnost de strneio svoje vrste, svoje in vseh rodoljubnih elementov. da se ustvari č^m širša soglasnost javnega mišljenja na oni strani na kateri one delujejo Za to nacionalno koncentracijo se mi v tem trenutku zavzemamo. V stanju, v kakršnem smo danes je iasno. da to delo za zbiranje narodnih si! ne gre skupno z onimi, ki mislijo, da je »vse dobro« in »zadosti močno« Ta razlika med nami in onimi ne izvira iz kakšnih naših posebnih teženj, temveč iz same stvarnosti, iz nesoglasja med današnjim stanjem in javnim mišljenjem. Kadar koli se govori o koncentraciji, narod postavljr vprašanje nc toliko novih ljudi, temveč novega stanja, ki ga on pričakuje. Način kako sc da nss zopet začenja razprava o 26. avgustu, gotovo ne bo okrepil razpoloženja naroda. Najmanj, kar ima narod pravico zahtevati, je. da se osredotočijo vre skrbi okrog vprašanja njegove usode, okrog zbiranja vseh sil in vlaganja vseh vrednost' v pno, za narod danes edini aktualno delo. Na višini situacije je samo ta, ki se za ta nacionalni in državni program, usoden za vse nas, zavzema brez rezerve.« Nove mezie za stavblnsko delavstvo Iz sporočila Delavske zbornice po-nemarno še naslednje podrobnosti o Koncu stavke stavbinskega delavstva, ki smo jo zabeležili že včeraj: Po enajstdnevni stavki stavbinskega delavstva je prišlo v ponedeljek končno do sporazuma. Banska uprava je bila v soboto zvečer pozvala obe sporni stranki, da skleneta do ponedeljka ob 10. dopoldne kolektivno pogodbo, sicer bo moral ban predpisati tarifno lestvico v smislu pooblastila uredbe o minimalnih mezdah. Obnovljena pogajanja so se uspešno zaključila na tejle osnovi: 1) Kvalificirani delavci dobe v prvih treh mezdnih razredih po 75 par poviška na mezde kolektivne pogodbe z dne 15. VH. 1938, v četrtem in petem mezdnem razredu pa po 50 par. Od 30. avgusta dalje pa dobe v vseh mezdnih razredih še 25 par poviška na uro. 2) Pomožni delavci dobe v 1. mezdnem razredu (Ljubljana, Maribor, Kranj, Jesenice in industrijska dela y občini Straži- šče) po 90 par dodatna na mezde kolektivne pogodbe iz 1. 1938, v 2. in 3. razredu po 75 par, v 4. In 5. razredu po 50 par na uro. S 30. avgustom dobe tudi ti delavci še nadaljnih 25 par. 3) Gradbena dela industrije v 4. in 5. razredu se plačajo po tarifi 3. razreda, dela v 3. razredu pa po tarifi 2. razreda. 4) Za državna javna dela, ki so bila prevzeta pred 1. aprilom 1940, ostanejo v veljavi stare mezde do 30. avgusta t. L Po tem datumu pa se morajo tudi za ta dela plačati nove mezde. 5) Za vsa druga javna dela (banovinska, občinska itd) stopijo nove mezde takoj v veljavo. 6) Radi udeležbe pri stavki se ne bodo izvajale konsekvence od strani podjetnikov. Dodatni dogovor h kolektivni pogodbi, ki je v vseh ostalih točkah ostala neizpre-menjena, velja za nedoločen Cas na enomesečno odpoved. Minister dr. Andres o nalogah gospodarskega sveta Balkanske zveze Beograd, 4. junija, p. Direkcija za zunanjo trgovino je danes opoldne priredila na Avali banket v čast delegacijam gospodarskega sveta Balkanske zveze. Pred obedom so delegacije položile na spomenik Neznanega junaka lep venec. Banketa se je udeležil tudi trgovinski minister dr. Andres, ki je napil delegacijam in v svoji zdravici med drugim dejal: »2e nekaj let bedi Balkanska zveza nad mirom in blagostanjem Balkana. Članice Balkanske zveze si prizadevajo, da izpolnijo skupne plemenite naloge, pri čemer prihaja do izraza njihovo sodelovanje na političnem, pa tudi na gospodarskem področju. Doslej izvršeno delo ni bilo neznatno, vendar tudi še ni bilo zadostno. Bolj ko kdaj prej je treba spričo vojne, ki divja v velikem delu Evrope, ojačiti naše sodelovanje, da bomo mogli uspežno braniti svoje pravice in legitimne interese. Napeti moramo vse svoje sile, da povečamo medsebojni trgovinski promet in tako zlasti dorastemo težavam, ki so nastale pri dobavi surovin zaradi sedanje vojne. Nič si ne prikrivam, kako velike in komplicirane so naloge gospodarskega sveta Balkanske zveze, pa vendar sem prepričan, da bo mogoče spričo atmosfere vzajemnega zaupanja in razumevanja, ki je vladalo doslej še zmerom na zasedanjih gospodarskega sveta zveze, opraviti veliko delo. Časi, ki jih preživljamo, so zelo težki in naravnost vsiljujejo ukrepe medsebojne pomoči, da bi se očuvali bistveni gospodarski interesi naših dižav. V imenu grške, turške in rumunske delegacije je odgovoril vodja turške delegacije Hasan Sako, ki je rekel med drugim: »Ponosen in srečen sem, da morem izraziti v imenu vseh treh delegacij priznanje in zahvalo za izkazano nam gostoljubnost. Prepričam sem, da bo solidarnost balkanskih narodov proslavila še mnoge slične manifestacije. Vaša ekscelenca je izgovorila hrabrilne besede o naporu, ki ga je izvršil gospodarski svet ter je pohvalila delo predsednikov narodnih sekcij. Za nas je veliko zadovoljstvo in velika spodbuda, kadar slišimo vse te lepe besede, katere potrjujejo tudi vse naše napore, dose-daj izvršene, za povečanje vse gospodarske medbalkanske delavnosti in za organizacijo naše gospodarske solidarnosti. Razumljivo je, da čutijo stari ustanovitelji tega sporazuma, kakor tudi mi veliko veselje spričo našega priznanja, ki nam daje in vliva veliko upanje za bodočnost. Vsi smo prežeti istih idej in vsi nosimo v sebi isto prepričanje. Pismo švicarskega vojaka Opozorili smo že na pisma, ki jih objavljajo švicarski listi tako iz vrst civilnega prebivalstva kakor od vojakov. V enem takih vojaških pisem, ki jih je te dni objavila »Neue Ziircher Zeitung« beremo: »Mi v vojaški suknji zvemo od doma marsikaj: o treznih oblasteh in preudarnih državljanih, o hrabrih ženah in marljivih otrokih. a tudi o lahkomiselnih ljudeh, ki si puste marsikaj natveziti. ž njimi seveda v prvi vrsti računajo oni, ki razširjajo razne govorice vznemirljivega značaja. Od njih pričakujejo, da jim bodo slepo verjeli in jim pomagali še naprej razširjati razne laži. Ne samo zgovorne ženske, tudi klepetavi moški so dobrodošli za taka opravila. Vsi pa so, ne da bi se tega zavedali, v tuji službi, iz katere iih je treba čimprej iztrgati. Mi vojaki tega ne moremo storiti, to mora storiti naše zaledje. Vsak Švicar mora danes pomagati svojim oblastem pri pobijanju raznih neresničnih govoric in prenašanju lažnjivih vesti. Tudi to spada namreč k državni obrambi in pri tem delu se morajo poleg moških izkazati tudi naše žene. Ža govorice imamo dve ušesi: skozi eno mora govorica notri, skozi drugo ven; za one. ki govorice razširjajo, pa imamo — policijo.« Zelinka obsojen na dve leti zapora Celje, 4. junija Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal danes Ema-nuel Zelinka, prokurist kemične tovarne v Hrastniku, ki je 15 aprila t. 1. okrog 14. ure pred tovarniško pisarno v Hrastniku ustrelil 391etnega odpuščenega delavca Kemične tovarne Vinka GaCnlka iz Hrastnika. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Mak obtoženca je zagovarjal dr. Milan Korun iz Ljubljane, Gačnikovo vdovo kot zasebno udeleženko pa je zastopal dr. Zdravko Kalan iz Celja. Za razpravo je vladalo veliko zanimanje. Prisostvovalo ji je zlasti mnogo ljudi iz hrastniške doline, pa tudi Celjani so bili številno zastopani. Razprava je trajala neprenehoma od 8. do 17.30. Vinko Gačnik je bil pred dvema letoma zaradi nekega izpada proti uradnikom kemične tovarne odpuščen iz službe. Od takrat je dolžil prokurista Zelinko, da je on kriv njegovega odpusta. Večkrat ga je zaradi tega zasledoval in mu ponovno grozil, da se bo maščeval. Kljub grožnjam pa ni Gačnik nikoli dejansko napadel Zelin-ke. Na nasvet orožniškega komandirja si je Zlinka nabavil revolver ln ga stalno nosil pri sebi. Zelinka se je Gačnika bal ln je redko hodil z doma. Dne 16. aprila malo pred 14. uro se je pojavil Gačnik vinjen pred pisarno kemične tovarne ter sedel na stopnice pred pisarno. Njegova mati in žena sta ga hoteli spraviti domov, Gačnik pa je dejal, da hoče počakati Zelinko, ker hoče končno vedeti, ali bo zopet sprejet v službo pri kemični tovarni ali ne. Zelinki, ki je bil doma, je njegova služkinja povedala, da ga čaka Gačnik. Ob 14. se je Zelinka v spremstvu inž. Ullmanna in novinarja Elfrida Patza 12 Celja napotil proti pisarni. Gačnikova žena Milka je šla Zelinki nasproti in ga prosila, naj ne hodi tja, da ne bo prišlo do prerekanja ali pretepa. V tem se je Gačnik dvignil s stopnic, stopil proti Zelinki in segel z. roko proti hlačnemu žepu. V tem trenutku je Zelinka, ki je malo prej izvlekel svoj revolver iz žepa, sprožil iz neposredne bližine proti Gačniku in ga zadel v trebuh. Nato je odšel v pisarno. Gačnik se je takoj po strelu zgrudil, kmalu pa se je zopet dvignil in stopil za Zelinko v pisarno. Zelinka je pred njim pobegnil skozi stranska vrata v stanovanje gostilničar-ke Ane Logarjeve. Gačnik se je nato vrnil iz pisarne ter se je na stopnicah zgrudil. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer pa je par ur po prevozu izdihnil. Zelinka je pri razpravi priznal svoje dejanje in se zagovarjal s silobranom. Odvetnikov predlog, da bi predsednik vprašal Zelinko, ali se čuti Slovenca ali Nemca, je piedsednik odklonil. Zaslišanih je bilo 29 prič. Nobena priča ni mogla potrditi, da bi bil kdo kdaj videl pri Gačniku strelno orožje. Pokojni Gačnik je sicer če-sto grozil raznim ljudem, a ni nikdar nikogar dejansko napadel. Ravnatelj kemične tovarne Albert Prochaska je izjavil, da nikakor si hotel več sprejeti Gačnika v službo. Nekatere priče so izpovedale, da Gačnik ni segel v hlačni žep, nego si je samo popravil hlače, preden je stopil k Ze- linki. Novinar Patz je kot priča izjavil, da je Gačnik segel v hlačni žep in da je imel vtis, da je nameraval Zelinko napasti. Novinar Patz, ki je rojen v Celju in je star 35 let, je izjavil, da ne razume slovenski ter je izpovedoval nemško. Krošnjar.Marijan Barač je izpovedal, da mu je tik pred usodnim dogodkom neznan moški, ki je bil visoke postave in brez klobuka, pokazal samokres ter dejal, da bo danes še nekoga ubil. Krošnjar Stevo Babič in natakar Fran Jelen sta potrdila, da Jima je Barač to pripovedoval, vendar se njuni pričevanji nista ujemali. Po govoru državnega tožilca, zastopnika zasebne udeleženke in zagovornika obtoženca, se je senat umaknil k posvetovanju, ki je trajalo pol ure. Ob splošni napetosti je predsednik ob 17.30 razglasil sodbo: Emanuel Zelinka je zaradi zločina po § 178/11 k. z. z uporabo § 71/IV. k. p. obsojen na dve leti strogega zapora, izgub« častnih pravic za dobo dveh let, na plačilo povprečnine v znesku 1000 din ter mora plačati Gačnikovi vdovi 2182 din, celjski bolnišnici pa 64 din. Gačnikova vdova je bila z ostalimi zahtevki zavrnjena na pot civilne tožbe. Zagovornik obtoženca je prijavil revizijo in priziv. R D I 0 Sreda, 5. junija Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi in poročila. — 7.15: Pisan ven-ček veselih zvokov (plošče). — 12: Godalni oktet J. H. Squire (plošče). — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Iz čeških operet (plošče). — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura. — 18.40: Poletna otroška zavetišča na deželi (predavanje). — 19: Napovedi in poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos »Evgenija Onjegina« (gostovanje Borisa Popova) iz ljubljanske opere. V I. odmoru glasbeno predavanje, v II. odmoru napovedi in poročila. Beograd 18.05: Peter Leščenko poje ruske pesmi. — 19.40: Plesna glasba. — 20: Prenos Konjovičeve opere »Koštana« iz beograjskega narodnega gledališča. — 22.40: Poročila. — Zagreb 20: Prenos »Evgenija Onjegina« iz ljubljanske opere. — Sofija 13: Simfonična glasba s plošč. — 14: Narodna glasba. — 18: Tamburaški orkester. — 18.55: Klavirski koncert Panče Vladigerova. — 19.50: Prenos Bizetove opere »Carmen« iz sofijskega narodnega gledališča. — 22.30: Narodna glasba. — Praga 19.20: Plesna glasba. — 20.10: Zabavni koncert radijskega orkestra. — 21.35: Lahka glasba. — 22: Koncert del čeških skladateljev. — London 20: Beethovnov simfonični koncert. — 21.35: Koncert orkestra na pihala. — 22.30: Razna glasba. — 23: Plesna glasba. — 23.40: Komorna glasba, — Pariz 21: Zabavna ura. — 22.15: Glasba s plošč. — Rim 20.45: Mali orkester. — 21: Simfonični koncert. — 23.15: Plesna glasba. — Berlin 19.15: Lahka glasba. — 21.15: Plošče. — 21.30: Mali orkester. — 22: Zabavni koncert. — 23: Nočni koncert. Dotrpefc ▼ 68. leta svoje starosti naša predraga zlata mama, babica, teta in svakinja, gospa Antonija Germek VDOVA MESTNEGA UČITELJA IZ TRSTA Nepozabno pokojntoo spremimo k večnemu počttkn v četrtek, dne 6. t m. ob pol petih pop. te hiSe žalosti ▼ Kolezijski uL 25, k Sv. Križu. LJUBLJANA, 4. junija 1940. STANA PEČENKO, BOBB, SOLZA SKOtiEB, NADA MRAKOVCIC, otroci — la ostalo MALI OGLASI CENE ALIM OGLASOM Po SO par sa besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— sa Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo Služb. Najmanjši tneaeb ca enkratno objava oglasa Dta 12.— Dopisi Id ženitve se earačonajo po Din Z.— sa vsako besedo, Din 3.- davka Ka vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5. - m SJfrti ali da.lan.1e naslovov. Najmanjši cnesek ca enkratno objavo oglasa D!s ZO—. Val ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— ca besed«, Din 3 ttavks sa vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5 - za Šifro ali daianje Dvosob. stanovanje s pritiklinami, vse pod enim ključem oddam v podpritličju. Bolgarska nI. 23. 14575-21 naslovov NajmanJSi Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Rudarskega nadzornika » šolo, iščemo. Ponudbe na Rudnik uglja, Bukovac, Despotovac, Moravska banovina. 14484-1 Agilen fant melianik ali ključavničar s šoferskim izpitom dobi mesto z vso cekr bo v hiši. Nastop takoj Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Dober vozač* 14324-1 Frizerko »r>reimc salon »Maksa«, Resljevi 2. 14541-1 Pozor mizarji! Takoj spreimem v službo več dobrih pomočnikov. — Hartlieb Bogoljub, Podkoren, Kranjska gora. 14536-1 Frizerko samo dobro moč, starejšo — dobra plača — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra moč«. 14548-1 Učenko revnih staršev sprejmem za mlekarno in vsa hišna deia. Hrana v hiši. — Mlekarna Lorber, Florijanska ul. 28. 14545-1 Absolventka drž. trgovske šole v Ljubljani, nadarjena, zanesljiva in poštena dobi takoj mesto. Reflektantke naj se zglase osebno pri Ravna-telistvu šole. 14547-1 enkratno objavo Din 17. Potniki Gozd pri Rogatcu 140 oralov in sadonosmk prodam. Natančne podatke pismeno. Obrniti se je na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugodna prilika«. 14498-20 beseda I din, davek i din, ra šifro ali daianje naslova « din. Najmaniši znesek 17 din. Kiajevne zastopnike sposobne in agilne sprejme zavarovalnica »SAVA«, — Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. 14539-5 Stavbna parcela ob banovinski cesti 25 minut od Celja cca 45 tisoč m2 naprodaj za din 70 tisoč ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »70.000« 14435-20 [A v t o, moto\ 4-stanovanjsko hišo proda ugodno, tudi za knjižice Mestne in Kmetske — realitetna pisarna TRIBUČ, Tržaška 42, telefon 26-05. > 14336-20 Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Petsedežna limuzina 4-cil., moderna linija, za din 20.000 naprodaj. Poizve se: Erjavčeva cesta la II. nadstr., desno. 14487-10 Hiša v Šaleški dolini, tik železniške postaje, pripravna za vsako obrt, skoraj nova, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14588-20 ffiHfMfte \lzgubljeno Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmaniši znesek beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje oaslova Zastopnika ki bi z avtomobilom obiskoval odjemalce v Ljubljani in okolici, išče veletrgovina. Fiksum, dnevnice in provizija. — Prednost imajo ponudniki, ki so v tem rajonu že z uspehom obiskovali trgovce in gostilničarje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »70.000«. 14580-1 Brivskega pomočnika sprejme takoj salon Gjud Aleksander, Kongresni trg štev. 6. 14577-1 Šiviljo za izdelovanje damskih pla-ščev v moški delavnici — sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14562-1 Pomočnice sprejme damska krojačica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14560-1 Frizerka prvovrstna v vodni, železni ondulaciji dobi stalno mesto. Takojšnje ponudbe poslati s sliko na »Salon Anton Veselko, Maribor, Dvo-rakova 10. Damsko in moško kolo popolnoma novo za vsako ceno naprodaj. — Strojna delavnica. Sv. Petra c. 85. 14574-11 Kolo moško, dobro ohranjeno — naprodaj za 600 din. Do-minko, Privoz, 4/II., desno 14592-11 Prodam besed; I dm, davek •> din. za šifro ali daianie naslova 5 din Najmaniši znesek 17 din. Polnojarmenik (Gattcr) 45—60 cm širine, nov ali rabljen, v dobrem stanju, kupim takoj proti gotovini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14519-6 Žaluzije lesene, medokenske dobro ohranjene, naprodaj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žaluzije«. 14508-6 Seseda l din. davek 3 din. šifro ali daianie naslova s din Najmanjši znesek 17 dia Kupimo večjo množino sodov vseh velikosti. Produkta Ljubljana Tyrševa c. 14050-7 Otroški voziček tehtnico in krojaški stroj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar«. 14574-7 E&3 k 3 m beseda i din, davek •> din. za šifro ali daianje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Lokal na dvorišču primeren za 14587-1 t j-fojjjtj ajj pisarno oddam 1. avgusta na Sv. Petra Mesarski pomočnik ] cesti 27. 14546-19 dober sekač (na čoku) ter zmožen vseh del, pošten in trezen, dobi takoj mesto. Franc Ocvirk, mesar, Ljubljana. 14584-1 Postrežnico za dopoldanske ure sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14583-1 Službe išče beseda 50 Dar, davek 3 din. tet i din ta lifro ali dat* nje naslova. — Najmanjši znesek dni 13. Šivilja X dobrim okusom se priporoča. Šerbec, Glince IX, 2 Vič. Telefon 43-96. 14555-2 500 din dam kdor mi preskrbi stalno in primerno službo v tovarni ali slično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno«. 14542-2 Učenka pridna in poštena, ki ima že 6 mescev prakse v trgovini in 4 razrede meščanske šole ter malo maturo želi nadaljevati učno dobo v trgovini na deželi. Hrano in stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in pošteni 20« 14532-2 Jurist s prvim državnim izpitom išče službo kjerkoli. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14564-2 Šofer mehanik s prvovrstnimi spričevali, perfekten v elektro instalacijah išče stalne službe, najraje pri industriji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14589-2 Damski frizer prvovrsten išče odgovarjajoče mesto. Ponudbe na Maks Kranjičevič, damski frizer, Varaždin, Gunduli-čeva J. 14586-2 beseda i din, davek i dm, za iifro ali daianie naslov-3 dia Najmanjši znesek 17 din. Dvoje stanovanj v Rim. Toplicah v novi vili, oddam mirnima strankama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14590-38 Posest beseda 1 din, davek -s ain, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. 17 din. Patent ključ »Kiekert« se je izgubil. — Najditelj se prosi, da ga odda proti nagradi v ogl. oddelku Jutra. 14556-28 Informacije beseda I din, davek 3 din; za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Psihografolog Feliks Globočnik v Ljubljani, hotel »Slon«, sprejema od 6. do 12. junija dnevno od 8.—12. in od 13.—21. Dela na strogo znanstveni podlagi. 14576-31 Stanovanje za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Dvosob. stanovanje s kopalnico in pritiklinami oddam mirni stranki za avgust. Rožna dolina, Cesta VII 5a. 14553-21 Dvosob. stanovanje komfortno, v mansardi, v novi vili, oddam takoj ali 1. julija. Galetova 24. 14544-21 Dvosob. stanovanje oddam za 1. julij v novi hiši. Trdinova 7. 14551-21 Solnčno stanovanje dvosobno, s kopalnico, plinom in pritiklinami, odti 1. julija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14582-21 Enosob. stanovanje takoj in 3-sobno oddam za julij. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14573-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam za takoj ali julij. Naslov y vseh poslovalnicah Jutra. 14591-21 Stanovanja Uradnica sama, ves dan odsotna snažna, išče stanovanje sobe s kuhinjo in pritiklinami za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnica« 14543-2la Stranka dveh oseb brez otrok išče dvosobno stanovanje po možnosti v bližini centra, ali vsaj tramvaja. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« z navedbo cene pod »Suho in sončno«. 123456789 Sobo odda Beseda 1 din, davek i din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Prazno sobo s posebnim vhodom in vodovodom, pripravno za stanovanje ali pisarno takoj oddam v Trdinovi ulici 7. 14552-23 Veliko prazno sobo solnčno, lepo oddam v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _14568-23 Lepo sobo prazno, s posebnim vhodom odam v sredini Ljubljane. Vprašati: Salendrova 6, III. nadstropje. 14569-23 Sobo moderno opremljeno, solnčno, mirno s kopalnico, oddam solidnemu gospodu 15. junija. Ilirska ul. 12/1., levo. 14563-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam takoj. Tabor 13, Sokolski dom, I. nadstropje, levo. 14561-23 Sobo s strogo separiranim vhodom oddam boljšemu gospodu. Florjanska ul. 31. 14557-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom oddam v Sp. Šiški, Drenikova ul. 31 poleg Sokolskega doma. 14585-23 Sobo s hrano oddam gospodu za 600 din. Poizve se: Kariovška cesta štev. 28. 14581-23 Beseda 50 par, davek 3 din, tet i din za šifro ali dajanje naslova — Najmanjši znesek dni 13. ŠPORT Bogato delo za propagando smučarstva (Izvleček iz poročila gen. tajnika JZSS za nedeljski XVIII. občni zbor naše vrhovne smučarske organizacije) Dve prazni sobi v strogem centru za modni salon iščem za 1. julij. — Točen plačnik. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, Prihodnjo nedeljo dopoldne se bodo predstavniki naših smučarskih klubov sestali na občnem zboru JZSS, da Izrečejo sodbo o storjenem delu v naši vrhovni smučarski organizaciji ter določijo smernice za bodoče poslovanje, predvsem pa polo-že nove temelje tej naši vrhovni športni organizaciji. Letna poročila posameznih funkcionarjev so bila — kakor je že dolga leta običaj — že v naprej razposlana vsem klubom in podsavezom, tako da bodo razprave na občnem zbora kolikor mogoče Vsa poročila so sestavljena olajšane, skrbno ln kažejo, kako ogromno delo je naš JZSS opravil po vseh svojih organih ne glede na Izredne razmere po sveta in brez dvoma pomeni tudi pretekla zimska sezona lep korak naprej v razvoja našega smučarskega športa. Med poročili, ki jih Imamo na razpolago tudi pri nas, je na prvem mesta poročilo generalnega tajnika dr. Franeta Bradača, ki daje pregled glavnih dogodkov v lanskem življenja naših smučarskih klubov in iz katerega posnemamo naslednje glavne ugotovitve: Uvodoma ugotavlja poročevalec, da je imel JZSS križe in težave že z zasedbo važnega mesta generalnega tajnika, ki ga je moral v teku poslovnega leta menjati trikrat ter je sedanji generalni tajnik prevzel te posle šele tik pred zaključkom sezone, kar seveda tudi ni bilo brez vpliva na izčrpnost poročila. Glavni delo je JZSS lansko jesen usmeril deloma v notranjo organizacijo, deloma pa v priprave za izvedbo smučarskega svetovnega prvenstva. Medtem ko je odbor za prireditev svetovnega prvenstva kmalu prenehal delovati, ker so se razmere močno spremenile v škodo mednarodnih športnih odnošajev, je notranje delo v savezu kmalu potem, ko so se številni odsotni aktivni delavci spet vrnili na svoja mesta, spet šlo lepo od rok. Največ brige je imela uprava z vprašanjem reorganizacije v zvezi z novo politično ureditvijo države, glede katerega pa je slednjič dosegla, da je prišlo na dnevni red šele po končani sezoni in so se lahko klubov! funkcionarji v glavnih zimskih mesecih posvetili delu na terenu. Poročevalec omenja tukaj predvsem težave, ki jih je imel akcijski odbor za ureditev tega vprašanja z zastopniki GZSP in pa s predsednikom beograjskega podsaveza g. Limičem, ki je kratko malo napovedal izstop iz JZSS in kmalu nato tudi na svojo roko ustanovil srbsko smučarsko zvezo. Od tedaj naprej JZSS s srbskimi smučarji ni imel pravega stika in bo treba te odnošaje še urediti. Med saveznimi odbori so bili najbolj agilni upravni odbor sam ter razen njega še tehnični in mladinski. Zbor smuških učiteljev je začel marljivo delovati šele v drugi polovici sezone in podoba je, da so se naši smuški učitelji slednjič le zavedli važne naloge, ki jo imajo pri širjenju smučarstva in pri izpopolnjevanju smuškeg;. znanja na široko. Poročilo vsebuje nato kratke podatke o delovanju posameznih podsavezov in ugotavlja med drugim, da GZSP, s katerim JZSS vso sezono ni mogel priti do soglasja, lani ni pokazal takega dela, kakor bi 14571-23a selitve. Dopisi Tallin Dvigni pismo. Zadržan radi 14533-24 Tehnični uradnik 28 let star, agilen, vsestransko uporabljiv, vajen samostojnega vodstva, s perfektnim znanjem nemščine želi premeniti službeno mesto. — Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod: »Energija«. OBČINA BIZELJSKO razpisuje mesto Posestvo v bližini Mirne na Dolenjskem po ugodni ceni naprodaj. Poizve se pri Zore, Volčje njive 18. 14535-20 Šolska izobrazba 4. razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina din 5.000.—. Prošnje pravilno kolkcvane z listinami po čl. 7 in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, do 15. VI. 1940. Uprava občine Bizeljsko, dne 3. junija 1940. Razno fsihogratoiog in astrolog S Paradiso Psiho grafolog Paradiso Vam pokaže smel sreče in blagostanja. Predložite svo-ie roistne podatke in lastnoročni podpis, pa Vam opiše v a J značai Odpre V'dm zastoi Vašega življenja Pove Vam. « kom :n kako s« ooste poročiti. Kako se obvaruiete nespo razuma » zakonu Kkc vzgajajte otroke Katerih bolezni se morate varovati. Kdai vim psihološkim ana ti?a:n izraža na tisoč* obi •skovalcfi nnsrčnf zahvale S. PARADISO. astropsiho grafolog. Liubljana. Hotel Slon. soba 15. Stranke spre-iem.-> od S. do 12. in od 14. du 19 ure. 0 ' .n. samo kratek čas v Ljubljani. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih sprejeli ob težki izgubi našega ljubega soproga, brata in svaka, gospoda ga bilo pričakovati. Pri vsem tem ima ta podsavez v svojih vrstah naše najboljše tekmovalce ln je gotovo, da bo složno delo JZSS rodilo še lepše uspehe. Jeseničani so imeli razen mnogih drugih tekem tudi dve velikopotezni smučarski prireditvi, in sicer III. izlet gorenjskih smučarjev in pa smučarske tekme KID, ki so presegale okvir podsaveznih prireditev po udeležbi in organizaciji. Ljubljanski podsavez je bil najbolj aktivna edinica med vsemi ter se je odlikoval po izvedbi številnih tekem z največjim številom tekmovalcev, z veliko skrbjo in delom med mladino, s številnimi tečaji ter najbolj s sistematičnim delom v klubih, Mariborski podsavez je zabeležil znatno povečanje zanimanja za klasične discipline ter je bil pri vseh svojih številnih prireditvah izredno marljiv in vesten. V zagrebškem podsavezu so imeli letos prav dobro sezono in so v splošnem precej napredovali ne samo številčno, temveč tudi po kvaliteti tekmovalcev. Sarajevčani so se tudi v letošnji sezoni mnogo trudili, da bi polagoma dosegli razvoj smučarstva po ostalih krajih — in to z zadovoljivim uspehom. Beograjski podsavez je živel sam zase in je organiziral, posebno v pozni sezoni, tudi nekatere velike smučarske tekme po južnih krajih, vendar o njih JZSS ni prejel nobenih oficielnih podatkov. JZSS šteje ob koncu poslovnega leta 108 klubov in društev, ki so v minuli sezoni izvedla vsega 177 prireditev, na katerih je nastopilo 2608 tekmovalcev. V tujini so naši startali trikrat, tujci pa so bili pri nas na petih prireditvah. Generalni tajnik omenja posebej uspelo prireditev smuških poletov v Planici, na kateri je nastopilo tudi 9 nemških tekmovalcev v obliki treninga, ki je ponovno dokazal, da planiška skakalnica nima enake v svetu. Ker je bila minula zima s snegom zelo radodarna in je bilo dovolj snega ne samo v gorah, temveč tudi v dolinah, je to pot s smučarstvom tudi mnogo pridobil zimski tujski promet, saj so bili vsi zimski domovi in vsa znana smučišča tja do spomladi dobro obiskana. Kakor civilni športniki se je letos z vso vnemo posvetila smu-čarstvu tudi naša vojska, ki je večinoma na naših terenih izvedla svoje najvažnejše smučarske tekme. Poročevalec se proti koncu svojega poročila spominja smučarskih tovarišev iz Poljske. Finske in Norveške, ki so morali v letošnji sezoni zamenjati smučišča s bojiščem, tako da mu nalaga dolžnost, opozoriti. naj se kot športniki spomnimo njihove težke usode in občudujemo njihovo herojsko borbo. JZSS zaključuje s tem svoje delovanje v okviru starih pravil in se lahko ponaša s tem, da je v 17 letih obstoja vzgojil tisoče in tisoče dobrih športnikov smučarjev, ki bodo vsak čas s svojimi najboljšimi silami na razpolago državi in narodu, želja je njegova, da bi tudi prenovljeni JZSS sledil vzorom starega ter dozdaj opravljeno bogato delo za propagando smučarstva še bolj poglobil, da bi čimprej vstala mogočna zgradba jugoslovenskega smučarstva. Prvenstvo iuniorjev v Ljubljani končano Na prvih treh mestih so: Ljubljana, Slavija in Hermes Preteklo nedeljo je bilo končano prvenstvo juniorjev, v katerem so sodelovali juniorji najboljših drugo — in prvorazrednih klubov ter ligaša Ljubljane. Borba za prvo mesta je potekla med li-gašem Ljubljano, drugorazredno Slavijo in prvorazrednim Hermesom. SK Slavija je že v jesenskem delu prvenstva dosegla nadvse častno drugo mesto, ki ga je tudi v spomladanskem delu prvenstva obdržala do konca tekmovanja. SK Slavija je s tem dokazala, da ima svoje najboljše moči v »mladi gardi«, od katere je pričakovati še mnogo uspehov. Podroben pregled uspe- hov je razviden iz tabele, ki je takale: Ljubljana 14 12 0 2 62: 6 24 Slavija 14 9 2 3 34:18 20 Hermes 14 9 2 3 31:15 20 Jadran 14 5 4 5 21:25 14 Svoboda 14 5 3 6 24:37 13 Mars 14 4 3 7 30:35 11 Moste 14 3 4 7 19:35 10 Reka 14 0 0 14 0:48 0 Razpis drž, prvenstva v slalomu s kajaki na dan 9. t. m. v Tacnu Regata bo v nedeljo dne 9 t. m. ob 10.30. Proga bo potekala od jezu tacenske elektrarne do železnega mostu na Savi. Dolžina proge je 300 m. srednja brzina vode je 10 km na uro. Po pravilniku bo proga obrazložena tekmovalcem 2 uri pred tekmovanjem. Na dan regate je prepovedan vsak trening na progi. Progo bo treba voziti dvakrat. Regata je razpisana za naslednje kategorije: Kategorija a) enojke, gospo- dje do vklj. 35. leta starosti, b) enojka, gospodje starejši od 35 let, c) enojke, dame. V poštev pridejo vse enojke ne glede na dimenzijo čolna. Pravico starta imajo vsi verificirani člani Jugoslovenskega kajak saveza. Start bo točno ob 10.30. Tekmovalci startajo po tekočih številkah v triminutnih presledkih. Poedine kategorije startajo v presledku 5. min. Za vsako kategorijo se morajo prijaviti najmanj 3 tekmovalci. Prijavnina. Prijave se sprejemajo do vključno 5. t. m. pri Veljku Vučkoviču, Zagreb, Senoina 22/TL Nagrade. Prvi v vsaki kategoriji prejme zlato, drugi pa srebrno plaketo. Ce bo v posamezni kategoriji prijavljenih več kakor 5 tekmovalcev, prejme tretje plasirani bronasto plaketo, žrebanje startnih številk bo 7. t ra. v Zagrebu. Protesti se sprejemajo najkasneje eno uro po tekmi s priloženo takso din 100.— Tekmovalci nastopijo v klubskih dresih. Objava rezultatov bo v gostilni v Tacnu ob mostu. Organizacija te tekme bo v rokah Kajak kluba Ljubljane. Starta vsak na lastno odgovornost. Tekma bo ob vsakem vremenu. ★ K. K. Ljubljana opozarja glede na gornji razpis vse klubove tekmovalce, da se nemudoma prijavijo pri klubovem kapeta-nu g. Cerarju ah tajniku g. Malahovskemu. Športno čtivo 6. Številka »Avta in športa«, glasila Slovenskega avtomobilskega kluba, je v glavnem posvečena najnovejšim društvenim dogodkom. V njej čitamo izčrpna poročila o več občnih zborih kakor tudi o delovanju nekaterih njegovih sekcij in o prvi letošnji prireditvi ljubljanske sekcije Slaka, nedavni ocenjevalni vožnji avtomobilov in motociklov po Gorenjskem, številka je dalje izpolnjena z nekaterimi zanimivimi strokovnimi članki in vsebuje še običajne stalne rubrike kakor tudi razna važna obvestila za članstvo. Tudi ta številka edine publikacije te vrste pri nas je dovolj pestra in lepo urejena, čeprav se ji pozna, da so ji izredne razmere vtisnile svoj pečat. Posamezne številke so po din 5.—, uredništvo in uprava sta v Ljubljani, Aleksandrova c. 4. * »Sportska revija« je izdala 23. številko na dan 1. t. m. Na naslovni strani je lepa slika s tekme med Gradjanskim in Jugoslavijo v Zagrebu potem pa je na 16 straneh objavljenih še cela vrsta posnetkov o najnovejših športnih dogodkih in športnikih vobče. Slovenska stran pod vodstvom M. Milanoviča objavlja 4 slike iz športnega življenja Slovenije in ima prispevka o sijajnih športnih funkcionarjih v Sloveniji in o vprašanju, zakaj je slovenska publika v tako majhnem številu zastopana na športnih prireditvah. Tudi ta številka »Sportske revije« se odlikuje po veliki pestrosti in bo v njej vsak prijatelj športa našel nekaj, kar ga bo zanimalo. Posamezne številke so po din 3.— List izhaja dvakrat mesečno v Beogradu, naslov uredništva in uprave je: Beograd, poštni predal 973. ★ »Dustrovane sportske novosti« št. 23. so izšle. Vsebina: Gradjanski je še lahko prvak Jugoslavije 1940. — štirji jugosloven-ski slušatelji na italijanski visoki šoli za telesno vzgojo v Rimu. — Haškovci in reorganizacija njihove nogometne sekcije. — Najboljši hrbtni plavalec na svetu Adolf Kiefer je »izdajalec« svojega časa. — Splitskemu Jadranu ne cveto rožce pred novo plavalno sezono. — Parlament naših smučarskih voditeljev. — Uspehi vzhodnih klubov v prvenstvu Slovenske nogometne zveze itd. Vmes je še mnogo pestrega drobiža in drugih zanimivih športnih prispevkov iz vseh panog. Posamezne številke so po 1 din. SK Grafika. Danes od 17.30. dalje trening na igrišču Ilirije za vse. Kdor ima opremo doma, naj jo prinese s seboj. Načelnik. SK Jadran. Redni treningi, bodo zopet v sredo in petek od 17. dalje. Zaradi nedeljskega gostovanja v Litiji naj se treningov udeleže vsi igralci. Ob istem času se sprejemajo na igrišču novi člani. Hudjek in Stefanovič naj javita naslove. Iz Litije i— Slab sejem. V ponedeljek ie bilo na sejmu malo kramarjev in malo kupcev. Ljudje so pač zdaj zaposleni pr domačem delu, denarja primanjkuje v tem času, ko nimajo ničesar na prodaj, pa nihče se tudi po nepotrebnem ne zalaga Še največ je bilo kupčije s kosami in je bila konkurenca velika. Prišel je čas košnje kmetom pa močno primanjkuje krme. Na živinskem sejmu je bilo le srednje število živine. Kupčije je biilo malo, mesarji niso prišli. Hlevi so pač že precej prazni in živina jk> hudi zimi slaba. Mesarji gredo rajši na domove, kjer imajo boljšo izbiro. Dva postopačka sta poizkušala na sejmu goljufati s kartami, okrog njiju se je zbiralo piecej ljudi in že ie kazalo, da bodo tudi žeparji imeli lep delež. Orožniki pa so napravili red m pognali sumljivce iz Litije. JNSERIRAJTE V „JUTRU"! Voltmann se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo njegovemu šefu in vsem uslužbencem tvrdke Ant. Krisper za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, nadalje gasilski četi iz Nad-gorice in njegovemu naraščaju, zastopnikom Slovenskega lovskega društva ln drugih društev in korporacij, kakor tudi vsem njegovim prijateljem in znancem, ki so ga v tako častnem številu spremili k zadnjemu počitku. Prisrčna zahvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja. Meetnl pogrebni zavod 0">čina Ljubljana NAJLEPŠE CTIV0! Ravljen. Klabund: ŽALUJOČI Zgodbe brez groze P jot r - Rasputin Ravljen: £fna VOjfia VThompson: £jy|(Q Majerjeva: Rudarska balada Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga: din 15 ZALOŽBACESTA LJUBLJANA KNAFUEVA ULICA 3 Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno ^ d. kot riskamarja Fran Jeran — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani. 7521959525747415