GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA Leto IV. Litija, februar 1976 si. 2 To je našo dolžnost Tako je bilo tudi rečeno na prvem jugoslovanskem posvetovanju o družbeni samozaščiti, ki jc bilo 13. in 14. januarja letos v Beogradu. Tudi v naši občini je na tem področju že mnogo storjenega. Vendarle pa družbena samozaščita ni v cleoti dobila svojega mesta pri slehernem občanu. Ali drugače povedano, ni še prisolna povsod tam, kjer naš občan živi, dela in se zadržuje. Kako doseči to? Nedvomno je razvoj socialističnega samoupravljanja dolgoročen proces, ki se uresničuje v konkretni praksi uveljavljanja določil nove ustave. Pravimo, da je tudi družbena samozaščita njegov sestavni del, zato moramo spoznali vse nevarnosti, ki nas pri tem procesu ovirajo. Prav gotovo v tem procesu ne smemo pozabili že potrjene prakse iz narodnoosvobodilne borbe. Pozabiti ne smemo na to, da je bila revolucionarna pol naše Komunistične partije Jugoslavije napadena od vseh strani ob njeni ustanovitvi. Pozabiti ne smemo vseh tistih, ki so v letu 1941 stopili v odkrit boj prot KPJ in tudi ne tistih, ki so v teh usodnih dneh govorili, da je za odkrit boj zoper našega skupnega sovražnika prezgodaj. Pozabiti ne smemo leta 1948, ko Je Stalin s svojim blokom odkrito napadel našo samostojno pot v socializem. Spremljati in spoznavati moramo vse sovražne pritiske in druge sovražne dejavnosti, ne glede, kdo je njihov nosilec. Zavedat i se moramo, da ie cilj vseh naših sovražnikov, ne glede na nijhovo barvo, ovirati naš socialistični samoupravni sistem, rušiti našo obrambno moč in delali nezadovoljstvo med občani ter rušiti ekonomske temelje naše ustavne ureditve. Spričo teh ugotovitev, tudi danes zasledimo sopotnike naše revolucije. Še so ljudje, ki govorijo, kaj hočemo, saj smo premajhni, kaj toliko govorimo o splošnem ljudskem odporu, kaj o družbeni samozaščiti itd. Se imamo ljudi, ki menijo, zakaj bomo mi prvi pri uresničevanju določil naše ustave, saj naš delovni človek ne razume, zakaj gre itd. Če take in drugačne izjave primerjamo z željami naših sovražnikov, lahko vidimo, kako so si enake. Iz te primerjave lahko zelo hitro ugotavljamo notranje in zunanje sovražnike našcg.i ustavnega reda. Tega kar želijo naši sovražniki, naš delovni človek — občan noče. On gre svojo pot uresničevanja ideje o samo-osvoboditvi delavskega razreda preko samoupravljanja, to je naš delovni človek že potrdil v svoji praksi, zato pravimo, da prihajamo na stopnjo, na kateri samoupravljanje prehaja v samozaščito. To nam potrjuje konkretna praksa, da je naš delovni človek splošni ljudski odpor sprejel kot vsakdanja opravila. Tudi v tem obdobju, ko bomo podpisovali in sprejo mali samoupravne akte o družbeni samozaščiti v TOZD in OZD ter Krajevnih skupnostih, moramo imeti pred očmi vse dosedanje ugotovitve. Ti akti morajo biti konkretni ,tako da bo sleherni občan vedel, kaj mu je v dani situaciji potrebno storiti, Zato moramo o tem področju govoriti povsod, da sproti opravljamo potrebne ukrepe. Izjemno pomembna je vzgoja mladega rodu v duhu socialističnega samoupravljanja in patriotizma, mladi pa morajo biti sami vsestranski nosilci graditve naše socialistične samoupravne prihodnosti skupaj z Zvezo komunistov v Jugoslaviji. Zato bo Zveza komunistov temu morala posvetiti vso skrb marksistične vzgoje. Družbena samozaščita ne obravnava samo tega področja naše varnosti. Ko govorimo o samozaščiti, moramo imeti pred seboj varnost človeka in premoženja. To se pravi, da moramo z enako resnostjo in vestnostjo obravnavati varstvo pri delu, požarno varstvo, prometno varnost itd. Pravimo, da je v naši družbi največja vrednota človek, potem moramo varstvu človeka posvetiti vso skrb, ne samo s suhimi pravnimi in samoupravnimi akti in ukrepi, temveč jc dolžnost vseh organizmov naše družbe, da posveti vso pozornost vzgoji tega človeka. Iz dosedanjih ugotovitev pa izhaja prav to, da smo na tem področju vse premalo storili. Dan za dnem beremo v dnevnem časopisju, da je bilo v prometnih nezgodah toliko in toliko mrtvih. Ko delamo primerjave po letih, vidimo, da število žrtev narašča. Sprejete imamo predpise o varnosti prometa, sankcije za prekrške so stroge, žrtve pa naraščajo. Prav ta primer nam dokazuje, da se nismo prav vsi organizirano vključili v vzgojo našega človeka, da ga seznanimo z vsemi nevarnostmi in mu okrepimo zavest; tako ne bo izzival nevarnosti, ki mu pretijo na javnih cestah. To nam potrjuje to, da moramo za dobro samozaščito vzgajati zavestnega človeka, ki bo poznal vse nevarnosti in se jim bo zavestno ogibal. Takrat bomo šele dosegli končni cilj samozaščite. M. F. Tudi letos delovne akcije Prostovoljno delo mladih postaja vse bolj zanimiva oblika delovanja in družbenega udejstvovanja dijaške, študentske, kmečke in delavske mladine. Na akcijah zveznega, republiškega in lokalnega pomena mladi gradijo pomembne družbene objekte, kot so: vodovodi, ceste, športna igrišča, prostori za družbeno delovanje, spominski parki, predvsem v Sloveniji pa je pomembna tudi solidarnost, ki se kaže v organiziranju mladinskih delovnih akcij v nerazvitih področjih Slovenije (Haloze, Brkini) ali pa v področjih, prizadetih ob naravnih katastrofah (Kozjansko). Hu- mana pomoč mladine pa se kaže ne samo v delu, ki ga opravlja v teh krajih, marveč tudi z individualno pomočjo mladih tam, kjer živimo, to je v krajevnih skupnostih, in tam, kjer smo zaposleni, to je v OZD. S svojo prisotnostjo, z organizacijo kulturnih prireditev, tabornih ognjev, športnih tekmovanj in solidarnostnih akcij s prebivalci naselja, v katerem bivajo brigadirji, vnašajo mladi v življenja teh, doslej zapuščenih ljudi, radost in novo voljo. Mladinske delovne akcije so pomembna oblika sodelovanja za dosego družbenih ciljev, hkrati so ena najboljših Tudi letos mladinske delovne akcije Foto: Zofka oblik zbliževanja in poglabljanja prijateljstva, bratstva in enotnosti med mladimi, pomemben je tudi vzgojni pomen, saj jc mladinska delovna akcija s samoupravnim odločanjem v brigadirskih akcijah in z razgovori ter predavanji, organiziranimi v popoldanskem prostem času, tudi šola samoupravljanja. Na zveznih mladinskih delovnih akcijah sta bistveni vrednoti bratstvo in enotnost vseh jugoslovanskih narodov, ki se ne razvija samo na de-lovišču, temveč se odraža v brigadirskem življenju v naselju in pri delovanju na različnih interesnih področjih. Vsak brigadir opravlja svoje delo prostovoljno in ga združuje z drugimi brigadirji z zavestjo, da opravlja družbeno pomembno in koristno delo, hkrati pa, ko spoznava rezultate dela, se ga uči tudi pravilno vrednotiti. Sam od. loča, na katerih področjih bo deloval. S svojimi delovanjem lahko kasneje uspešno deluje in postane pobudnik akcij v svoji organizaciji ZSMS in v drugih družbenih organizacijah in društvih. Zanimanje med mladimi za mladinske delovne akcije iz leta v leto raste. Lani so bila poleg Kozjanskega odprta šc tri de-lovišča: Suha Krajina, Brkini Haloze. Letos bomo mladi Urednikov stolpec Želja uredniškega odbora Glasila občanov in vseh občanov je tudi čim večja pestrost našega časopisa. Želimo, da prav vsak občan najde v časopisu či mveč zanimivih prispevkov in novic. Seveda je eden izmed načinov za dosego tega cilja tudi v čim večji razširitvi kroga piscev oziroma dopisnikov. Prav tu pa uredniški odbor naleti na telave. Će je ie veliko dela s pripravo načelne vsebine lista in z vsemi tehničnimi opravili, je še već tetav pr pridobivanju piscev za' posamezne teme. Prav zato bo Občinska konferenca SZDL pridobila stalne dopisnike v vseh krajevnih skupnostih. Gotovo se v enem mesecu v vsaki krajevni skupnosti nabere toliko novic, da tem dopisnikom ne bo teiko enkrat mesečno napisati nekaj vrstic o delu in iivljenju občanov v krajevni skupnosti. Mislim, da bo tako naš časopis pridobil na pestrosti. In še nekaj besed o nepodpisanih pošiljateljih prispevkov, kar je lahko tudi odgovor vsem tem piscem. Noben časopis ne objavlja prispevkov anonimnih avtorjev. Tudi naš časopis takih prispevkov ne bo obajvljal. O utemeljitvi tega stališča ni vredno izgubljali besed. Zanimivo pa je tudi to, da v veliki večini primerov pisanje anonimnih piscev sploh ni naperjeno proti komurkoli ali čemurkoli, in zato sploh ni vzroka, da se avtor ne podpiše. Na ieljo avtorja pa podpisa navsezadnje tudi ne objavljamo. lahko delovali na več delovi-ščih: v Slovenskih Goricah, Kozjanskem, Suhi Krajini, Brkinih in Kožbani. Sklep 5. redne seje RK pa je bil, da vsaka 00 ZSMS organizira eno enodnevno delovno akcijo krajevnega pomena, vsaka OK ZSMS pa eno enotedensko delovno akcijo ob-činskega pomena, prav tako MS ZSMS eno enotedensko delovno akcijo regijskega pomena. (Nadaljevanje na 2. Str.) Na željo občanov objavljamo Prispevek za uporabo mestnega zemljišča Strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija je s 1. ja- nuarjem 1975 prevzela od Občinske skupščine Litija — davčna uprava vso evidenco obremenitev in vplačil pri- spevka za uporabo mestnega zemljišča. Saldo dolgov na dan 31. 12. 1974 je bil: a) občani-zavezanci za plačilo prispevka b) OZD, TOZD in druge organizacije din din 173.454,70 339.013,45 SKUPAJ 512.468,15 Po izdanih odločbah o odmeri prispevka za uporabo mestnega 1975 obremenjeni: zemljišča so bili za leto a) občani (lastniki hiš in stanovanj ter stanovalci v družbenih stanovanjih) b) OZD, TOZD in druge organizacije din din 535.282,45 1.238.764,20 SKUPAJ din 1.774.046,65 V letu 1975 so bila realizirana naslednja vplačila: a) vplačila občanov za neporavnane obveznosti na dan 31. december 1974 b) vplačila OZD, TOZD in drugih organizacij za neporavnane obveznosti na dan 31. 12. 1974 c) vplačila občanov za obremenitve v 1. 1975 d) vplačila občanov-stanovalcev v družbenih stanovanjih za leto 1975 e) vplačila OZD, TOZD in drugih organizacij za obremenitve v letu 1975 din din din din din 104.251,55 81.626,05 288.163,00 178.181,05 898.369,65 SKUPAJ VPLAČILA 1975 din 1.550,597,30 Odpis v letu 74, 75 din 7.956,55 Saldo dolga 31. 12. 1975: a) občani din 132.617,75 b) OZD, TOZD in druge organizacije din 611.256,30 SKUPAJ: din 743.874,05 Vplačani prispevek za uporabo mestnega zemljišča v letu 1975 je bil porabljen za: a) odplačilo anuitet in obresti za najeta posojila din 715.000,00 b) glavni projekt rekonstrukcije Smarske in Sitarjevške c. din 128.000,00 c) izdelava idejne študije čistilnih naprav din 35.000,00 d) glavni projekt priključne ceste Rozmanov trg — Zasavska cesta din 45.000,00 e) urejanje stanovanjske soseske na Ustju (stari in novi del) din 450.000,00 f) gradnja javne razsvetljave na Graški dobravi — vzhodni del p(lačilo razlike iz leta 1974) din 95.000,00 g) drugi stroški (režijski, sodne takse) din 82.000,00 SKUPAJ din 1.550.000,00 Iz gornjega prikaza je razvidno, da občani ne plačujejo tekoče svojih obveznosti. Sicer sc je stanje dolga v letu 1975 zmanjšalo za 5 st. milijonov, toda še vedno je potrebno dolžnike opominjati, da poravnajo prispevek. Nekaj dolgov pa bo nujno izterjati s pomočjo sodišča. Pri OZD, TOZD in drugih organizacijah pa se je stanje dolga povečalo za 53 st. milijonov. Vzrok za to je zakonski predpis, da gospodarske organizacije lahko refondira-jo vplačana sredstva na podlagi tromesečne realizacije. Zaradi tega bo nemogoče točno planirati vplačila gospodarskih organizacij, dokler ta administrativni ukrep ne bo prenehal veljati. Ce bi v tekočem letu vsi občani in vse OZD, TOZD in druge organizacije v celoti poravnali svoje obveznosti, bi se zbrala sredstva prispevka v višini 177 st. milijonov. Z upoštevanjem odplazila anuitet za porabljena posojila bi ostalo cca 100 st. milijonov na leto za gradnjo komunalnih naprav in objektov. Ob tem, da je v Litiji in Smartnem še cela vrsta nerešenih komunalnih problemov kot: — neurejene mestne ulice, — neurejene in nedokončane kanalizacije, — neurejena javna razsvetljava, — neurejena preskrba z električno energijo (Litijska dobrava), — čistilne naprave in drugo je popolnoma umestna ugotovitev, da je teh sredstev za ureditev vseh nerešenih komunalnih objektov premalo. Zaradi tega bo nujna čimprejšnja odločitev občanov Litije in Šmartna, da sc prispevek za uporabo mestnega zemljišča poveča, da občani sodelujejo z lastnimi sredstvi pri reševanju komunalnih problemov na območju svoje krajevne skupnosti, svoje so. seske, kjer živijo in da sc odločijo tudi za prostovoljno delo. Le tako bo mogoče v čim krajšem času zadovoljiti vse želje. Praunseis Vid Kmalu II. T V program v Litiji Akcija je stekla - antenski stolp bo na Siturjevcu že sredi poletio, če bomo zbrali denar Na predlog ivzršncga odbora OK SZDL Litija je bila v Litiji ustanovljena problemska konferenca SZDL, ki bo vodila organizaci jsko-politič-no akcijo pri uresničitvi projekta za spremjanje II. TV programa v Litiji. Kulturna skupnost Litija je kot investitor imenovala gradbeni odbor, ki je že pričel z delom. Celotna naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvič, želimo, da izboljšamo sprejem I. TV programa in drugič, da pričnemo spremljati tudi II. TV program. TV mrežo za I. program bo financirala RTV Ljubljana, vsa potrebna dela v zvezi z II. programom, pa bomo financirali sami. Gradbeni odbor tesno sodeluje z RTV Ljubljana in po oprav-ljenih meritvah je bila izbrana lokacija za postavitev antenskega stolpa, ki bo na Sitar j evcu. Vse mrcitve so pokazale, da lokacija na Sitar-jevcu v celoti ustreza, saj bo sprejem signala iz oddajnika Krvavec zelo dober. Na antenski stolp bosta priključe- na pretvornika za I. in II. TV program. Signal iz pretvornika na Sitarjevcu bo sprejelo več kot 70 °/o vseh naših občanov. Z drugimi besedami povedano, več kot 12.000 prebivalcev bo lahko gledalo II. TV program in imelo izboljšan sprejem I. TV programa. V programu razvoja TV mreže jc predvidena posatvitev tudi drugega pretvornika v naši občini, tako da bodo nekoliko kasneje vsi občani lahko spremljali II. TV program. Za območje Kresnic, Jevnice in okolice pa RTV Ljubljana planira postavitev pretvornika na Ciciju. Vnaprej jc težko predvidevati, kdo bo lahko sprejemal II. TV program in kdo ne. V glavnem velja načelo, da je potrebno TV pretvornik videti, da sc lahko sprejme II. program. Ker pa jc Sitarjc-vce razmeroma visok hrib, pa še stolp bo visok 40 m, ni bojazni, da prebivalci Litije, Šmartna in okolice ne bi sprejemali II. TV programa. In kaj moramo financirati za postavitev pretvornika? Najprej bo potrebno urediti cesto do stolpa in napeljati električno energijo. Financirati bo potrebno antenski stolp in pretvornik za II program (pretvornik za I. program bo financirala RTV Ljubljana) ter zgraditi manjši objekt (hišico) ob antenskem stolpu. Seveda bo potrebno odkupiti tudi zemljišče za lokacijo in urediti vso potrebno dokumentacijo. Problemska konferenca SZDL Litija je sprejela stališča za zbiranje sredstev za realizacijo te naloge in ugotovila, da za akcijo vlada širok interes občaonv in tudi pripravljenost vseh za financiranje objekta. Po grobih ocenah naj bi v občini zbrali cca 560 tisoč din za realizacijo celotne naloge. Po ugotovitvah problemske konference SZDL lahko sodimo, da bomo glede na veliko pripravljenost delovnih ljudi in občanov v OZD in Krajevnih skupnostih za finacniranje tega projekta, sredi poletja že lahko gledali II. TV program in imeli boljši sprejem I. TV programa. Tudi letos delovne akcije (Nadaljevanje s 1. str.) udeležili vseh mladinskih de- Mladi iz naše občine se lovnih akcij, in sicer naslcd-bodo v letošnjem letu lahko njih: Slovenske Gorice od 27. 6. — 18. 7. in od 8. 8. do 29. 8. Kozjansko od 16. 5. — 6. 6. te akcije naj bi sc udeležili predvsem mladi iz delovnih organizaciji Suha krajina od 6. 6. — 27. 6. in 18. 7. do 8. 8. Brkini od 27. 6. — 8. 7. Kožbana od 27. 6. — 8. 7. in 8. 8. — 29. 8. OK ZSMS Litija pa ima v svojem programu za leto 1976 predvidene še naslednje delovne akcije: 1. delovna akcija na cesti Štangarske poljane—Obolno (skupaj z OK ZSMS Grosuplje); 2. gradnja TV pretvornika za I. in II. TV program; 3. urejanje okolice šole na Graški Dobravi; 4. pomoč pri gradnji vrtca v Smartnem pri Litiji. Zelja OK ZSMS Litija je, da bi se čimveč mladih odzvalo vabilu za odhod na mladinsko delovno aikcijo in da bi čimveč mladih dalo svoj delež pomoči tistim, ki so je potrebni. Bojana Šeruga Zakaj tako? LJUBLJANA 37 Le komu je bil napoti prometni znak Foto: Zofka Predstavljamo vam Pletiljo Pletilja Litija jc bila še pred let i majhna osebna delavnica, ki jc zadovoljevala individualne potrebe po pletenih izdelkih. Seveda pa tak način proizvodnje ni vzdržal gospodarskega napredka in konkurence na domačem tržišču, zato jc leta 1972 30-član-ski delovni kolektiv našel izhod v priključitvi k Tekstilu iz Ljubljane. gospodarstva občine Litija. (2.500.000 din). V kasnejših letih, dO leta 1980, nimajo predvidenih večjih investicij, razen modernizacije strojne Opreme, ki pa je nujna, če hočejo iti v korak z ostalimi proizvajalci pletenin. Pletilja večji del pletenin proda na domačem trgu, čeprav imajo možnost tudi izvažati, tako na vzhodno kot Delovni pogoji v Pletilji so urejeni Foto: Zofka Iz majhne osebne delavnice je s pomočjo Tekstila zrasla nova proizvodna hala ob Ljubljanski cesti, iztrošene in zastarele stroje pa so zamenjali onvi, modernejši. Danes v tej TOZD pletejo predvsem otroško konfekcijo različnih velikosti vse do 14. leta starosti. V naslednjih letih pa imajo predvideno šc večjo specializacijo proizvodnje. V kolektivu je trenutno zaposlenih 54 delavk in delavcev, delavke so seveda v veliki večini, kot je to običaj v tekstilni industriji. V sedanjih pogojih proizvodnje iz sebe in iz strojev »iztisnejo« kar največ, kar pomeni, da je produktivnost dela visoka. Seveda pa je to nujnost, mimo katere ne morejo, če hočejo obdržati korak Z ostalimi, ki delajo v velikih serijah. V sedanjih prostorih bi lahko zaposlili še nekaj delavk, to tudi želijo, s čemer bi odpravili ozka grla v posameznih fazah proizvodnje. V takih delovnih pogojih tudi ugodni rezultati gospodarjenja niso izostali. Proizvodnja v letu 1975 sc jc količinsko in vrednostno podvojila glede na leto 1974. Vztrajno raste tudi osebni in družbeni standard zaposlenih. Poprečni osebni dohodek v letu 1972 je znašal le 1.330 din, v lanskem letu pa že 2.600 din na zaposlenega. Kolektiv stoji pred zelo važno nalogo. Zgraditi želijo novo proizvodno in skladiščno poslopje. V novih prostorih bodo lahko postavili nekaj strojev, s katerimi bi odpravili ozka grla v prozivodnji, pridobili pa bi tudi prepo-trebne skladiščne prostore za izdelke in pol i/tlel ke ter prostor za organiziranje lastne prehrane med delom. Predvidevajo, da jih bo investicija veljala okrog 4.000.000 din, od tega bi 1.500.000 din prispevali sami in OZD Tekstil, sredstva za postavitev objekta Pa naj bi prispeval sklad za razvoj na zahodno tržišče. Pravijo pa, da dokler bodo lahko prodajali doma, ne bodo za malo ceno silili na zunanje tržišče. V Pletilji imajo ustanovljene vse samoupravne organe, ki jih predvidevajo njihovi interni predpisi, družbenopolitično delo pa jc prisotno predvsem preko osnovne organizacije sindikata, osnovne organizacije ZK in ZSMS. Družbenopolitične organizacije v podjetju so dokaj delovne, čoprav včasih brez injekcij od zunaj ne gre, in so v pomoč samoupravnim organom. Predvsem od mlajših pa bi želeli več iniciative in pripravljenosti sodelovati v izvršnih odborih in raznih komisijah. Ko smo se pogovarjali o povezovanju s krajevno skupnostjo, sva z direktorjem prišla do ugotovitve, da dlje od podpisa sporazuma o financiranju KS niso prišli. Oni sami niso iskali povezave, krajevna skupnost pa tudi ne. Zavedajo pa sc, da do izmenjave mnenj mora priti, saj je nešteto področij, kjer se kaže potreba po tesnejšem sodelovanju s krajevno skupnostjo Delovni kolektiv Pletilja veliko pričakuje od jutrišnjega dne in se je pripravljen za dosego teh pričakovanj tudi odreči delu svojega dohodka, kot to delajo že nekaj let. Zavedajo se tudi, da jc njihova bodočnost v kakovosti izdelkov in visoki produktivnosti, zato bodo zastavili vse napore za ti dve temeljni kategoriji gospodarjenja. L. K. V Pletilji prevladujejo moderni stroji Foto: Zofka Pogoji za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov-kooperantov Prvi predpis, oz. zakon, ki je nakazal kmetom — kooperantom pravico do pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je zakon o združevanju kmetov (Ur. 1. št. 22/74). Omenjeni zakon je le okvirno določil pogoje za to zavarovanje, nalačnejše pogoje pa naj bi predpisal posebni zakon. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. 1. SRS št. 54/72, 26/73 in 34/74) je za svoje področje v 7. členu predpisal, da se izvajanje polnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov uredi s pogodbo, ki jo skleneta skupnost pokojninskega in invalidskega za- varovanja v SR Sloveniji in zadružna zveza SR Slovenije. Pogodba, na katero sc sklicujeta zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter cit. statut, jc bila objavljena v Ur. 1. SRS št. 13 z dne 4. 4. 1974. Na pokojninsko zavarovanje kmetov kooperantov se sklicuje tudi zakon o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Ur. I. SRS št. 7/22 in 3/73), ko v svojem 3. členu priznava ugodnejšo stopnjo za republiški davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti zavezancem, ki so zavarovani kot kmetje kooperanti. Končno naj omenimo še 32. člen zakona o gozdovih (Ur. 1. SRS št. 16/74), ki omogoča zavarovanje, kot ga imajo de. lavei tudi kmetom lastnikom gozdov, ki sklenejo pogodbe o proizvodnem sodelovanju za gozdno proizvodnjo v svojem in drugih gozdovih. Kvalificirano proizvodno sodelovanje Po vseh navedenih primerih je pogoj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov-kooperantov kvalificirano proizvodno sodelovanje kmetov s kmetijsko zadrugo, obratom za kooperacijo s področja kmetijstva, obratom za kooperacijo s področja gozdarstva ali z drugo organizacijo združenega dela ali z več organizacijami hkrati. Kmet, ki želi biti na tak način zavarovan, mora torej skleniti z eno ali več organizacijami pogodbo o proizvodnem sodelovanju. Ne zadostuje torej samo poslovno sodelovanje, to je prodaja tržnih presežkov in nakup reproduk-ciskega materiala, čeprav za daljše obdobje, kar je sicer dovolj za članstvo v KZ ali v kmetijskem obratu za kooperacijo. To proizvodno sodelovanje pa mora biti posebej kvalificirano. Po citirani pogodbi se upošteva le tisto, ki — zajema več proizvodnih ciklusov, — vsebuje skupni riziko obeh pogodbenih strank pri prozvodnji in prodaji skupno pridelanih proizvodov, — ustvarja v tem proizvodnem sodelovanju pretežni del čistega dohodka kmetijskega gospodarstva. Gre torej za dolgoročnejšo povezavo kmetovega gospodarstva, ki jc odvisno seveda od narave skupno dogovorjene proizvodnje. Na področju kmetijstva naj bi bila pogodba o medsebojnem sodelovanju sklenjena za najmanj 3 leta, na področju gozdarstva pa za najmanj 5 let. Ta doba naj bi bila dogovorjena v splošnih pogodbah o članskem in gospodarskem sodelovanju, ki jih imajo za. druge in obrati na področju kmetijstva že sklenjene s svojimi člani. Nadaljnji pogoj je delitev rizika. Splošna pogodba naj vsebuje določbo, da prevzemata organizacija in kooperant skupni riziko za vsako zmanjšanje in izpad skupne proizvodnje, kj bi ga povzročili objektivni dejavniki, da pa se s konkretno pogodbo dogovori razmerje, po katerem trpi riziko ena, oz. druga stranka. Poleg tega bo treba s splošno pogodbo zagotoviti zavarovanje skupne proizvodnje, s konkretno pogodbo pa določiti, za kakšen riziko se proizvodnja zavaruje, in v kakšnem razmerju plačuje zavarovalno premijo. Bistven element kooperacije, ki naj omogoči polno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov, je končno tudi ta, da je vključen v pro. izvodno sodelovanje pretežni del kmetovega čistega osebnega dohodka. Kooperant, ki jc na ta način zavarovan, je še vedno kmet in ni v delovnem razmerju, oziroma ni delavec v združenem delu. Vendar pa mora biti njegovo gospodarstvo najmanj za več kot polovico vključeno v proizvodno sodelovanje z eno ali več organizacijami združenega dela. V ta namen bo morala splošna pogodba vsebovati ustrezno izjavo kooperanta, ki bo moral organizaciji omogočiti, da se o tem prepriča, oz. da prekine zavarovanje, če ta pogoj ne bi bil več izpolnjen. Minimalni čisti osebni dohodek S tem prihajamo k drugemu bistvenemu pogoju za pridobitev pravice do polnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vsi cit. predpisi zahtevajo poleg posebej kvalificiranega proizvodnega sodelovanja tudi, da mora kmet v tem sodelovanju ustvariti dokončen minimalni čisti osebni dohodek. Po navedeni pogodbi mora biti ta dohodek poprečno v koledarskem letu najmanj tolikšen, kot je določen kot najnižji po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke za področje kmetijstva. Sedaj znaša za najnižji cisti osebni do- (Nadaljevanje na 4. str.) Zadnja novica Tudi TV naročniki 200 din Problemska konferenca SZDL Litija za realizacijo programa za spremljanje II. TV programa v Litiji in okolici je sprejela stališče, da poleg vseh OZD na območju občine prispevajo sredstva za relizacijo programa tudi TV naročniki. Ce bomo vsi TV naročniki prispevali po 200 din, bomo lahko prav kmalu pričeli sprejemati tudi II. TV program ln boljši prvi program. V prihodnjih dneh bodo vse TV naročnike iz krajevnih skupnosti Lltija-levi breg, Lltija-desni breg, Šmartno, Jablanlca, Vače, Sava, Hotlč in druge, obiskal) člani posebne skupine, ki bo pobirala prispevke občanov za realizacijo zastavljene naloge. Nedvomno se bomo prav vsi enotno odločili za ta prispevek in s tem uresničili dolgoletno željo, da bomo spremljali več TV programov. Pogoj za pokojnino zavarovanje... (Nadaljevanje s 3. str.) hodek 1689 din, in sicer poprečno mesečno v koledarskem letu. Zavaruje se lahko torej le tisti kooperant, ki ustvarja v proizvodnem sodelovanju z eno ali več organizacijami združenega dela najmanj navedeni osebni dohodek. V ta dohodek sc šteje dohodek iz kmetijske dejavnosti glede na določeno količino skupno pridelane pšenice, koruze, krompirja, mleka, jabolk, skupno vzrejenc oziroma spitane živine (govedo, prašiči itd.), dohodek iz gozdarske proizvodnje glede na količino oddanih gozdnih sor-timentov iz gozdov kooperanta in glede na opravljena dela v drugih gozdovih (gojenje in varstvo gozdov, urejanje gozdov, vzdrževanje prometnic, sečnja, spravilo, prevoz idr.), in dohodek iz kmečkega turizma kot dopolnilne kmetijske dejavnosti. Da bi se omogočilo zavarovanje tudi manjšim kmetom, ki iz kooperacijske proizvodnje ne bi mogli doseči tolikšnega dohodka, določa pogodba med Zadružno zvezo in Skupnostjo pokojninskega_za-varovanja, da sc všteva v~či-sti dohodek iz proizvodnega sodelovanja tudi dohodek iz delovnega razmerja z manj kot polovico polnega delovnega časa pri organizaciji, s katero zavarovanec proizvodno sodeluje. Pogodba sicer postavlja načelo, da se zavarujejo zavarovanci, po dejanskem čistem osebnem dohodku, vendar šele, ko bosta obe stranki (Zadružna zveza in Skupnost) sporazumno določili način ugotavljanja dejanskega čistega dohodka. Materialni pogoji že v sedanji organizaciji pouka v Litiji, podružnicah pa tudi na ostalih šolah v občini, niso preveč rožnati. Sredstev za posodobljanje pouka je vedno premalo, saj včasih ni denarja celo za najnujnejše. Živimo v dobi znanstveno-teh-nične revolucije in temu primerno naj bi potekal tudi pouk. Vendar pa sc moramo zavedati, da takšen sodoben pouk, posebno Pa še v celodnevni šoli terja mnogo dodatnih sredstev. Katere materialne zahteve terja celodnevna šola? Prvo mora imeti takšna šola dobro opremljeno šolsko kuhinjo. V njej morajo učenci dobiti dnevno kosilo in malico. Zato je pravilno sedanje načrtovanje kuhinje pri novi šoli na Graški Dobravi. V tej kuhinji bodo dnevno lahko pripravili 500 do 600 kosil in malic. Takšno načrtovanje pri tej šoli je v redu. Druga pomembna materialna zahteva pri celodnevni šoli je dobro opremljena knjižnica s čitalnico. Učenci Vključitev v zavarovanje Kooperant, ki izpolnjuje navedene pogoje in se želi vključiti v polno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zahteva od organizacije, ene ali več, s katerimi proizvodno sodeluje, da mu izračunajo njegov čisti osebni dohodek. Na podlagi ugotovljenega dohodka se kooperant in organizacija, s katero pretežno proizvodno sodeluje, pismeno dogovorita o zavarovalnem razredu, v katerega se želi kooperant uvrstiti in o pričetku zavarovanja: Po cit. pogodbi med skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja in zadružno zvezo se kooperant lahko zavaruje največ za eno leto nazaj od dneva vložitve prijave v zavarovanje. Če sodeluje kooperant z več organizacijami združenega dela, ga prijavi v zavarovanje tista, s katero pretežno proizvodno sodeluje. Ta plačuje tudi prispevek za zavarovanje in odgovarja za redno plačevanje skupno z zavarovancem. Zaradi tega se bosta morala kooperant in organizacija tudi pismeno dogovoriti o tem, da bo organizacija prispevek redno plačevala in da soglaša zavarovanec s tem, da mu organizacija te prispevke odteguje ob plačilu njegovega osebnega dohodka iz proizvodnega sodelovanja. Gclde na specifično naravo tega zavarovanja bo plačevala organizacija prispevek ob koncu vsakega četrtletja za nazaj in nc mesečno, kot velja sicer za druge zavarovance. \ Po Ceferin dr. Emilu B. D. velik del svojega prostega časa prebijejo v čitalnici. Pa tudi pouk se pri slovenščini in pri drugih predmetih lahko odvija v teh prostorih. Seveda Pa mora biti knjižnica dobro opremljean in založena s klasično in sodobno literaturo. Marsikatera knjiga pa bi morala biti zaradi zahtev pouka nabavljena v več deset izvodih. Ni dovolj da posamezno knjigo bere samo nekaj učencev, ampak včasih ves razred naenkrat. Novo in pa nujno pa je tudi, da ima vsak učenec dostop do vseh knjig, to pomeni, da mora biti knjižnica odprtega tipa. S tem bi tudi poraslo zanimanje učencev za dobro knjigo. Priročno knjižnico pa bi moral imeti tudi vsak razred, da bi jo uporabljali učenci pri pouku. Tak način pouka zahteva, da je učitelj predvsem organizator pouka, ne pa učitelj v prejšnjem pomenu besede. Učence opozori pri posamezni temi na literaturo in učenci se sami dokopljcoj do dejstev, ki bi jih drugače povedal učitelj. S tem seveda ne gre za učiteljevo razbremenitev, kajti takšno uro je je težje organizirali, pač pa gre za večjo aktivnost učencev. Zelo pomembni za sodoben pouk v tej šoli so opremljeni kabineti. Učencem je potrebna pri pouku večja aktivnost in ne samo poslušanje učitelja. To posebno velja za predmete kot so: kemija, bioolgi-ja, fizika, skratka za naravoslovne predmete. Učenci pri teh predmetih mnogo eksperimentirajo. To pa pomeni, da morajo biti kabineti opremljeni z raznimi modeli, stroji, kemikalijami, prepara. 1i itd. Teh pripomočkov pa tudi v sedanji šoli ni nikoli preveč. Za sindikate in Zvezo sindikatov v naši občini je bilo leto 1975 izredno pomembno. Dosežena je bila velika družbenopolitična aktivnost tako v osnovnih organizacijah, kakor v sindikalnih organizacijah na ravni občine. V preteklem letu smo nadijevali z uresničevanjem ustavne vloge in mesta sindikatov v našem družbenopolitičnem sistemu in uveljavljanje načel zadnjega kongresa ZS Slovenije. V tej aktivnosti je bila posvečena skrb razvijanju sindikalne aktivnosti zlasti v osnovnih organizacijah, v katerih delovni ljudje neposredno raz. rešujejo družbena in gospodarska vprašanja na samoupravnih osnovah s ciljem, da tako postanejo gospodarji svojega družbeno materialnega in socialnega položaja. Na teh osnovah so potekale plenarne seje občinskih odborov sindikatov, letne skupščine osnovnih organizacij sindikatov in plenarna seja občinskega sveta zveze sindikatov. V razpravah so bila poročila o uresničevanju delovnih načrtov v letu 1975 in sprejem programov dela za leto 1976, poročila komisij in nadzornih odborov ter poročila o finačnno materialnem poslovanju. Če napravimo prerez aktivnosti in delovanja sindikatov v občini na vseh ravneh, bomo ugotovili, da se je v letu 1975 odvijala aktivnost predvsem v nadaljnjem razvijanju in krepitvi socialističnih samoupravnih odonsov v združenem delu, organiziranju in delovanju delegatskega sistema, sistema samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja na različnih področjih družbeno ekonomskih odnosov, položaja delovnih ljudi v združenem delu in uresničevanju njihovih ustavnih neodtujljivih pravic in dolžnosti. Ugotavljamo lahko, da so potsali sindikati pomemben dejavnik pri uresničevanju z ustavo sprejetega novega političnega sistema in novih družbenoekonomskih odonsov. To nas lahko vzpodbuja, da bomo nadaljevali s tako aktivnostjo in uresničevali sprejete naloge tudi v letu 1976. V tem letu si zastavljamo kot poglavitne cilje: K materialnim pogojem spada ludi telovadnica. Vemo pa, da imamo v občini vse telovadnice zaradi neustreznosti zaprte. Za dobro organizirano celodnevno šolo je pogoj dobro opremljena telovadnica. Učenci mnogo prostega časa prebijejo v telovadnici, posebno še v deževnem vremenu in zimskem času. Poleg tega pa mora biti v bližini šole primerna površina, ki služi za telesnovzgoj-ne namene in sprostitev učencev. Na tej površini morajo biti telesnovzgojna igrišča za košarko, rokomet, odbojko in tereni za atletske discipline. Ni dovolj, da je pred šolo samo ena površina kot sedaj, ampak je potrebno, da jc tu več telesnovzgojnih objektov, — nadljnje razvijanje in krepitev samoupravnih odnosov v združenem delu in aktiviranje organov samoupravne delavske kontrole, — usposabljanje in izobraževanje samoupravljalcev in delegatov samoupravnih interesnih skupnosti in organov skupščine občine za delovanje v teh samoupravnih organizacijah, — ustanovitev kluba samo-upravljavccv, prek katerega bo potekalo družbeno izobraževanje, izmenjava izkušenj pri izvajanju samoupravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, — nadljnje izpopolnjevanje oblik in metod dela v sindikatih in krepitev osnovne organizacije sindikata, v kateri se bodo delovni ljudje dogovarjali in odločali o številnih vprašanjih, ki se nanašajo na njihove ustavne pravice, izhajajoče iz njihovega položaja v združenem delu. To je le nekaj najpomembnejših nalog iz delovnega programa sindikatov v leut 1976, ki je bil sprejet na plenarni seji občinskega sveta, zvez;; sindikatov 26. januarja 1976. Na tej seji je bil obravnavan in soglasno sprejet tudi srednjeročni program občine za da hkrati lahko telovadi slo, dvesto učencev. Zaradi boljšega stika z naravo pa jc priporočljivo, da jc v bližini šole tudi gozd, ker je pri takšnem pouku nujno potrebno organizirati ekskurzije, izlete, sprehode. Dodatna sredstva terja tudi organizacija različnih iz-vcnšolskih dejavnosti. Posebno nekateri krožki imajo velike dodatne izdatke, npr. fo-tokrožek, modelarstvo itd. Drugi krožki pa potrebujejo samo začetno investicijo, npr. šahovski, namiznoteniški ipd. To je nekaj misli o tem, kakšne materialne izdatke zahteva organizacija celodnevne šole za razliko od tradicionalne, Franc Maver obdobje 1976—1980. Tudi ta program zavezuje sindikate, da sodelujemo tako pri nastajanju, kakor tudi pri uresničevanju načrtovanih nalog in ciljev v tem obdobju. Se prav posebej bodo v prihodnje postajale osnovne organizacije sindikata pomemben dejav-nik pri sprejemanju in uresničevanju razvojnih programov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Za nadaljnje delovanje sindikatov je zlasti pomembna opredelitev o njihovi vlogi in nalogah, ki jc bila sprejeta na 5. seji CK ZKS. Skupaj z OK SZDL in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami se bomo zavzemali da bodo delegaciej in delegati tudi vsebinsko uresničevali delegatski sistem. Zlasti bomo delovali v tej smeri, da bo preneseno težišče neposredno v bazo v temeljne samoupravne skupnosti v združenem delu in v krajevnih skupnostih, leni ciljem bo potrebno vedno bolj prilagajati tudi organiziranost in delovanje sindikatov in zveze sindikatov kot najbolj množične družbeno politične organizacije delovnih ljudi. P. S. Razpis Kmetijska zadruga Litija prodaja naslednja osnovna sredstva: 1 kom. osebni avto Zastava 750 1 kom. traktor »ŠTAJER« v nevoznem stanju 1 kom. kosilnica BCS letnik 1974 2 kom. traktorska pluga razni rezervni deli za kmetijske stroje } 1 komplet sekretarske centrale \ i Licitacija bo dne 21. iii. 1976 ob 8. uri v pro- j[ dajalni Šmartno. (i i Celodnevna šola Obračun dela v sindikatih in nadaljnje naloge Priloga glasila Predlog dnevnega reda za sejo občinske skupščine, 1. Uresničevanje ustavnih določb o splošnem ljudskem odporu, 2. Uresničevanje nalog na področju vzgoje in izobraževanja v resolucijah 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ, 3. Skupna in splošna poraba, 4. Raziskovalna in inovacijska dejavnost kot sestavni del združenega dela, 5. Poročilo urbanistične službe o reviziji urbanističnih dokumentov za občino Litija, 6. Obravnava konkretne problematike o društvih, 7. Sklepi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve v zvezi z uresničevanjem resolucije in družbenega dogovora o kadrovski politiki, ki bo predvidoma v prvi polovici meseca marca: 8. Program dela izvršnega sveta, 9. Poročilo o delu izvršnega sveta, upravnega organa občinske skupščine ter program dela, 10. Poročilo stalnih komisij občinske skupščine, 11. Informacija o ustavni preobrazbi pravosodnega sistema, 12. Informacija o družbenem dogovoru o oblikovanju in delovanju skupnosti za pospeševanje kmetijstva, 13. Informacija o ustanovitvi skupnih služb interesnih skupnosti občine Litija s področja družbenih dejavnosti Uresničevanje ustavnih določb o splošnem ljudskem odporu Uresničevanje koncepta SLO v občini Litija temelji na načelih ustave SR Slovenije ki določilih za/kona o splošnem ljudskom odporu. Usmerjeno je tako, da bo zamisel koncepta postala ravnanje vseh samoupravnih struktur in občanov. V celotnem družbenem procesu uresničevanja vscljud-ske obrambe ugotavljamo, da jo vse samoupravne strukture in občani pravilno dojemajo, odobravajo in sc vanjo aktivno vključujejo, 'kar je histvonega pomona za združevanje vseh ljudskih, materialnih in idojinopoHtičnih sil v celovit in enoten sistem SLO. Koncept SLO stalno dopolnjujemo in dograjujemo, tako v organizacijskom in strokovnem, kakor v materialnem poglodu, kar smo jasno opredelili v srednjeročnem načrtu razvoja obrambnih priprav za obdobje od leta 1976 do 1980. S podružblja-rrjem ljudske obrambe zagotavljamo množično organiziranje vseh družbenih sil za obrambo dežele, samoupravne socialistične ureditve in svobode, kajti zavedamo se, da je dosledno uveljavljanje koncepta SLO v miru močno orožje, ki ne dovoljuje nevarnosti vojne ali agresije. V enotni politiki uveljavljanja koncepta SLO si prizadevamo za tesno povezavo med občino, delovnimi in drugimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi. Obrambni načrti so v občini izdelani po posameznih dejavnostih. Dograjevanje in ažuriranje obrambnih načrtov v vsebinskem in kadrovskem poglodu jc stalna naloga kadrov, ki so zadolženi za obrambne priprave na območju občine. Dejstvo je, da bo v vojni predvsem v najtežjih situacijah baza za splošni ljudski odpor v KS, ki bodo eden izmed osnovnih nosilcev odpora. Zato moramo tudi težišče obrambnih priprav prenesti v ta jedra. Organiziranost KS, ukrepi in naloge v neposredni vojni nevarnosti in v vojni so določeni v obrambnih načrtih krajevnih skupnosti. Izkušnje na področju obrambnih priprav v KS v preteklosti so pokazale, da jc težavno organizirati in izvajati priprave obrambe v KS, ker so nekatere KS po številu občanov in prostorsko majhne, tako da ni mogoče pokrivati kadrovskih potreb in zagotavljati celovitosti, kakor tudi kvaliteto obrambnih priprav v KS. Da bi to zagotovili, smo pristopili k samoupravnemu sporazumevanju o ustanovitvi skupnosti krajevnih skupnosti. Menimo, da bodo s spremenjeno organizacijsko strukturo KS dani pogoji za aktivno delovanje odborov za SLO v KS in štabov civilne zaščite. Tako bodo KS lahko zagotavljale uspešno izvajanje nalog na področju priprav občanov na splošni ljudski odpor, določenih s statuti KS. Predvsem je treba pospešiti organiziranje odborov SLO v KS in OZD, ki morajo proučiti stanje na področju ob- rambnih priprav, ugotoviti pomanjkljivosti, sprejeti stališča in konkretna napotila, kako odpraviti pomanjkljivosti, vzporedno pa zagotoviti tesno medsebojno povezavo odborov za SLO v KS in OZD z nosilci obrambnih priprav v družbenopolitičnih organizacijah in upravnih organih občinske Skupščine, tako da bo prebivalstvo z vsemi svojimi samoupravnimi in družbenopolitičnimi strukturami resnično osnovna baza za razvoj vseh oblik za delovanje proti zunanjemu in notranjemu sovražniku. Tudi z obrambnimi pripravami v OZD ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Tako kot v KS, sc tudi v OZD odbori za SLO niso dosledno vključili v vodenje in usklajevanje konkretnih priprav za obrambo in za organizacijo vseh možnih oblik in načinov odpora. Delavci :so sicer okvirno seznanjeni s konceptom SLO, vendar nekateri o teh vprašanjih vedo zolo malo. Prod samoupravnimi organi v OZD in družbenopolitični- mi organizacijami je še veliko nalog s tega področja, tako v podružbljanju ljudske obrambe, ki mora zagotavljati množično angažiranje delavcev, s tem da obrambne priprave postanejo vsakdanja pravica in dolžnost, ter sestavni del aktivnosti organov samoupravljanja, kakor tudi v odgovornosti za izbor ka drov, ki delajo v obrambni a pripravah. V organizacijah združenefa dela se z vso odgovornostjo zavedajo nujnosti kvalitetnih obrambnih priprav, kar pogojuje uspešno izvajanje koncepta SLO. V obrambnih pripravah v občini smo organizacijsko koncept SLO utrdili in dopolnili, materialno osnovo nenehno dopolnjujemo, velik > več naporov pa moramo vložiti v realizacijo posameznih ali skupnih vaj s področji obrambnih priprav, tako d.t napisano preizkusimo v praksi, kajti vaje so najbolj.;.' zagotovilo za aktivno udeležbo v obrambnih pripravah. INFORMACIJA o uresničevanju nalog na področju vzgoje in izobraževanja v resolucijah 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ Ko ocenjujemo uresničevanje nalog na področju vzgoje in izobraževanja v litijski občini, lahko ugotovimo, da so bili doseženi določeni rezultati, kot npr. izboljšanje kadrovskih zasedb na šolah, zmanjšanje kombiniranega pouka, zmanjšanje osipa, izboljšanje pogojev dela prosvetnih delavcev (izgradnja novih objektov in boljši tehnični pripomočki) in drugo. Kljub temu pa jc ostala ie vrsta vprašanj — bistvo je, da v prihodnje poleg šolskega sistema vsi družbeni dejavniki enotno in skladno uresničujejo socialistične, družbene, vzgojno-izobraže-valne smotre. To je edina pot, ki bo zagotovila še boljše, predvsem pa kvalitetnejše vzgojno-izobraževalne rezultate. Napredne socialistične sile se morajo pod idejnim vodstvom ZK še bolj odločno spopasti z vsemi težnjami, ki iz nesprejemljivih idejnih izhodišč nasprotujejo boju za socialno in marksistično opredelitev mlade generacije in vseh delovnih ljudi. Precejšnjo vlogo pri seznanjanju mlade generacije z načeli so- cialistične samoupravne ureditve ima tudi predmet družbena moralna vzgoja, ki jo obravnavajo že v osnovni šoli. Uresničevanje delegatskega sistema in delovanje SIS omogoča tudi vzgoji in izobraževanju, da sc enakopravno vključuje v svobodno menjavo dela. Za razvoj vzgojno izobraževalnega in raziskovalnega dela je bistvenega pomena, da posta' .' sestavni dol samoupi.u oiga-niziranega in pj\ EZJuiega združenega dela. Pra tu lahko ugotovimo, da sta delegatski sistem v SIS in samoupravna organiziranost organizacij s področja vzgoje in izobraževanja prispevala velik delež k informiranosti občanov o delu, rezultatih in problematiki na teh področjih. Doseči moramo, da se bodo z razvojem vzgojno-izobraževalne in raziskovalne politike ustrezno ukvarjali vsi delovni ljudje v TOZD na vseh področjih družbenih dejavnosti, interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Dolgoročno ugotavljanje kadrovskih, izobraževalnih in raziskovalnih po- treb mora biti stalna skrb in rezultat sistematičnega proučevanja. SIS za izobraževanje mora poleg tega, da bo šc naprej skrbela predvsem za stanje in razvoj predšolske vzgoje in osnovnega šolstva za mladino ter odrasle, z enako odgovornostjo uveljavljati celovit interes družbenopolitične skupnosti tudi za usmerjeno izobražovanjc. Vsa vzgojno izobraževalna dejavnost se mora odločno usmeriti k izobraževanju za delo in ob delu. Zagotoviti jc potrebno povezanost vzgojno-izobraževalnega procesa s proizvodnim in drugim družbeno koristnim delom, z življenjem, s samoupravljalno prakso, skratka z vsakodnevnim delom in bojem delavskega razreda. Potrebno je, da se bo vsa mlada generacija čimbolj zgodaj vključila v delo in družbeno življenje ter sc nato ob delu izobraževala ali pa se z dela vračala k izobraževanju. Lahko ugotovimo, da so kvalitetni premiki na tem področju doseženi tudi v naši občini z organiziranjem osnovne šole za odrasle, z organiziranjem raznih šol in od- delkov pri Delavski univerzi Litija in vključevanjem zaposlenih v izobraževanje v višjih in visokih šolah izven občine. Vsej mladini in delovnim ljudem, ki sc bodo ob delu izobraževali, jc treba zagotoviti čimbolj enake možnosti, ki naj v skladu z. dolgoročno kadrovsko politiko omogočijo slehernemu sposobnemu in prizadevnemu človeku uresničitev pravice do izobraževanju. Naloga, ki izhaja iz resolucije 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ glede hitrejšega razvoja vzgojno-varstvenih zavodov, da bi vključevali čimveč otrok v organizirano varstvo, je zapisana tudi v našem srednjeročnem programu. Pozornost, ki je bila posvečena v preteklem obdobju, je dokumentirana. — Trije novi vrtci (v Litiji, Šmartnem in Kresnicah). Sodaj pa teče zaključni postopok za priče-tek gradnje novega vrtca v šmartnem, ki bo omogočal vključevanje večjega števila otrok. S hitrejšim razvojem vzgojno-varstvenih zavodov pa je treba pomagati pred- vsem mladim družinam in družinam, kjer sta zaposlena mati in oče. Prizadevati si moramo, da bi sleherni predšolski otrok obiskoval celoletno malo šolo, ki bi mu olajšala prehod od doma v šolo. Posebne družbene skrbi mora biti deležno osnovno šolstvo na vasi, da bi sc njegova raven čimbolj izravnala z razvitejšimi središči in da bi v celoti zagotovili, da bo vsa mlada generacija z ustreznim znanjem končala osnovno šolo. Izboljšanje materialnih pogojev z novogradnjami šolskih objektov je predpogoj za še boljšo organizirano in kvalitetno vzgojno izobraževalno delo. Pri tem pa bo potrebno posvetiti vso pozornost reševanju kadrovskih vprašanj na šolah, nagrajevanju prosvetnih delavcev in reševanju stanovanjskih vprašanj. Z načrtnim kadrovanjem in štipendiranjem, lc-to je v naši občini dobro razvito, bomo realizirali naloge na področju vzgoje in izobraževanja v duhu stališč resolucije 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ. Raziskovalna in informacijska dejavnost kot sestovni del združenega dela Komisijo za inovacije je skupščina občine Litija imenovala v jeseni leta 1975. Prvo sejo je imela komisija 13. oktobra 1975, tedaj se jc tudi konstituirala, razpravljala o programu dela in obravnavala osnutek pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. Spodbuda občinske skupščine za delo na področju tehnoloških inovacij pa se pričenja že aprila 1975, ko je bil vsem delovnim organizacijam poslan predlog pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah ter koristnih predlogih, hkrati pa še pravilnik o vrednostni analizi. Letu kvalitete je sledilo leto tehnoloških inovacij, in sicer leto 1975, prav zato želi občinska skupščina, da se to »pozabljeno« področje dela poživi in trajno aktivira. Inovacije, to je izumi, tehnične izboljšave in "koristni predlogi, so eden od stebrov splošnega tehničnega in tehnolo- škega razvoja. Kako pomembno je to področje dela, kaže razen znatne pozornosti družbe tudi dejstvo, da je Ljubljanska banka namenila za financiranje inovacij precej sredstev, ki jih lahko delovne organizacije, ob izpolnjevanju nekaterih pogojev, uporabijo. Druga seja komisije za inovacije je bila 28. januarja 76, tedaj je komisija obravnavala poročilo o anketi, ki jc bila izvedena mod delovnimi organizacijami naše občine. Delovne organizacije so odgovarjale na naslednja vprašanja: — ali je v organizaciji združenega dela že ustanovljena komisija za inovacije in kdo so dlani, — ali ima OZD pravilnik o inovacijski dejavnosti, tehničnih izboljšavah in izumitclj-stvih, — ali je bila v letih 1973, 1974 in 1975 v OZD ugotovlje- na in izpeljana kakršnakoli inovacija ter kdo je bil nosilec, — kakšni so finančni efekti inovacije. Prišlo je 12 poročil, eno poročilo pa jc bilo podano na seji komisije. Pregled poročil kaže, da je stanje inovacij na območju naše občine slabo. Le malo delovnih organizacij ima pravilnik v izdelavi, dokončnega pravilnika nima še nobena delovna organizacija. Komisijo za inovacije imajo le štiri delovne organizacije. Nobena delovna organizacija v zadnjih letih ni registrirala kakršnihkoli inovacij, seveda tudi finančnih efektov ni nihče ugotavljal. Vendar je to le stanje na osnovi poslanih poročil. Dejansko stanje jc le nekoliko boljše, to je ugotovila komisija, ko jc poročila obravnavala. Za primer lahko napišemo, da ima neka delovna organizacija zbranih nekaj deset različnih izboljšav, ki bi lahko veljale za inovacije. Tudi iz. več drugih organizacij poročajo, da so inovacije, le da niso registrirane ali pa so kratkomalo pozabljene. Komisija ugotavlja, da pa hkrati obstoja več subjektivnih razlogov, zakaj sc inova cijska dejavnost počasi prebuja iz dokajšnjega mrtvila. Med temi bi našteli: — inovacije je treba preizkusiti v daljši dobi, — inovacijski predlogi običajno niso dovolj dobro obdelani in zato pri inovaciji kmalu sodeluje veliko število sodelavcev in tedaj sc inovacija kaj kmalu šteje za redno delovno dolžnost. Včasih je treba razumeti in ločiti redno delo od inovacijskega. — Doslej ni bilo urejeno nagrajevanje za delo pri inovacijah, kar pa je le navidez lahko naloga, — odpraviti je treba miV.je- nje, da jc dobro le tisto, kar je uvoženo. Ločiti je treba tisto, kar je nujno iz uvoza, od tistega, kar smo sedaj že sposobni sami narediti, — tudi v primeru, ko pri razvoju inovacijskega predloga sodelujejo številni strokovnjaki in organizacije iz drugih delovnih organizacij (po naročilu), jc koristno vrednotiti inovacijsko delo domačih sodelavcev. Komisija jc mnenja, da bo imela tudi v naših delovnih organizacijah inovacijska dejavnost dobre možnosti za večji razmah, potrebno pa bc še nekaj potrpežljivosti in tudi pozornosti družbe. Komisija je sklenila, da je treba sklicati sestanek s predsedniki komisij po delovnih organizacijah in spodbujevalno vplivati, tako da bo inovacijska dejavnost vedno bolj postajala sestavni del celotne aktivnosti delovnih organizacij. Poročilo o stanju društev na območju občine Litija Do izida novega zakona o društvih, ki je stopil v veljavo 20/12-1974, je bilo na območju občine registriranih 55 društev. Od tega je 20 gasilskih društev in Občinska gasilska zveza, 11 kulturnoprosvetnih društev, 6 športnih društev, 7 lovskih družin, 2 turistični društvi, Zveza rezervnih vo- jaških starešin, Čebelarsko društvo, Ribiška družina, Občinska zveza prizatoljev mladine, Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev, Združen-nje zasebnih obrtnikov, Strelska družina šmartno-Litija in Planinsko društvo Litija. Vsa ta društva bi morala po določilu 22. člena zakona o društvih uskladiti svoja pravila in obnoviti registracijo do 20/12-1975. Do sedaj jc svoja pravila uskladilo le 18 gasilskih društev, Čebelarsko društvo Litija, Ribiška družina Litijo, Zveza rezervnih vojaških starešin, Turistično društvo Litija in Šahovski klub Litija. Pristojni upravni organ za registracijo društev Oddelek za notranje zadeve SOb Litija bo moral po 3. točki 22. člena zakona o društvih v tem letu uvesti postopek za izbris iz registra in prepoved delovanja društva. Oddelek za notranje zadeve je zaradi objektivnih ležav nekaterih društev podaljšal rok za uskladitev pravil do 30/3-1976, po tem roku pa bo izvajal določila zakona. Pri tem delu ugotavljamo, da je Občinska gasilska zveza Litija nudila vso strokovno in tehnično pomoč svojim gasilskim društvom pri postopkih za usklajevanje pravil, kar pa niso storile druge občinske zveze. Poročilo pripravil Oddelek za notranje zadeve Poročilo o reviziji urbanistične službe urbunisličnih dokumentov za občino Litija Oktobra lanskega leta smo v Urbanistični službi začeli z revizijo urbanističnih dokumentov, to je urbanističnega načrta in urbanističnega programa, ki se pO zakonu opravlja vsakih pet let. Vzporedno z revizijo urbanističnih dokumentov pripravljamo dokument, ki dopolnjuje urbanistični program. Urbanistični program je dokument, ki prikazuje obstoječe stanje prostora, prebivalstva in dejavnosti ter napoveduje razvoj posameznih krajev kot tudi občine kot celote. Urbanistični program vsebuje naslednje podatke: a) pojem prostor definira opis naravnih pogojev, opis energetske mreže in vodnogospodarskih osnov ter prometno mrežo, b) proizvodnja vključuje vse dejavnosti, ki imajo kot končni oilj določen proizvod (kmetijstvo, gozdarstvo m lovstvo, industrija, gradbeništvo, obrt), c) demografija opisuje gibanje populacije in dnevno ter letno migracijo prebivalstva, d) oskrba vključuje trgovino, gostinstvo in turizem ter komunalno gospodarstvo in stanovanjski sistem, c) prosveta, zdravstvo in socialno skrbstvo, f) narodni dohodek, g) prognoze. Grafični del urbanističnega programa je zbirna karta v merilu 1:25.000, ki zajema celo občino Litija. Na njej so zbrani vsi podatki o poteku važnejših cest, daljnovodov, plinovodov, področij, ki so pod posebno zaščito (vodovodna zajetja, kulturni spomeniki, zavarovanje krajine, arheološka odkritja) ter področja, namenjena za počitniške hiše. Iz karte jc tudi razvidno, katera področja so ob-delana /. urbanističnim načrtom in. zazidalnimi načrti. Območja, ki niso zajeta v urbanistični načrt oziroma v zazidalne načrte, se urejajo v odloku o urbanističnem redu. Z urbanističnim načrtom se urejajo večja naselja oziroma kraji, izdelan pa je v merilu 1:2.500. Urbanistični načrt vsebuje prikaz namembnosti površin, gostoto naseljenosti, projekte elektrifikacije, vodovoda, kanalizacije ter cestnega omrežja. Natančnejši prikaz pozidave in opremljanja gradbenih zemljišč s komunalnimi napravami (infrastrukturo) zazidalnih otokov, oziroma manjših naselij pa vsebujejo zazidalni načrti, ki so izdelani v merilu 1:1000. Namen in naloga revizije: prikazati obstoječe stanje z evidentiranjem vseh sprememb urbanističnih dokumentov, ki so nastale v pre- teklih petih letih, to jc prevela in dopolnitev grafično ponazorjenih osnovnih smernic urbanističnega programa ter pregled, dopolnitev in uskladitev tekstualnega dela programa z ustreznimi novimi republiškimi in zveznimi akti v zvezi z urejanjem prostora, z družbenim ekonomskim planom občine, krajevnih skupnosti, samoupravnih in-UTisnih skupnosti, na osnovi novih ustavnih načel. Le s tako preverjenimi podatki bo možno pravilno usmerjati socialno, ekonomsko in prostorsko planiranje v občini. I. Revizija urbanističnega načrta za mesto Litija in Šmartno obsega: 1. spremembo zazidalnega načrta za Rozmanov trg, 2. predlog za nov center na Graški Dobravi, 3. prometna ureditev, 4. namembnost površin — industrijska cona, rezervat vodovodnoga zajetja, 5. novi objekti: a) zdravstveni dom za Litijo in Šmartno b) otroški vrtec v Šmartnem c) gasilski dom Šmartno d) občinska hiša — poslov-no-trgovski center e) telovadnica — kulturni center f) bencinska črpalka g) TV pretvornik h) garaže za stolpiče na Graški Dobravi i) razširitev Predilnice Litija j) avtobusna postaja (remiza) v Litiji 6. ureditev zelenic in cest 7. odlagališče smeti 8. Komunalne naprave: — vodovodno črpališče v Jablanici — vodovod in kanalizacija v Gabrovki — vodovod in kanalizacija na Bregu — regulacija potoka Potok Reka v Šmartnem — kanalizacija ob Graški eesti 9. problem onesnaženosti, ki jo povzroča UV v Šmartnem in IAK Kresnice ter LI Litija. II. Revizija urbanističnega načrta za občino Litija obsega: 1. Sprememba prometne sheme republiških cest v občini, 2. Sprememba gasifikacijc, 3. Sprememba trase daljnovoda, 4. Predvidene cone za počitniške hiše, 5. Naselja, urejena z zazidalnim načrtom, 6. Predlog odloka o urbanističnem redu. III. Revizija urbanističnega programa v občini Litija: 1. Asanacija in revitalizacija starega mestnega jedra (cestna oprema), 2. Melioracija manjvrednih gradbenih zemljišč (izsušitev močvirnatih področij, izravnavanje terena) 3. Regulacija Save: zavarovanje pred erozijo (odnašanje plodne zemlje v Kresnicah), zavarovanje pred poplavami, 4. Izraba možnosti za rekreacijo, smučišča, umetno jezero, camping, počitniške kolonije v manj razvitih področjih kot revitalizacija zapuščenih vasi, 5. Skrb za ohranitev etnografskih značilnosti (posebne obrti, znamenitosti), podzemni kataster, ureditev komunalnih naprav, ureditev komunalnega omrežja, 7. Študija valorizacije prostora kot osnova prostorskega planiranja. Ker je problemov in sprememb v zvezi z urbanističnimi dokumenti veliko in so vsak zase dovolj pomembni, da jih v celoti prikažemo, smo se odločili, da vas o vsakem posebej obvestimo s posebnimi članki, ki si bodo sledili v Glasilu občanov. Da bi dosegli čim boljše rezultate, vas vabimo k sodelovanju, da nas s svojimi pripombami opozarjate na tekoče probleme. Sklepi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve v zvezi z uresničevanjem resolucije in družbenega dogovora o kadrovski politiki Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve jc na seji dne 7. januarja 1976 obravnavala poročilo o uresničevanju Resolucije o osnovah kadrovske politike SR Slovenije in Poročilo o spremljanju in izvajanju družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju ter izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji (oboje objavljeno v Poročevalcu št. 24/75). Vrsto let jc bila kadrovska politika zapostavljena, v letih 1974—1975 pa se kažejo premiki, za kar sta pripomogla tudi omenjena akta. Ključne naloge na področju izvajanja kadrovske politike so: 1. Sistemizacija delovnih mest, obveznost vseh OZD, družbenopolitičnih skupnosti, je, da v samoupravnih aktih sistemizirajo delovna mesta. V upravnem organu je sistemizacija izdelana, ni pa dovolj opredeljen položaj posameznih delovnih mest, s pripravo nove sistemizacije bo upravni organ pričel, ko bo sprejet republiški zakon, ki bo urejal odnose v upravnih organih. SKLEP: Vse OZD, TOZD, družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti naj čimprej izdelajo sistemizacijo delovnih mest. 2. Načrtovanje kadrov je bilo v preteklih letih zanemarjeno, zato se kažejo deficiti na posameznih področjih. Cilj kadrovske politike je tudi zmanjšati deficit kadrov primer: manjka več pedagoških delavcev za ustrezno pedagoško delo). Prevelike bo tudi razlike med dejansko izobrazbo in tisto, ki sc zahteva za določena delovna mesta. SKLEP: Vsem OZD, TOZD, samoupravnim interesnim skupnostim oziroma strokovnim službam samoupravnih interesnih skupnosti ter družbenopolitičnim skupnostim se priporoča, da pri razvojnih načrtih upoštevajo tudi naloge s področja kadrovske politike in načrtujejo potrebe po kadrih za daljše obdobje ter izdelajo analizo trenutne kadrovske situacije na podlagi tega načrtovanja. Pri tem naj upoštevajo tako pogoje dela kakor življenjske pogoje. Pozornost jc potrebno posvetiti tudi kadrovanju mlajših in žena. 3. Družbeno usmerjanje delitve osebnih dohodkov po ustavnem načelu: za enako delo enako plačilo, je za uresničitev tega načela napravilo veliko s samoupravnimi sporazumi o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov. Aktivnosti sindikatov je zelo obsežna zlasti v preteklem obdobju. SKLEP: Zveza sindikatov Slovenije naj še naprej spremlja izvajanje samoupravnih sporazumov s tega področja kot svojo stalno nalogo. 4. Izvaja se enotna kadrovska evidenca na podlagi Resolucije, ki bo služila kot osnova za izdelavo kadrovskih analiz (za načrtovanje potreb, izobraževanja ...). 5. Vzgoja in izobraževanje Na področju predšolske vzgoje, osnovnošolske vzgoje (mala šola, celodnevna šola, podaljšano bivanje) so se pokazali rezultati v zmanjšanju osipa. Z napredkom, ki sc kaže pri vzgoji in izobraževanju, tako na podlagi omenjenih institucij, kakor tudi s številnimi drugimi ukrepi se da priti do korenitih sprememb tudi na področju kadrovske politike. Družbeni dogovor obvezuje podpisnike, da sc zavzemajo za poglobljeno in sistematično izobraževanje, zlasti članov samoupravnih organov in delagacij. Nalogo na tem področju opravlja tudi SZDL in druge institucije. SKLEP: Priporoča se vsem OZD, TOZD, družbenopolitičnim skupnostim in interesnim skupnostim, da pripomorejo k družbenemu izobraževanju delavcev, zlasti članov upravnih organov, oziroma samoupravnih organov ter posvetijo večjo pozornost delegacijam za delegiranje delegatov v zbore skupščin. Priporočilo SZDL, da nadaljuje začeto akcijo za izobraževanje. 6. Stipendiranje sc uresničuje preko družbenega dogovora o štipendiranju. Uresničevanje tega dogovora poteka, težave se kažejo v prelivanju solidarnostnih sredstev, vendar v naši občini ni bistvenih težav. Po opravljenih analizah se kaže, da se zmanjšuje število kadrovskih štipendij. SKLEP: Podpisnikom družbenega dogovora o štipendiranju se priporoča, da večjo skrb posvetijo kadrovskim štipendijam, kot osnovni obliki štipendiranja. 7. Organiziranje kadrovske službe pri skupščini občine. Zaradi deficitov, ki se kažejo v posameznih področjih dela, zaradi evidence kadrov in mnogih drugih nalog, ki jih mora opravljati kadrov- ska služba, bi bilo nujno potrebno, da se ustanovi kadrovska služba pri skupščini občine in se ji točno opredelijo naloge, pomen tako za upravni organ, kakor tudi za evidenco kadrov cele občine. SKLEP: OZD, TOZD, družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti naj čimpreje ocenijo stanje kadrovskih služb in pristopijo k pospešenemu ustanavljanju strokovnih kadrovskih služb, v skladu s potrebami družbene dogovorjene politike. Pri skupščini občine naj se čimprej ustanovi kadrovska služba ter se ji točno opredelijo naloge ter cilji delovanja. V posameznih organizacijah združenega dela se ustanovijo komisije za spremljanje kadrovske politike. Kadrovska služba pri skupščini občine naj aktivno sodeluje pri delu skupščinske komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve. Tako sodelovanje bo imelo velik pomen za delo komisije. 8. Ustanovi naj se generalna komisija za spremljanje družbenega dogovora v vsej občini, ki bo analizirala trenutne situacije ter načrtovala potrebe za naprej. Poročilo stalnih komisij Skupščine občine Litija Poročilo komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve: Komisija se redno sestaja, glede na predloge sklepa o volitvah ter imenovanjih. Zadala si je nalogo spremljanje — uresničevanje dogovorjene kadrovske politike na podlagi resolucije in družbenega dogovora. Komisija za prošnje in pritožbe: Komisija se je v letu 1975 sestala štirikrat. Zaradi raznolikosti pritožb je bilo delo zahtevno in je terjalo sodelovanje vseh članov. Poleg sej so se člani komisije udeležili tudi osem ogledov na kraju samem. Delo komisije je bilo tesno povezano z upravnimi organi ter delovnimi in drugimi organizacijami in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Največ pritožb so občani vlagali zaradi nerešenih stanovanjskih vprašanj, služnosti, motenja posesti, delovne dobe ... Komisija za zadeve borcev in Invalidov NOV: Komisija je v preteklem letu obravnavala — reševala 93 vlog (največ za dodelitev stalne priznavalnine ter zvišanje stalnih priznavalnin). Skupaj z upravnim organom je pripravila odlok o družbeni skrbi za udeležence NOB, njihove družinske člane in borce za severno mejo. Nadalje je komisija zbirala in določila število koristnikov za zdravljenje v zdraviliščih. Komisija za odlikovanja in občinska priznanja: V preteklem letu se je komisija sestala osemkrat; na svojih sejah je obravnavala 167 predlogov za odlikovanja ter predloge za občinska pri- znanja za leto 1975. Odlikovanja, .ki so bila podeljena, so: po eno: Red dela z rdečo zastavo in Rod bratstva in enotnosti s srebrnim vencem ter rod za hrabrost; Red dela z zlatim vencem 10, Red republike z bronastim vencem 8, Rod zaslug za narod s srebrno zvezdo 14, Rod dela s srebrnim vencem 35, Medalja za hrabrost 2, Medalja zaslug za narod 8, Medalja dela 32, Medalja za vojaške zasluge 6. Komisija za dograjevanje samoupravnega sistema: Komisija je obravnavala uresničevanje priporočil in sklepov skupščine občine Litija o uveljavljanju ustavnih odnosov v OZD, o nadaljnjem samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti, o uresničevanju ustavnih določb v združenem delu ter uresničevanju in delu sredstev družbene reprodukcije, spremembo sa-soupravne organiziranosti ZD Domžale, osnutek samoupravnega sporazuma o organiziranju SIS za področje komunalnih storitev. Važno nalogo, ki si jo je zadala komisija, je vključitev v javno obravnavo razpravo »zakona o samoupravnem združenem delu«. Komisija za verska vprašanja Je v skladu s svojim programom zasledovala odnose mod verskimi skupnostmi in samoupravno socialistično družbo. Proučila jc osnutok zakona o pravnem položaju verskih skupnosti, aktivno sodelovanje pri osnutku odloka o pogrebnem obredu. Komisija bo tudi v bodoče pravočasno nastopala proti vsem ugotovljenim negativnim pojavom. Komisija za preventivno vzgojo v cestnem prometu Na sejah je obravnavala prometno problematiko in prometno vgzojo na območju občine. Delo komisije je bilo usmerjeno predvsem na prometno vzgojo šolske mladine. Sodelovala je pri prometnem urejanju mestnih ulic in cest. Komisija za Inovacije se jc konstituirata v jeseni 1975. Komisija je pripravila anketo o inovacijski dejavnosti v občini. Na podlagi analize te ankete je bilo ugotovljeno, da jc stanje inovacij na vacij na območju občine slabo (dokončnega pravilnika o inovacijski dejavnosti nima še nobena delovna organizacija). Komisija bo še naprej delovala in poizkušala delovne organizacije vzpodbuditi k inovacijski dejavnosti. Informacija o stanju in preobrazbi pravosodnega sistema Določila nove ustave globoko posegajo v obstoječe družbene odnose — zahtevajo nadaljnje spreminjanje. Na področju pravosodnega sistema pomeni preobrazba, ki se pripravlja, prvo korenito reformo na tem področju v povojnem obdobju. Nova ustava opredeljuje delovanje sodišč v redna in samoupravna sodišča. Nova kategorija so samoupravna sodišča, ki opravljajo sodno funkcijo v sporih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov in sporih, ki se oblikujejo na podlagi samoupravnih sporazumov TOZD, v zvezi z varstvom družbene lastnine. Redna in samoupravna sodišča opravljajo enotno sodno funkcijo. I. SAMOUPRAVNO SODSTVO: je delno že urejeno v sodiščih združenega dela. V skladu z ustavnim izhodiščem naj delovni ljudje in občani samostojno ustanavljajo samoupravne skupine za reševanje sporov o pravicah in dolžnostih, s katerimi razpolagajo. Poseben zakon o delu teh sodišč naj bi opredelil temeljna načela za delo: 1. poravnalnih svetov, ki naj bodo obvezen poizkus poravnavanja z zagotovilom za uresničevanje njihovih odločb, 2. arbitraže — kot stalna arbitraža — pri vseh gospodarskih zbornicah, notranje arbitraže v organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih in ad hoc arbitraže, na podlagi sporazuma dolovnih ljudi in občanov ter organizacij. 3. razsodišča — za reševanje sporov na podlagi samoupravnih splošnih aktov (v okviru ustave, zakona). Dosedanja častna razsodišča oziroma sodišča transformirati v samoupravna sodišča v smislu nove ustave. Obvezno upoštevanje določila ustave — zagotoviti preizkus ustavnosti in zakonitosti vseh odločb in drugih aktov. II. REDNA SODIŠČA: njihova funkcija se omejuje na področje državne sodne intervencije ob upoštevanju načela dvoinstančnosti, izrednih pravnih sredstev (zahteva za varstvo zakonitosti naj se dovoli tudi drugim udeležencem v postopku, ne samo javnim tožilcem). Delitev rodnih sodišč: 1. Temeljna pravostopna sodišča (osnovna sodišča) naj bi združevala dosedanjo pristojnost občinskih sodišč in pretežni del pristojnosti okrožnih sodišč, kakor tudi prvostopnih okrožnih gospodarskih sodišč. 2. Drugostopna sodišča (višja sodišča) naj opravljajo funkcijo sodišč druge stopnje v zvezi s pritožbami zoper odločbo prvostopnih sodišč. Na prvi vi stopnji pa bodo obravnavala kazniva dejanja, za katera jc v ikazenskcm zakoniku zagrožena kazen nad 10 let strogega zapora. V posebnem senatu pa bo zagotovljeno varstvo v zadevah prekrškov. 3. Vrhovno sodišče SR Slovenije naj bi po novih določilih reševalo pritožbe zoper odločbe višjih sodišč, odločalo o izrednih pravnih sredstvih, v upravnih senatih reševalo upravne spore. Kot veliko novost predvideva reforma združi tov zemljiške knjige ter katastra za zagotovitev enotne evidence. V zvezi s preobrazbo pravosodnega sistema bo potrebno urediti oziroma rešiti mnoga vprašanja, kot so: — način volitev in odpoklica sodnikov, — odnos skupščin interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti do sodišč, — financiranje sodišč, — organiziranje javnega pravobranilstva in pravne pomoči, — rešitev mnogih organizacijskih, kadrovskih in drugih zadev. Informacija o družbenem dogovoru o oblikovanju in delovanju skupnosti zu kmetijstvo K razvoju kmetijstva v posameznih občinah so doslej prispevali skladi za pospeševanje kmetijstva; ti pa se morajo prilagoditi novim ustavnim določbam, zato se v ta namen oblikuje skupnost za pospeševanje kmetijstva z istimi cilji. Delovanje je pomembno zaradi skladnega razvoja celotnega gospodarstva v občini, za intenzivno izkoriščanje kmetijskih zem- ljišč, pospeševanja proizvodnje hrane, ohranitev interesa poseljenosti hribovitih predelov in zaradi pomembnosti kmetijstva v splošnem ljudskem odporu. Podpisniki tega dogovora so: skupščina občine, izobraževalna skupnost, kmetijska zadruga Litija in Gabrovka— Dole, kmetijska zemljiška skupnost, mesarija in preka-jevalnica Litija, Mercator Ljubljana, TOZD Litija, Emona Ljubljana P-market Litija, Ljubljanske melkarne, TOZD mlekarna Ljubljana, Pekarna Center Ljubljana enota Litija, GG Ljubljana TOZD GO Litija — obrat za kooperacijo, GG Brežice TOZD Radeče — obrat za kooperacijo, vse krajevne skupnosti in druge udeleženci, ki pozneje pristopijo k družbenemu dogovoru. Udeleženci bodo združevali sredstva tako, da se bodo v višini teh vsako leto dogovorili na podlagi programov in merit. Največ naj bi prispevali: skupščina občine (20.000.— din), izobraževalna skupnost (50.0000.— din), KZ Litija in Gabrovka — Dole (50.000.— din), Kmetijska zemljiška skupnost (100.000.— din). Skupnost bo delovala v okvi- ru Kmetijsko zemljiške skupnosti (funkcijo zbora in izvršilnega odbora opravlja skupščina oz. izvršilni odbor Kmetijsko zemljiške skupnosti.) Vsak udeleženec dogovora pa imenuje v poseben organ — koordinacijski odbor svojega predstavnika za spremljanje in izvajanje tega družbenega dogovora. Informacija o ustanovitvi skupnih služb interesnih skupnosti občiae Litija s področja družbenih dejavnosti V skladu z ustavo in zako-skimi predpisi je bila večina samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbene dejavnosti ustanovljenih že v letu 1974. Z ustanovitvijo in konstitu-ranjem je vsaka posamezna interesna skupnost, glede na potrebe in finančno sposobnost organizirala in obliko- vala temu ustrezno svojo strokovno službo. Izvajanje delegatskega sistema in tekoče spremljanje financiranja skupne porabe pa je narekovalo potrebo po organizaciji skupne službe interesnih skupnosti, ki bi zagotavljala boljšo organizacijo dela, racionalnejše poslo- vanje, izvajanje delegatskega sistema in opravljanje strokovnih nalog za vse interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini Litija. Prav to je bilo vodilo, da so dne 17. decembra 1975 samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje, kulturo, otroško varstvo, socialno skr- bstvo in telesno kulturo sklenile samoupravni sporazum o ustanovitvi skupne službe interesnih skupnosti občine Litija s področja družbenih dejavnosti. S samoupravnim sporazumom je določeno da strokovna služba opravlja strokovna, finančna, administrativna in druga tehnična opravila. Prav tako so z omenjenim sporazumom urejena tudi druga tehnična vprašanja glede oblikovanja in delovanja službe. Na podlagi določil navedenega sporazuma se je s 1. januarjem 1976 že oblikovala strokovna služba. Zveza združenj borcev NOV v občini Litija Organizacija ZB NOV je bila ustanovljena leta 1947 in se jc leta 1962 združila z Zvezo vojaških vojnih invalidov v Zvezo združenj borcev NOV in jc družbenopolitična organizacija udeležencev NOV, ki jih združuje na območju občine. Naša glavna naloga je boriti sc za oharnitev pridobitev NOV in socialistične revolucije, za izvajanje samouprav, ljanja in socialističnih družbenih odnosov, krepitev nacionalne enakopravnosti, bratstva in enotnosti ter obramba svobode. Stalno sodelujemo z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v okviru SZDL. Organizacija ima kot najvišji organ skupščino ZB Sekretar OO ZZB NOV Litija Karel Lovše Foto: Zofka NOV, občinski odbor, predsedstvo ter pet komisij in nekaj podkomisij. Na območju občine deluje skupaj 11 Krajevnih organizacij ZB NOV z naslednjim številom članstva: v Litiji — levi breg 234, Lilija — desni breg 205, Sava 65, Polšnik 37„ Gabrovka 115, Velika Kostrcvnica 43, Šmartno 93, Velika Stanga, Kresnice 129, Jcvnica 90, Vače 129; skupaj 1204 članov. Pretežna večina članstva, kj je še zdravstveno sposobna, predstavlja pomembno družbenopolitično organiziranost in politično moč na vseh področjih našega družbenega življenja v občini in krajevnih skupnostih, posebno pa še zato, ker imajo udeleženci NOV, ki so šli skozi naš boj in revolucijo ter povojno garditev naše socialistične samoupravne družbe, veliko izkušenj pri svojem delu in jih tudi prenaša, jo na mlajši rod. Z obujanjem tradicij NOV je organizacija že veliko naredila z izdajo Litijskega zbornika I, ureditvijo muzeja NOB, obujanjem tradicij NOV po šolah med šolsko mladino in izven šolsko mladino. Posebno skrb organizacija posveča Splošnemu ljudskemu odporu in družbeni samozaščiti, saj v teh organih dela 90 naših članov. Skrbi skupno s šolsko mladino za spomenike NOB in njihovo okolico, ki jih je v občini skupno 46, od tega 11 spomenikov, 6 spominskih kamnov in 29 spominskih plošč v spomin 536 padlim za našo svobodo. V soicalno — zdravstvenem pogledu skrbi organizacija skupno s Skupščino občine Litija za svoje člane, da jim nudi oddih na morju v Banjolah s 13 ležišči, v Velikem Lošinju pa jc na voljo 5 ležišč v sezoni. Vojaški vojni invalidi imajo v Slrunjanju svoj dom s pokritim bazenom. Imamo tudi splošno ambulanto, ki ordinira vsak dan od 9. — 13. ure. Preglede opravlja zdravnik splošne prakse dr. Radim Visenjak, aktivni udeleženec NOB. Ker pa jc zdravje naših članov zelo načeto, bomo uvedli sistematske zdravstvene preglede. 99 socialno šibkim borcem, predvsem kmetom in borcem za severno mejo 1918/19, se dodeljuje družbena pomoč — priznavalnina, kmetje borci, ki prejemajo kmečko pokojnino, pa dobivajo zdravstveni dodatek. Naše prihodnje naloge so še izdaja Zbornika II NOB (monorgafija), katero delo vodi zgodovinska komisija Okrožnega odbora OF pri OK SZDL Litija, urediti že pripravljeno tretjo sobo muzeja NOB v gradu Bogenšpcrk, in to s prikazom političnega dela NOV. Odkrili bi še nekaj obeležij v Hotiču (Skalarjev mlin), v spomin padlim borcem v borbi z Nemci v Kres-niških poljanah, ploščo pobitim talcčm iz Zasavja in spominsko ploščo žrtvam v Reka Gozdu. S svojim revolucionarnim delom bomo nadaljevali in ga prnašali na naš mladj rod. S tem se bomo najbolj oddolžili našim padlim borcem NOV, ki so dali vse za našo svobodo. Iz krajevnih skupnosti Šmartno Krajevna organizacija Rdečega križa v Šmartnem je razpisala v januarju organizacijo dveh tečajev: pletilskega in kuharskega. Prvega, ki ga vodi upokojena učiteljica Mi-mica Vozel, obiskujejo največ učenke osemletke, za kuharskega pa sc je prijavilo 33 deklet in žena iz Sinai tna ter okoliških krajev, med sabo pa imajo tudi enega predstavnika moškega spola. Zaradi tolikšnega števila prijav poteka tečaj v dveh skupinah, kuharskih veščin pa jih uči Sonja Kolar. Takega tečaja ni bilo v Šmartnem že dvanajst let, največ zaradi prostorskih težav. Z modernizacijo kuhinje v osnovni šoli, za katero so prispevale finančna sredstva tudi delovne organizacije, so nastali za to dejavnost ugodni pogoji. Upajmo, da na naslednji tečaj ne bo treba spet čakati dvanajst let. B. Žužek Jevnica V počastitev krajevnega praznika jc OO ZSMS v okviru športne sekcije 24. 1. 1976 organizirala namiiznoteniški turnir med sosednjimi OO ZSMS, ki naj bi postal tradicionalen. Tekmovanja sc je udeležilo 6 ekip, in sicer mladinci iz: Besnice, Dolskega, Ribč, Litije, NK Enotnosti in Jcvnice. Celotno srečanje jc trajalo od 14. do 22. ure. Tekmovalci so pokazali veliko mero športnega duha in discipline. Na koncu smo si ogledali razburljiv dvoboj med Bcsnico in Litijo, ki je odločal o zma- Rezultati tekmovanja: 1. BESNICA 5 2. LITIJA 5 3. DOLSKO 5 4. RIBCE 5 5. JEVNICA 5 6. NK ENOTNOST 5 govalcu turnirja. Zaradi neizkušenosti mladega tekmovalca Litije je dvoboj dobila Besnica in postala prvi zmagovalec in lastnik prehodnega pokala. Na zaključnem delu je tov. Zupančič, predsednik OO ZSMS Jevnice, predal zmagovalni ekipi prehodni pokal in priznanje. Tudi vse ostale ekipe, udeleženke tekmovanja, so prejele priznanja za udeležbo. Tekmovanje je uspelo kljub neizkušenosti vodstva in skle. nili smo, da ga bomo skušali razširiti. Upamo, da bo prihodnje leto naletelo na večji odziv tudi pri gledalcih, saj je bilo letos občinstvo maloštevilno. 25:10 24:13 19:14 16:17 12:20 2:25 10 8 6 4 2 0 LESNA INDUSTRIJA LITIJA TOZD mizarska proizvodnja Odbor za medsebojna razmerja razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. Tehnolog plastike 2. Glavni knjigovodja 3. Strojni ključavničar 4. Statistik 5. Materialni knjigovodja 6. Tehnolog vzdrževanja 7. Stronji mizar 8. Mizar 9. NK delavec (možnost priučitve) POGOJI: pod 1. Strojni tehnik, 3 leta prakse 2. Ekonomist, 5 let prakse 3. Strojni ključavničar, 2 leti prakse 4. Ekonomski tehnik, 2 leti prakse 5. Ekonomski tehnik, pripavnik 6. Strojni tehnik, 5 let prakse 7. in 8. Kvalifikacija ustrezne stroke 9. Vsaj 6 razredov osnovne šole Prošnje pošljite na naslov: LESNA INDUSTRIJA LITIJA S proslave Planinskega društva na Zasavski gori 70 let planinskega društva Litija Godec Jelka Planinsko društvo Litija deluje že 70 let. Ta visoki jubilej so litijski planinci proslavili dvakrat. Lani so se 5. oktobra podali skupaj z zagorskimi planinci na proslavo na Zasavski gori, letos pa so se 17. januarja zbrali na osrednji prireditvi v Sindikalni dvorani na Stavbah. Proslava na Zasavski gori je potekala pod pokroviteljstvom občinskih skupščin Zagorje in Litija. V kulturnem programu so nastopili delavski pihalni orkester, pevski zbor Loški glas in Ladko Korošec. Predsednik društva Albin Jescnšek je v svojem go. voru orisal razvojno pot obeh planinskih društev. Planinsko društvo Zagorje, ki ima danes že 1500 članov, upravlja dva planinska domova: kočo na Zasavski gori in kočo na Cemšeniški planini; Litijani pa skrbijo za svoj dom na Jančah. Litijsko planinsko društvo ima 570 članov. Akademije v Sindikalni dvorani na Stavbah so se udeležili tudi predstavniki zasavskih planinskih društev, predsednik Planinske zveze Slovenije Miha Potočnik in predsednik Planinskega društva Ljubljana-Matica Marjan Oblak. Moški pevski zbor Zvon in recitatorji so v polni dvorani ustvarili res pravo planinsko vzdušje. Ob jubileju planinci niso pozabili na tiste, kj so največ prispevali k razvoju planinstva v Litiji. Za dolgoletno delo v upravnem odboru so dobili priznanja: Tončka Jelnikar, Mirni Cvek, Robert Kastelic, Franc Penik in Franc Grebene. Po kulturnem programu in podelitvi priznanj so se planinci veselo zavrteli. M.R. Karneval - rekreacija duha Biti pustna šema — ni sramota; s to moralno normo bi morali biti motivirani vsi naši občani, od najmlajših do šolskih otrok, mladine do odraslih. Tudi gledalec ne bi smel biti le opazovalec, temveč član velike karnevalske družine. Vsi naj bi se namreč otresli predsodka, da je sramota biti pustna šema. Letošnji karneval je izredna priložnost, da naš pasivni odnos do te pomembne turistično zabavne prireditve spremenimo v aktivno sodelovanje. Ze samo dekoriran nos ali maska čez oči sta dve od številnih oblik sodelovanja. Starši bodo naredili svojim otrokom največjo uslugo, če jim bodo dovolili birti pustna šema. S tem bodo otroci še bolj razvili svojo domišljijo; njihov otroški svet pa bo dobil nove dimenzije. Seveda tudi očka in mamica ne smeta biti v civilu. Prepričan sem, da bodo tako ravnali številni naši občani in s tem dokazali, da razumejo pomen karnevalske prireditve. V zadnji številki Glasila občanov sem med drugim omenil tudi razgovore o sodelovanju Gruntovčanov v prireditvi. Z zadovoljstvom lahko sporočim, da so bili razgovori uspešni. Zagotovili smo si udeležbo Smiljke Bcncet (Rc-gica), Zvonimira Ferenčiea (Cinober) in Mladena Šermcn-ta (Presvetli), vsi so gledališki igralci iz Zagreba, ki jih poznamo iz zagrebške TV nadaljevanke. Videli jih bomo v karnevalski povorki; odigrali pa bodo tudi zaključno točko — cnodejanko z naslovom: (Po)Gruntovčani v 11. epizodi. Tov. Sagnerja Marti- na (Dudek) nismo uspeli pridobiti k sodelovanju, ker ima na dan karnevala svojo predstavo v gledališču. Kljub temu upamo, da nas bodo ostali trije igralci prisilili k smehu in veselemu razpoloženju. To pa še ni vse. Skoraj z gotovostjo lahko zatrdim, da nas bo še pred karnevalsko povorko in v sami prireditvi na vse mogoče načine zabaval naš znani slovenski humorist Tone Fornczi-TOF. Zaupali smo mu službo napovedovalca. Ker pa živimo tudi v dobi značkarstva, bomo tokrat standardno vstopnico zamenjali z lepo oblikovano karnevalsko značko, ki bo številnim gledalcem lažje »prebavljiva« ob srečanju s pobirale; vstopnine. S karnevalskim pozdravom! Minirekord, zabeljen s škandalom V prejšnji številki Glasila občanov smo se seznanili z najkrajšim možnim zaključkom v šahovski igri. Najkrajši mat je torej možen v dveh potezah. Šahovska praksa pa pozna tudi odstopanja, ki ne morejo biti v ponos šahovski igri. Do najkrajše partije, ki je bila odigrana in tudi ostala zabeležena v šahovski literaturi, je prišlo na dvoboju ZR Nemčija — ZDA na študentski olimpiadi v Grazu 1.1972. To se je zgodilo v par. tiji med nemškim velemojstrom Robertom Hubncrjcm in Američanom Kennetom RogofEom. Hubner, utrujen od prejšnjih partij, je potegnil: 1. C2-C4,... Sklenil je, da ne bo »kom-pliciral« in ponudil remi. Američan je ponudbo sprejel. Podpisala sta tudi formularje in se razšla. Tako se je rodil svetovni rekord in tudi — škandal. Glavni sodnik ing. Sajtar (CSSR) in tudi turnirski odbor sta označila to »partijo« ko amoralno tvorbo s stališča šahovske etike in zahtevala, naj partnerja odigrata novo partijo, ki bo v skladu s šahovskimi pravili. Rekord je bil razveljavljen. Naslednjega dne sta partnerja odigrala novo partijo. Tokrat »po pravilih«. Potekala je takole: 1. Sgl-f3, Sg8-f6 2. Sf3-gl, Sf6-g8 3. Sgl-f3, Sg8-f6 4. Sf3-gl .. . Remi Tu sta sklenila remi zaradi trikratnega ponavljanja pozicije. Turnirski odbor je tudi to partijo razveljavil in zahteval, naj se odigra nova, toda prava »partija« in zapretil, da bosta v nasprotnem primeru oba kontumacirana. Sledil je tretji »obračun« in odigral sc je »tretji prizor« nevsakdanje komedije, ki še ni bila zabeležena v šahovskih analih. Nova partija dveh nesrečnikov, ki sta hotela po vsej sili remizirati, je imela naslednji pravi šahovsko-hu-moristični tek: 1. C2-C4, Sg8-f6 2. Sgl-f3, g7-g6 3. Sf3-gl, Lf8-g7 4. Ddl-a4, O-O 5. Da4:d7, Dd8-d7 6. g2-g4, Dd7:d2 7. Kel:d2, Sf6:g4 8. b2-b4, a7-a5 9. a2-a4, Lg7:al 10. Lcl-b2, Sb8-C6 11. Lb2-h8, Lal-g7 12. h2-h4, a5:b4. Remi. i aH i w i i i il i *■ Bi -> L i': K up'* w m m 'S štll ±1! Zaključna pozicija te komedije je prikazana na diagramu. Turnirski odbor in vrhovni sodnik sta ponovno razveljavila tudi to partijo. Hotela sta, da bi partnerja odigrala »pravo« partijo. Hubner je menil, da jc ta odločitev resnih ljudi, ki sestavljajo turnirski odbor, le pretirana, zato se sploh ni pojavil na tretji ponovitvi. Prišel je samo Rogoff, turnirski odbor pa je kontumaciral Hubnerja. Rogoff je zmagal, ne da bi potegnil eno samo potezo. S tem je bil postavljen absolutni rekord v vsakem pogledu v dosedanji turnirski praksi. Dvomljivo je, če se bo še kdaj ponovila takšna »maksi-minipartija«. Namesto nadaljnjega ko. mentarja se ob tem primeru lahko poslužimo besed bivše- ga svetovnega prvaka Steinit-za: »Človeški um je omejen, človeška neumnost pa ne!« Šahovska zveza Slovenije je izdala prvo številko zanimivega biltena, ki vsebuje: pravilnik šahovske igre, pravilnik dopisnega šaha, kodeks šahovske etike in jugoslovansko kategorizacijo športnikov — šahistov. Bilten lahko naročite po pristopni ceni 10,00 dinarjev prav tako v knjigarni DZS v Litiji. Domače vesti: V decembru 1975 je bilo med litijskimi šahisti zelo živahno. Končala sta se dva polfinalna turnirja, ki sta dala 16 finalistov klubskega prvenstva za leto 1976, ki je trenutno v teku. Za občinski praznik sta bili dve prireditvi: redni mesečni brzoturnir in dve simultanki. Na brzoturnirju za december je med 18 nastopajočimi zmagal prof. Jože Meglic s 13 točkami pred Jamškom 12,5 točke, sledijo 3. Leopold 11,5, 5.—6. Cclesnik in Turcnšck 11, 7. Sckulič 10,5, 8. Berložnik itd. Najboljša šahista Litije v letu 1975 Janez Jamšek in prof. Jože Meglic sta odigrala Šahovska bibliografija Pred kratkim jc izšla zanimiva knjiga, ki sta jo napisala velemojster Bruno Parma in novinar Boris Kutin z naslovom ŠAH ZA VSAKOGAR. Prvi del knjige je učbenik, ki je razdeljen na 60 lekcij. V teh lekcijah na zelo poučen in pristopen način avtorja seznanjata bralca z osnovnimi elementi šahovske igre. Naslednja poglavja obsegajo zgodovino šaha, z življenjepisi vseh svetovnih prvakov, navodila za organizacijo raznih tekmovanj ter pravilnik o kategorizaciji. Knjigo lahko dobite v knjigarni DZS v Litiji. UL_j T ŠAHOVSKA ZVEZA SLOVENIJE CA na osnovni šoli v Šmartnem simultanki. Janez Jamšek sc jc srečal s 26 pionirji z osnovne šole Franc Rozman — Stane iz Šmartna. 23 partij je zmagal, dve remiziral, eno izgubil. Litijskega prvaka je premagal Marjan Poglajen, remizirala pa sta Lilijana Tomažič in Tomaž Gradišck. Prof. Jože Meglic jc odigral simultanko proti 20 učencem osnovne šole Dušan Kveder — Tomaž iz Litije. 17 partij jc zmagal, eno remiziral, dve pa izgubil. Profesorja sta premagala Tco Plaznik in Matjaž Godec, remiziral pa je Marjan Zust. Učenci, ki so zmagali ali remizirali, so prejeli lepe knjižne nagrade. Simultanki sta vzbudili precejšnje zanimanje med mladimi, kar je dokaz, da bo v bodoče potrebno organizirati več tovrstnih prireditev. V januarju jc bil odigran 21. mesečni klubski hitropo-tezni turnir. Ta turnir je bil najzanimivejši med vsemi do zdaj odigranimi, saj je še v zadnjem kolu imelo 5 igralcev izglede za osvojitev prvega mesta. Zmagovalec dramatičnega finiša je bil Hari Leopold, ki jc zbral 12 točk. Sledijo: 2. do 4. Berložnik, Jamšek in Meglic 11,5; 5. Rink 11; 6.-7. Co-par in Dollnšek 10,5; 8. Cclesnik 8,5; 9. Lcsjak 8 itd. Ivo Baus f3odi tce — Skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti smo končno ustanovili. Upam, da pri likvidaciji ne bo toliko dela ... — Danes učitelji brez administrativne šole sploh ne morejo več opravljati svojega poklica ... — Litijski kino mc spominja na staro Jugoslavijo,, šmarski pa na zgrešeno investicijo ... — Po številu ustreljenih kozlov sodeč, bi bili litijski funkcionarji lahko zelo dobri lovci... — Ce bo šlo tako naprej, bo morala Delavska univerza Litija odpreti za učitelje administrativno šolo, za učenec pa šolo brez socialnih razlik ... NEJ MALI OGLASI Prodam Zaslavo 750 de luxe letnik 1971 v odličnem stanju. Informacije na tel. 88 309 od 8. — 17. ure Prodam lep globok otroški voziček zelo lepo ohranjen. Interesenti se lahko javijo na tel. 88 027 vsak dan od 8. do 12. ure Pisalni stroj »Olimpija« ugodno prodam. Naslov v uredništvu GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Slavko Urbič (tehnični urednik), Lojze Kotar, Mojca Lcbin-ger, Zofka Hauptman, Branka Nefat in Miro Kaplja. Prilogo glasila urejajo: Branka Nefat (glavni in odgovorni urednik), Rtlža Urbane, Mari Mcrzelj, Karlo Lcmut in Miro Vi-dic. Predsednik časopisnega sveta: Slavko Pungerčar Lektor: Mija Bernik Tisk in klišeji: ČP »Gorenjski tisk« Kranj Naslov in uredništvo: Litija, Trg na Stavbah 1, p. p. 6 Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. 87