Leto XXIL, St U? Ljubljana, »bota g. maja 1942-XX Caia cent 70 uptavnifcvoi LjuDljana, Pacam)en Telef00 It. »1-22. 31-29. 31-24 ■ » ' " niccniffni 31-26 bueratm oddelek: Ljubljana. a S — Telefon fc. 31-25. Podružnic» Noro metto: Ljubljanska 8a£tmi: za Ljubljansko pokrajino pel . čekovnem zavodu b. 17.749. za ostale kraj« Italije Servigio Conti. Cqtt. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO halite te inozemstva te» Unione Pubblicità Italiana i Isbà)« d»« ««o ponedeljki NiroioKi znala mesečno Ut I2v—* pa Ur 2240 U (tdoiilfo: Pnccinije«a olica Ite*. 1 ker. 31-22. 51-25. 51-2« Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pa ia pubblichi dl ptorenienza italiana ed esteta: Unione Pubblichi Italiana S. A. MILANO Ameriška eklepnica «Maryland11 potopljena Podmornica »Barbarigo« ]e potopila 32.ooo-tonsko oklopnlco tipa »Maryland« Glavni stan italijanskih Oboroženih sil Je objavil 22. maja naslednje 72L vojno poročilo: Dne 20. t. m. ob 2.50 rimskega časa je ob brazilski obali, sto milj vzhodno od otoka Fernando tli Noronha, podmornica »iBarbarigo« pod poveljstvom korvetnega kapitana Enzo Grossija napadla neko pomorsko skupino Zedinjenih držav, M je plula proti jugu. Podmornica »Barbarigo« jè plula med raMei, ki so spremljan bojno ladjo, In Je tat daljave nekaj sto metrov Izstrelila salvo torpedov na S2.000 tonsko oklopnloo razred» »Maryland«. Bojna ladja se Je nagnila In se zadeta od dveh torpedov po kratkem čas« potopila. Ladje, ld so jo spremljale, niso reagirale. Rim, 22. maja. s. Severnoameriška oklop-nlea razreda »Maryland« je Imela 31.500 ton. Te oklopnice so oborožene s 8 topovi kalibra 400 mm, 12 topovi kalibra 127 vam, 8 topovi kalibra 120 mm, 4 topovi kalibra 57 mm, 11 topovi kalibra 40 mm ter imajo na krovu po tri letala ln dve vzletišči. Njihova brzina mais 21 vozlov na uro. Posadka šteje 1407 mož. Rim, 22. maja. a Nj. Vel. Kralj ln Cesar je na predlog Duceja povišal v čin korvetnega kapitana poveljnika Enzo Grosslja, ki je s podmornico »Barbarigo« potopil sever- Po tam uspeta Je nadaljevala svoje križarjenje. Topniški bop ▼ Cirenaiki Glavni Stan Italijanskih Oboroženih sli je objav« 22. maja naslednje 720. vojno poročilo: Na eirenaiškem bojišču dvoboji topništva. j potopljenih v ameriških 12$.6oo ton sovražnega ladjevja uničenih lz Hitlerjevega glavnega stana, 22. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na polotoku Kerču je bilo pri zaključnem čiščenju ujetih nadaljnjih 19.942 sovjetskih vojakov ln zaplenjenih 36 oklopnih voz, 264 topov in 1 oklopni vlak. S tem se je zvišalo v vojnem poročilu od 20. maja objavljeno število ujetnikov na 169.198, plen pa na 284 oklopnih voz in 1397 topov. Bojna letala so zažgala na pristaniškem področju Sevastopolja eno trgovsko ladjo. Potem, ko so bili v bitki pri Harkovu vsi sovjetski napadi odbiti z najhujšimi izgubami nasprotnika, je prešla sedaj pobuda na našo stran. Južnovzhodno od llmenskega jezera je sovražnik nadaljeval svoje brezuspešne napade. Na Laponskem so nemške čete priborile v napadu nadaljnje ozemlje. V teku bojev obkoljena skupina sovražnikovih sil je bila uničena. V neki luki polotoka Kola so poškodovala letala tri večje tovorne ladje in sicer eno tako hudo, da se more računati z njeno izgubo. V zaledju vzhodne fronte so nemški in madžarski oddelki uničili močno boljševiško tolpo. Nočni lovci so v poslednjih dneh sestrelil! na vzhodni fronti več boljševiških bombnikov in transportnih letal. Na Malti sta bili letališči Halfar in Lucca bombardirani podnevi in ponoči. Nadaljnji letalski napadi so bili usmerjeni proti nekemu angleškemu letalskemu oporišču v severni Afriki. Nemške podmornice so potopile, kakor je bilo objavljeno s posebnim poročilom, vzhodno od Antilov, na Karibijskem morju in v Mehiškem zalivu 20 sovražnikovih trgovskih ladij s skupno 111.800 br. reg. tonami. Nemška podmornica je prodrla lz zaliva sv. Lovrenca v reko sv. Lovrenca in je tamkaj potopila kljub čuječnosti mnogoštevilnih pomorskih in letalskih sil tri trgovske ladje s skupno 14,000 br. reg. tonami. Na ta način je sovražnikova trgovska plovba v ameriških vodah izgubila zaradi teh operacij nadaljnjih 23 ladij h skupno 125.600 br. reg. tonami. Pri ispehih nemških podmornic v ameriških vodah so se posebno odlikovale podmornice pod vodstvom kapitanov poročnikov Thurmanna, Wildmanna in Folkla K položaju na bojišču pri Harkovu Berlin, 22. maja. Bitka, ki že 9 dni divja v južnem odseku vzhodnega bojišča, je že stopila, ali pa je tik pred tem, da stopi v rovo fazo. Čeprav maršal Timošenko še vedno meče v borbo ogromne sile, je pobuda že prešla ali pa je tik pred tem, da preide v nemške roke. Potem, ko so Nemci zmagovito vzdržali prvi strahoviti spopad sovjetskih čet, so se vrgli sedaj v vrsto protinapadov. ki so vsi izredno učinkoviti in ki bi utegnili povsem spremeniti položaj. Ti protinapadi so v poslednjih 48 urah zavzeli tako velik obseg, da je prav zaradi njih mogoče misliti na začetek nove faze bojev. Značilna je v zvezi s tem zanimiva brzojavka moskovskega poročevalca agencije »Exchange Telegraph«, ki jo je takoj zabeležil tudi londonski radio, ki pa je bila nato »vzeta iz prometa«. V njej je bilo med dragim govora, da se je nemškim četam, ki operirajo kakih 130 km južnovzhodno od Harkova, posrečilo prebiti sovjetske bojne črte in da so se v Kremllju takoj zavedli nemške grožnje proti boku Timošen-kovih divizij, zaposlenih v čelnem napadu vzhodno od ukrajinske prestolnice. Nič manj značilna ni dvomljiva kratko-besednost poslednjih sovjetskih vojnih poročil. Tako javljajo, da so bili na področju pri Harkova doseženi navzlic srditemu nemškemu odporu znatni napredki, medtem ko so bih na področju, kjer so Nemci začeli svojo protiofenzivo, »mnogi napadi zavrnjeni«. Kdor pozna utvare sovjetskega vrhovnega poveljništva, kakor se kažejo v njegovih uradnih poročilih, ne more imeti nobenega dvoma o pomenu besede »mnogi« v sovjetskem vojnem poročilu. V ostalem ni brez pomena dejstvo, da se sedaj anglosaška propaganda glede na možnost novega razvoja položaja na vse načine trudi dokazati, da spada vse, kar je maršal Timošenko dejal v svojem dnevnem povelju tik pred začetkom svojih operacij, med velika taktična prikrivanja sovjetskega vrhovnega poveljništva. Niti za hip se ni mislilo na to, da bi mogel biti cilj te ofenzive oni, ki ga je maršal navedel v svojem vojnem povelju, namreč pregon sovražnika z domovinskih tal. Edini realni cilj Timošenkove ofenzive naj bi bil, da se prisilijo Nemci, da še nadalje prelože svojo napovedano ofenzivo, ali z drugo besedo, da se pridobi na času, kar bi Stalinu omogočilo izvršiti svoje priprave in tako povečati možnosti uspešnega odpora proti nemškemu naskoku. že pred dvema dnevoma, ko se nekateri nepričakovani razvoji še niso tako jasno kazali na obzorju, so se na pristojnem nemškem vojaškem mestu izjavili približno tole: Timošenkova ofenziva ni le propadla, temveč nam razni činitelji že nakazujejo, da bo imel ta neuspeh še zelo hude posledice za sovjetske čete same, ker bo olajšal nemškemu vrhovnemu poveljništvu izvedbo njegovih ofenzivnih načrtov, "a sedaj pa je izven vsakega dvoma, da so boljševiki zaman žrtvovali znaten del svojih prednjih sil v južnem odseku bojišča, ki bi jih bilo mogoče v ugodnem trenutku uporabiti z večjo verjetnostjo v končni uspeh za obrambne namene, ako bi jih prihranili v sedanjih borbah. Sedaj so v boljševiških vrstah navale vrzeli in Nemci so zato samo hvaležni maršalu Timošenku, ker je začel ofenzivo. Danes na istem pristojnem mestu spričo novih dogodkov poudarjaj, da je to nemško zadovoljstvo še bolj utemeljeno. Vrzeli, ki so že nastale, ln naravne luknje na bokih Timošenkovih divizij, se kažejo že v vsem obsegu in ni več daleč dan, ko bo mogoče splošno presoditi in' oceniti njihov ogromni strateški pomen. Isti vojaški krogi prihajajo v zvezi z razvojem pred Harko-vom do naslednjih ugotovitev: 1. Bitka js še vedno v teku in je spričo tega sleherna dokončna sodba v tem ali onem smi*'u preuranjena. 2. Izven dvoma je, da maršal Timošenko ni dosegel vnaprej določenih cilje.v in v tem pogledu tudi ne bo uspel. 3. Nemške čete so zopet prevzele pobudo in jo še nadalje drže, prehajajoč v odločne protinapade. 4. Samo po sebi se seveda razume, da vsi ti protinapadi in morebitne nadaljnje akcije, čeprav velikega obsega, nimajo še nič skupnega z napovedano veliko ofenzivo, kakor jo je najavil Hitler. 5. Nemčija in njeni za ezniki so danes bolj kakor kdajkoli prej prepričani, da bodo lahko zadali sovražniku smrtni udarec. Glede na anglosaške glasove, po katerih naj bi bili Nemci zbrali v južnem odseku 2 milijona mož in 10.000 tankov, izjavljajo na pooblaščenem mestu, da gre očitno samo za slepilni manever, ki naj bi že v naprej opravičil morebitni neuspeh Timošenkove ofenzive. (Piccolo.) Sovjetski ujetniki o bojih za Kerč Berlin, 22. maja. d. Iz izjav sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so padli v nemške roke v borbah na polotoku Kerču, je razvidno, da so nemške oborožene sile zopet enkrat prehitele sovjetske, ki so bile pripravljene za protinapad na nemške postojanke. Tako je poročnik 156. sovjetske pehotne divizije Vladimir Vedežev, kj je bil zajet po prvem prodoru nemških čet skozi sovjetske obrambne črte, izjavil: »z napadom na Kerču so nas Nemci prehiteli za nekaj dni.« Izjavil je nadalje, da so bile na Kerču tri sovjetske armije pripravljene za napad. Bile so povsem pripravljene čete ki jih je sovjetsko vojno poveljništvo zbralo iz raznih drugih odsekov fronte in dovedlo na Kerč. Nemški napad pa je prišel prej in s tolikšno silovitostjo, da je bilo zdrobljeno vse, kar se je skušalo upreti. Sovjetski častnik je izjavil, da so nemški oddelki pregazili postojanke, ki 90 jih sovjetske čete zgradile v več mesecih napornega dela in ki so jih sovjetski strokovnjaki smatrali za nepro-dorne. Drug sovjetski častnik, poročnik tan-kovske brigade Ivan Kulakov, ki so ga Nemci zajeli v borbah za mesto Kerč, je bil očitno še zmerom pod depresijo uničujočega nemškega napada. Izjavil je: »V več ur trajajočem napadu so nam nemške letalske sile docela onemogočile, da bi se mogli sploh razviti. Po treh dneh bojev je bilo 50 odstotkov 39.. 40., 55. in 56. su vjetske brigade izločenih iz borbe.« Sovjetski sanitetni častnik Nikolaj Su-dakov, ki je bil ujet v borbah okrog Ker-ča, je izjavil, da je imela 224. sovjetska pehotna divizija že prvega dne nemškega napada tako strašne izgube, da so morali sanitetni oddelki pustiti za vojnimi čr-taftti 80 odstotkov vseh ranjencev, dasi so bili podvzeti vsi potrebni ukrepi, da bi jih bilo mogoče spraviti na varno v zaledje. ako se ne bi nemški napad razvijal s takšno naglico. S finskega bojišča Helsinki, 22. maja. d. O položaju na severnem delu vzhodnega bojišča javlja včerajšnje finsko vojno poročilo, da je na Karelskem polotoku finsko poljsko topništvo skupaj s protitankovskimi topovi uničilo 8 gnezd sovražnikovega odpora. Fin- ski metalci min so uničili dva sovjetska bunkerja in sovražniku onemogočili dela na poljskih utrdbah. Na ožini Aunus Je bilo odbitih več s podporo topništva izvršenih sovražnikovih napadov, sicer, pt» je bilo na nekaterih točkah streljanje šibkejše kakor običajno. Finske izvidniške čete so izvedle posebno uspešne akcije. Na južnem delu vzhodnega bojišča je bilo sorazmerno mirno. V bližini Rukajaervija je finsko topništvo skupaj z letalci min bombardiralo sovražnikove postojanke in dela na utrdbah. Na področju pri Louhiju so nemško-finski oddelki zopet pridobili nekaj ozemlja in odbili sovražnikove protinapade. Maršal Goring o Največja nemška vojni na vzhodu zmaga v zgodovini Berlin, 22. maja. Včeraj popoldne so berlinski listi objavili v celoti besedila govorov, ki sta jih imela minister za vojno oborožitev Speer in maršal Göring prt podelitvi odlikovanj vojnega križa 137 delavcem v vojni industriji. Posnemamo iz Göringovega gevora naslednje podrobnosti: Maršal Gòring je najprej pegsličeval strnjenost nemškega naroda #*sedanji vojni. Med milijoni Nemcev, je dejal, rsi se bore in zmagujejo na najtršem izmed vseh bojišč, Jih je mnogo, ki so bili v preteklosti zagovorniki komunistične Ideje. Ko so izgubili vero v domovino, so mishli, da se morajo vreči v objem fanatizma in boljševiške ideje. Sedaj so se lahko na lastne oči prepričali, kaj predstavlja tako zvani »rdeči raj« in so se premislili. Danes smo vsi ena sama velika družina. Vsi vemo, da ne moremo drugače kakor skupaj korakati in skupaj zmagati ali, če bi ae to moralo zgoditi, tudi skupaj poginiti. Goring je nato v kratkih obrisih podal zgodovino zadnjih let od politike obkolje-vanja Nemčije do izbruha vojne in zmagovitih . operacif v . raznih bitkah. Vojna proti Angliji se je za sedaj omejila na borbo na morju in v zraku ln v tej borbi smo zadali sovražniku iiude udarce. Nekatera mesta so bila porušena in uničena po angleškem letalstvu, toda ne smemo pozabiti, da vse to ni nič v primeri z uničenji, ki smo jih izvršili mi v Angliji. Prišel bo dan, ko bo to jasno vsakomur, šele tedaj bo mogoče ugotoviti, da je Nemčija tudi na tem področju silnejša od sovražnika. Nato je Göring govoril o Sovjetski zvezi. Odgovor onemu, ki vprašuje, kaKo je mogoče, da si je boljševizem pripravil tako ogromno oborožitev, je lahek: Sovjetske množice so delale kakor živali ne zaradi plemenite predanosti svojemu narodu, domovini in vladi, temveč samo zato, ker je v Sovjetski zvezi delavec samo suženj. Strojnice in biči so silili delavce na delo v tvornice. Delavci, ki niso izvršili svoje naloge, so bili ustreljeni. Sovjetska oborožitev je bila zgrajena v krvi milijonov delavcev in delavk. Cele vasi so bile ponoči izpraznjene in prebivalstvo je moralo v tvornice. Starši so bili ločeni od òtrok, možje od žena n sicer za vedno, ne da bi se kdaj videli. Otroci so bili zatrti v zavodih boljševiške vzgoje. Seveda tudi mi mnogo zahtevamo od delavca in kmeta, toda nemške množice delajo prostovoljno po lastnem nagibu ln zato, da oi Hitlerju in vojski dale potrebno orožje. Ko je Hitler uvidel, da se boljševiki oborožujejo preko mere., da grade 10, 20, 30 tisoč tankov in prav toliko letal, je spoznal, da hoče Moskva napasti in uničiti Nemčijo, ter je tako prehitel sovražni na-in premagana v vrsti nezaslišanih zmag. pad. Sovjetska vojska je bila pregažena Naši vojaki so vdrli na sovražno ozemlje do 1500 km daleč. I prav v trenutku, ko smo se pripravljali, da zadamo sovražniku nov mogočen udarec, se je pojavil pred nami nepričakovan nov sovražnik: zima. V kratkem razdobju treh dni je temperatura naglo padla daleč pod ničlo. Maršal Göring je zelo učinkovito orisal dramatične težave zimske kampanje m položaj, ki je zaradi tega nastal. Preko zamrznjenih rek in jezer je mogel sovražnik tu in tam prodreti za hrbet nemških postojank. Dan za dnem so prihajale slabe vesti. Partizani so poganjali v zrak železnice in napadali nemške oskrbovalne kolone. Strahotni mraz je paraliziral vojake. Potrebno je bilo čimprej poskrbeti za toplejšo obleko nemških vojakov, toda mraz je blokiral tudi železnice. Lokomotive so eksplodirale, tračnice pa so bile neuporabne. Dolge dneve je bojišče ostalo brez streliva, brez hrane lo brez obleke, hrabri vojak pa je neustrašeno vztrajal, čeprav sa mu roke primrznile, čim se je dotaknil puškine cevi. Avtomobilska vozila se niso mogla premikati, tanki pa so bili ujetniiki snega. Prvič so vojaki spoznali strahote ruske zime. Ne smemo se čuditi, ako je koga plašil spomin na Napoleonovo dramo, nekaj pa moremo reči: Navzlic Vsemu so se nemški vojaki čutili močnejše kakor sovražnik. Pri vsakem spopadu na nož so bili boljševiki vedno poraženi. Na drugi strani pa se moramo vprašati, kaj bi se bilo zgodilo, ako bi se bili umaknili ? Z razliko iz zadnje vojne ili bilo jarkov ali za-f klonišč, k j ti vse vasi so bile same razvaline. Zato je bilo treba vztrajati za vsako ceno in bojišče je vztrajalo. Bila je to naj- večja zmaga v zgodovini, dosežena po zaslugi čet in Hitlerja. Jaz, ki sem mu bil večkrat v ond dobi blizu in ki ga poznam bolje kakor vsakdo drugi, ki poznam predvsem njegovo izredno milino srca, vem, kako strašno je trpel, ne zaradi sebe, temveč zaradi svojih vojakov. Vedel je, da mora zahtevati od čet skoro nemogoče, a vedel je tudi. da mora to zahtevati. Samo neuklonljiva in odločna volja nas Je mogla rešiti in mi vsi smo videli v našem vodji moža, v katerem se ogromna dobrot-ljivost združuje s telesno odločnostjo Ta Letalske skupine ost so napadle t uspehom sovražno zaledje. Skladišče streliva, ld Je bilo zadeto, Je Mio pognano v zrak. Dve letali ste bili uničeni na tleh, tretje letalo so sestrelile protiletalske baterije. Oddelki italijanskega in nemškega letalstva so bombardirali dlje na Malti. odločnost pa je bila prav za prav samo ljubezen do lastnega naroda. In ko je končno prišla pomlad, Rusi še niso uničili nemških armad. Nemške divizije se ta trenutek nahajajo pred Moskvo na istih postojankah kakor preteklo jesen. Göring je končno opozoril na prehraflK bene težave, poudarjajoč, da je bila na» rava mačeha. Tri izredno neugodne zime in slabo vreme so nam pokvarile pridelek. Tudi preteklo zimo je mraz uničil velik del jesenske setve, vendar ne smemo obupati, ne smemo se prestrašiti. Upoštevati moramo neprimerno večje napore vojakov na bojišču. Zato moramo povečati svoje delo in svojo proizvodnjo in delati, ako bo potreba, tudi več kakor 10 ur na dan. Nujno moramo izvršiti Hitlerjev program. Tudi na notranjem bojišču mora vsakdo priseči samemu sebi, da mora vztrajati v tej vojni, naj traja še tako dolgo, kajti samo eno je važno: zmaga. Svoj govor je Goring zaključil z Izrazi hvaležnosti Hitlerju, ki zaradi svoje energije in svojega genialnega duha ni postal danes le mogoče vodja nemškega naroda, temveč tudi simbol skoro vseh evropskih narodov. (Piccolo.) Japonska ofenziva proti čunkingu in Indiji Velike koncentracije japonskih sil, zlasti letalskih, v Birmi ftanghaj, 22. maja. Znaki bližnje velike japonske ofenzive proti Kitajski maršala Oangkajška so predmet komentarjev tukajšnjih vojaških opazovalcev, ki pripominjajo, da je že globok vdor japonskih oboroženih sil v pokrajino J un an jasno pokazal japonski namen, da se stre kitajski odpor na kitajskem ozemlju samem, ld je Še podvrženo vladi v Čungkingu. Z drugo besedo, Japonci se ne omejujejo samo na to, da bi pasivno izkoristili birmanski uspeh čakajoč na to, da maršal Cang-kajšek odloži orožje zaradi pomanjkanja dobav, temveč so jasni znaki, ki kažejo, da hočejo pospešiti proces uničenja Cang-kajškove Kitajske s temeljitim naskokom na kitajsko ozemlje. V istih krogih opozarjajo na vedno večje zbiranje japonskih oboroženih sil, zlasti letalstva, v Birmi. Vse kaže, da bo Birma spremenjena v najkrajšem času v pravo letalsko oporišče za napade tako proti Kitajski kakor proti Indiji. 2e sedaj je bilo urejenih več desetin letališč, medtem ko se vzdolž obale grade pomorska letališča. Po dospelih vesteh so japonske čete, ki operirajo v zapadni Birmi, na nekaterih mestih že prekoračile indijsko mejo in napredujejo sedaj po dolinah pokrajine Asam, ne da bi naletele na odpor. Nekatere strateške točke na višavju Manipur so bile po teh informacijah že zasedene. V tukajšnjih vojaških krogih izražajo prepričanje, da bo general Wavell, zavedajoč se težav za ustavitev Japoncev na meji Indije, organiziral večji odpor šele v notranjosti, vzdolž reke Bramaputre. (Corriere della Sera). Avstralski vojni izdatki Sanghaj, 22. maja d. Iz Sydneya javljajo, da je avstralski min. predsednik John Curün včeraj izjavil, da bodo od 1. junija dalje znašali vojni izdatki Avstralije vsak dan milijon avstralskih funtov. Po razpisu drugega tako zvanega »osvobodilnega posojila« od 12. junija bodo znašali izdatki Avstralije za oborožitev že nad 515 milijonov avstralskih funtov, kar pomeni za avstralsko prebivalstvo ogromno finančno obremenitev. Anglija prepušča zaveznike usodi Po izjavah Attleeja se lahko sklepa, da se bo Anglija omejila le na lastno obrambo Bera, 22. maja. Po vsem tem, kar govore in delajo Angleži, si je prav lahko predstavljati zadrego, v kateri so se znašli, ko na eni strani nimajo dovolj oboroženih sil, da bi branili vsa bojišča, na drugi strani pa ne morejo presoditi, katero izmed bojšč je bolj ogroženo in kje naj zato osredotočijo svoje čete. To zadrego je pokazal tudi major Attlee s svojimi nedavnimi izjavami v spodnji zbornici, ko je otvoril razpravo o vojnem položaju z značilnim vprašanjem: Kitajska, Indija ali Avstralija? Seveda je Anglija postavila to vprašanje samo zato. da reši videz. Dejansko se je že odloČila za edino mogočo rešitev, ki varuje njene interese, za obrambo bojišč, ki jo najbolj neposredno zanimajo, z drugo besedo, za obrambo Indije v Aziji, Egipta v Afriki in svojega lastnega ozemlja v Evropi. Po angleškem mnenju naj Rusi in Kitajci sami skrbe za svoje ozemlje, Avstralci pa naj se dogovore o obrambi z Zedinjenimi državami kajti, ko bi imela nastopiti usodna ura za Avstralijo, bi se Anglija, ki ji je obljubila pomoč za vsako ceno, lahko sklicevala na prometne težave, na katere se sklicuje že sedaj, da bi opravičila prepustitev avstralske obrambe Ameriki. Glede obrambne uporabe britanskih oboroženih sil m po toh takem nobenega dvoma, onim pa, ki zahtevajo ofenzivne akcije Velike Britanije, je major Attlee odgovoril, ko je opozoril na prevozne težave, ki predstavljajo glavno skrb Anglije in zaradi katerih si danes ne more dovoliti uporabe svojih sil za ustvaritev tako zvanega drugega bojišča Londonski poročevalec lista »La Suise« poroča, da sta v razmahu nekaj dni avstralski zunanji minister in predsednik avstralske vlade Curtin ponovno obtožila Anglijo, da razpršuje svoje sile, namestu, da bi jih uporabila za obrambo Avstralije. V Avstraliji se z zaskrbljenostjo vprašujejo, ali ni morda Anglija že opustila misel na obrambo Avstralije, da bi se v celoti poslužila samo obrambe Indije. Na pristojnih angleških mestih odgovarjajo na te očitke s strateškimi in političnimi argumenti, vprašanje pa je, ali bodo londonski sklepi zadovoljili Avstralijo. Avstralski državniki bi med tem radi vedeli samo to, ali se misli Anglija sploh še zanimati za položaj na Pacifiku, čeprav smatra iz praktičnih razlogov za primernejše. da prepusti obrambo Avstralijo Ameriki. Kakor Avstralci, tako se vedno znova oglašajo tudi Rusi in Kitajci, ki hočejo obrniti pozornost zaveznikov na lastna bojišča, opozarjajoč na njihovo važnost Znano je, da so ruske zahteve o ustvaritvi drugega bojišča takorekoč stalne, medtem ko 90 Kitajci ponovno predložili svoje zahteve za izdatno pomoč, tako n. pr. tudi včeraj v izjavi nekega zastopnika čung-kinške vlade, ki je napovedal bližnjo japonsko ofenzivo proti Kitajski in zaključil svojo izjavo z besedami: Nujno potrebujemo vso mogočo pomoč in sicer čim prej. Lahko se torej reče, da je maj ca- Attlee v svojem pregledu položaja govoril resnico, ko je dejal, da bi Angleži sicer hoteli pomagati svojim zaveznikom, da pa iz razlogov, ki jih je navedel, tega storiti ne morejo. To njihovo nesposobnost najbolj zgovorno dokazuje dejstvo, da niso mogli poskrbeti niti za uspešno obrambo Indije. Najnovejše informacije iz New Delhija o reorganizaciji obrambnega sistema v Indiji kažejo, da gre le za nujno prilagoditev razmeram zaradi pomanjkanja čet, tako da bodo čete, ki so na razpolago, osredotočene samo na dveh točkah, in sicer na severovzhodu in na jugu, da bi jih bilo mogoče v primeru skrajne nevarnosti poslati na najbolj ogrožena mesta. Medtem razvijajo med indijskimi domačini propagando za novo novačenje, ki naj bi pripomoglo k prodiranju nove vojske ▼ sredini. Poročevalec lista »Neue Zürcher Zeitung« v New Delhiju piše, da pričakujejo v tamkajšnjih krogih bližnje poterete Japoncev. ker ne verujejo, da bi hoteli Japonci nadaljevati svojo akcijo predvsem proti Kitajcem, temveč jo mislijo le toliko potisniti nazaj, da jih ne bi več ovirali pri njihovem vpadu v Indijo. Zdi 9e, da je neposredno ogroženo bengalsko ozemlje, kajti Japonci razpolagajo z vsemi letališči od R anguria do Myitkyine in edina angle-« ška nada ni več v odporu z orožjem, temveč v bližnjem nastopu deževne dobe, ld se bo pojavila v dveh ali treh tednih. (Stampa Sera.) J Delovanje namestitvenega urada Od 1. marca do 30. aprila ie preskrbel zaposlitev 5.406 delavcem Ljubljana, 22. maja. Pod predsedništvom komendatorja Giorgia Gattia se je dne 20. maja sestal v prostorih Borze dela novi pokrajinski odbor za namestitev, ki je bil Imenovan na podlagi 7. člena Komisarjeve odredbe št. 74 z dne 21. aprila 1942. Po pozdravu zastopnika stranke ca v. Alesania in drugih članov, ki zastopajo razne ustanove in sindikalna združenja pokrajine, je sledilo poročilo o delovanju pokrajinskega urada za namestiev v prvih mesecih tega leta. Po poročilu eksperta Petronia sledi med drugim, da je bilo vpisanih od 1. marca do 30. aprila t. 1. 7.853 ljudi in da je bilo nakazano delo 5.406 delavcem. Izbrisanih je bilo 2.763 delojemalcev, ki jih ni bilo mogoče izslediti. Ob koncu aprila je bilo 4.783 brezposelnih, in sicer 3.301 moški in 1.482 žensk, pripadajočih 28 delovnim kategorijam. S pričetkom javnih del, katera nameravajo pristojni činitelji izvesti v celoti in pospešeno, je bila brezposelnost delavstva v pokrajini v prvih tednih maja znatno zmanjšana Iz prej omenjenega poročila izhaja tudi, da nekateri delodajalci niso de doumeli socialne gospodarske in politične važnosti nameščanja in obveznosti za najemanje delojemalcev edino le preko namestitvenega urada, in to pod kazensko sankcijo. Na razne razlage majorja Petronia so odgovorili korporativni nadzornik inž. Ma-sera, dr. Marchesoni, dr. Alesani, Inž. Baraga ravnatelj Vončina in g. Langus. Predsednik je predlagal, naj se Eksc. Visokemu Komisarju predlože v proučitev nekatera vprašanja, ki so nastala v sedanjem izrednem položaju. Seja ljubljanskega mestnega sveta Počastitev za Ljubljano zaslužnih pokojnikov — Gradnja stanovanjskih hišic na Viču Ljubljana 22. maja Včeraj popoldne je bila seja ljubljanskega mestnega sveta. Ob pričetku je župan dr. Adlešič počastil spomin za Ljubljano ^.ginžnih pokojnikov in sicer mestnega sluge v p. Karla Vidmarja, člana Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva Ivana Permeta, upokojenega blagajnika Mestne hranilnice Antona šušteršiča, polkovnika Ljubomira Jovanoviča, operne pevke Vilme Thierryjeve, profesorja Ernesta Tornea in vrtnarskega pomočnika Ivana Severja. Po dobritvi zapisnika zadnje seje mestnega sveta je poročal za fin. odbor dr. Až-man. Odobren je bil računski zaključek kreditnega društva Mestne hranilnice za leto 1941. Sprejet je bil predlog za kredit za izvedbo uredbe o oddajanju sprejemnih radioaparatov v višini 114.300 lir. Za ureditev mestne desinfekcijske naprave je bil določen kredit 70.000 lir. Polovico te vsote bo kasneje prispeval Higijenski zavod. Za že likvidirani božični nabavni prispevek uradnikom in delavcem je bil naknadno odobren kredit 468.000 lir. Odobren je bil tudi naknadni kredit za režijske izdatke odseka za izdajo osebnih izkaznic v znesku 35.000 lir. Anagrafične-mu uradu je bil odobren izredni kredit za nabavo pisalnega stroja v znesku 4000 lir. Odobren je bil naknadni kredit za ureditev nagrobnega spomenika dr. Korošcu v Navju v znesku 25.000 lir. Ugodi se prošnja uprave kopališča SK Ilirije za prispevek k obratovanju v tej sezoni in se upravi nameni 20.000 lir. Sprejet je bil predlog krajevnega šolskega odbora pri Sv. Petru v Ljubljani za zvišanje mestnega prispevka v znesku 1003 lire. Mirkotu Stepicu so proda del mestnega zemljišča v izmeri 80 kv. m po 190 lir za kv. m. Na Viču je mestna občina svoj čas kupila zemljišče za zgradbo ljudskih hišic. Ker zdaj mestna občina ne more tega zemljišča zazidati sama, je odstopila zemljišče Visokemu Komisarijatu, -ki bo sam pričel z gradnjo ljudskih hišic na tem zemljišču. Za regulacijo Karlovške ceste je mestna občina kupila 68 kv. m sveta od Ahlin Fra-nje. Odobren je bil prenos lastništva nepremičnin, ki se uporabljajo v carinske namene in ki so bile last finančnega ministrstva v Beogradu, na Ljubljansko pokrajino, ki bo prevzela tudi vse obveznosti. Odobreni ali odbiti so bili razni ugovori proti predpisu davščin. Odobren je bil predlog uprave mestnega pogrebnega zavoda za odpis raznih dvomljivih terjatev v znesku 1983 lir. Odpisane so bile tudi neizterljive pristojbine za prevoz z reševalnim avtomobilom s skupnim zneskom 2642 lir. Tudi za trošarinski odbor je poročal dr. Ažman. Ugodeno je bilo nekaterim ugovorom proti zavrnitvi prošnje za povračilo raznih zneskov in sprejet je bil predlog za ukinitev mestne uvoznine na knjige in tiskovine, uvožene iz Kraljevine. Ob 18.15 je župan zaključil javno sejo, nakar je sledila tajna seja občinskega sveta. Ameriška ln angleška politika čakanja Ankara, 22. maja d. Poročevalec'v zunanjepolitičnem odboru turške narodne skupščine Esmer se v oficioznem listu »Ulus« v četrtek v podrobnostih bavi z vprašanjem ustvaritve druge zavezniške fronte in prihaja do zaključka, da je javno mnenje v obeh anglosaških državah glede tega vprašanja v posameznih plasteh diametralno nasprotno. Kar se tiče nujnosti ustanovitve druge zavezniške fronte proti Nemčiji, je javnost tako v Zedinjenih državah kakor tudi v Veliki Britaniji v enem taboru za to, da je treba drugo fronto takoj ustanoviti za pomoč Sovjetski zvezi, v drugem taboru pa hkrati zahtevajo, da morata Amerika in Anglija čakati in šele nato določiti, kakšna politika naj se vodi v tem pogledu. Esmer izjavlja nadalje, da neobremenjeni nevtralni opazovalci lahko že danes ugotove, da v pričujočem trenutku niti vlada Zedinjenih držav niti vlada Velike Britanije nista niti v stanju niti pripravljeni ustvariti tako zvano drugo fronto, ki jo nujno zahteva vlada Sovjetske zveze. Očitno je, izjavlja Esmer, da zasledujeta trenutno obe vladi anglosaških držav politiko čakanja, ker se hočeta prepričati, ali bo Sovjetska 2?veza mogla vzdržati sedanji vihar ali pa bo podlegla V poslednjem primeru se zdi, da sta vladi obeh anglosaških sil, — zaključuje pisec v »Ulusu«, — mnenja, da ne bi bilo oportuno Sovjetske zveze še nadalje podpirati. Očitki proti Churchillu v spodnji zbornici Madrid, 22. maja. Clan neodvisne politične skupine v britanski spodnji zbornici W. J. Brown, ki je v zadnjih dopolnilnih volitvah v spodnjo zbornico porazil vladnega protikandidata, je ponovno izrekel ostro kritiko nad predsednikom vlade Churchillom in njegovimi pomagači. Na eni zadnjih sej spodnje zbornice je Brown izjavil, da je min. predsednik Churchill navaden voditelj propadajoče plasti britanskega naroda, ki je obsojena v pogin. Naglasil je, da vlada, ki jo je osnoval predsednik Churchill, nima za dlj ustvaritve blaginje britanskega naroda marveč zastopa edinole interese njegove stranke. Londonski dopisnik madridskega lista »Ya«, ki poroča o tej porazni kritiki, iz-nešeni v angleškem parlamentu, pripominja, da je na koncu poslanec Brown vzkliknil da s takimi ljudmi na krmilu Anglija ne more dobiti sedanje vojne. -'v Francozi v Kanadi v opoziciji proti Londonu Vichy, 22. maja. d. Francoska vlada je prejela poziv kanadske vlade, naj se za-pro vsi francoski konzulati na kanadskem ozemlju. S poučene strani se je zvedelo, da do včeraj opoldne francoska vlada glede te kanadske zahteve še ni zavzela svojega končnega stališča. Francosko časopisje Izraža mnenje, ia 1e bila ta zahteva kanadske vlade postavljena v zvezi z opozicijskim stališčem, ki so ga zavzeli Kanadčani francoskega porekla napram politiki sedanjega kanadskega min. predsednika Mackenzia Kinga. List »Le Journal« piše v zvezi s tem, da francoski Kanadčani pač niso pretrgali trdnih zvez s svojimi predniki, in izraža nado, da Kanadčani v nobeni okoliščini ne bodo posegli m aa-gjii ffgti Egasaju _ Ameriške špekulacije na Bližnjem vzhodu Rim, 22. maja. d. Sofijski dopisnik lista »Giornale d'Italia« poroča o ameriških pripravah na Bližnjem vzhodu, ki streme za vse večjo odcepitvijo od britanskega vojnega vodstva na tem področju. Dopisnik pravi, da spadajo vojaške priprave Američanov na tem področju med najzanimivejše dogodke. Tako na primer opazovalci pazljivo zasledujejo plovbo ameriških ladij od Kapskega mesta na črno morje. Namen teh voženj je, oskrbovati z lastnimi sredstvi tri ali štiri na Bližnjem vzhodu stacionirane ameriške divizije preko Port Sudana. Ameriške oborožene sile so bile ugotovljene tudi že v Siriji. Motorno gorivo za te ameriške čete dobivajo Američani iz Iraka, toda ameriška podjetja že pričenjajo urejevati svoje lastne rar finerije, da bi se čim bolj osvobodile britanske komande. V to svrho je bilo poslanih mnogo ameriških inženjerjev specialistov v Basro in Bagdad, kjer so pričeli z gradnjo železnic in letališč. Transporte med Rdečim morjem in Bližnjim vzhodom oskrbujejo izključno samo ameriški tovorni avtomobili. Po informacijah lz zanesljivih virov naj bi se obnovili tudi od-nošaji med Zedinjenimi državami in Sirijo z imenovanjem medsebojnih diplomatskih predstavnikov. V Egiptu se boje porasta letalskih napadov Ankara, 22. maja d. V Egiptu računajo pristojne oblasti z nadaljnjim porastom obsega in učinkovitosti letalskih napadov osovinskih sil na britanska oporišča v Egiptu. Egiptsko notranje ministrstvo je po poročilih iz Kaira glede na naraščajočo nevarnost letalskih napadov odredilo, da se morajo primemo zaščititi vsa dragoceni, posebno zgodovinski objekti v Kairu. Zlasti bodo bolj kakor doslej zavarovana poslopja muzejev v Kairu in del posebno dragocenih predmetov bo prenesen v varna zaklonišča. Posebno bo zavarovan »Egiptski muzej«, ki leži v neposredni bližini nekega britanskega taborišča z velikim številom vojaških lop. Tojo nadzira municijske tovarne Tokio, 22. maja. d. Min. predsednik general Tojo je v četrtek pregledal municijske tovarne v bližini japonske prestolnice. Predsednik vlade sé. je hotel osebno prepričati o produkcijskih metodah v tej vojaško važni industriji, kakor tudi o življenjskih pogojih delavstva in delavskih družin. Poplave na Madžarskem Budimpešta, 22. maja d. Madžarski vladni komisar za nadzorstvo nad poljedelstvom objavlja podatke, iz katerih je razvidno, da so Madžarsko letos doletele poplavne katastrofe kakor še nikoli prej. Letos pomladi je bilo od zime dalje poplavljenih na Madžarskem 1,875.000 oralov zemlje, še sedaj, ko je pomlad napredovala že daleč proti poletju, je po madžarskem službenem poročilu še zmerom pod vodo 450.000 oralov njiv in 500.000 oralov pašnikov. Obnovite naročnino! Vojna na morju Algeciras, 22. maja d. V gibraltarsko luko je dospela hudo razbita britanska petrolejska ladja. Po poškodbah sodeč, jo je bržkone torpedirala osovinska podmornica Kirurški kongres Rim, 22. maja. s. Dne 24. maja bo otvorjen na Campidogliu državni kongres vojne kirurgije, za katerega vlada veliko zanimanje v znanstvenih krogih. Kongres bosta organizirala vojno ministrstvo m glavna direkcija za vojaško zdravstvo. Udeležili se ga bodo vsi kliničarji ln kirurgi, ki so se bavili v prvi svetovni, v abesinski ter španski vojni z operacijami v zvezi z vojnimi poškodbami. Zagotovljeno je sodelovanje največjih nemških kirurgov ter uradnih delegacij iz Bolgarije, Hrvatske, Rumunije, Španije in Albanije. , Preganjanje tiska v Zedinjenih državah Rim, 22. maja Ameriška revija »Time« piše, da pomeni najnovejši ukrep o ukinitvi severnoameriške revije »Social justice«, katere direktor je bil znani duhovnik Couglin, začetek velike kampanje za ukinitev najmanj 95 naialjnjih listov. List pripominja, da je tudi 1. 1917. pomenila ukinitev znanih dveh listov »American Socialist« in »Milwaukee Leader« začetek postopne odprave nadaljnjih 400 listov med prvo svetovno vojno. Omenjena ameriška revija »Time« piše nadalje o pripravah državnega tožilca Bid-dleja za sodno razpravo, ki naj potrdi ukinitev Couglinove revije »Social justice«. V ta namen je Biddle sklical isto poroto, ki je že prei kratkim izrekla obsodbo narod-nosocialističnega propagatorja Silvestra Viereck a. Ako bo Couglin obsojen, ne bo le ukinjen njegov list, temveč bo najbrže moral plačati še kakih 10.000 dolarjev globe, medtem ko mu grozi zapor do 20 let. Državni tožilec Biddle naslanja svojo obtožbo na deset trditev omenjene revije, izmed katerih navaja tri revija »Time« kot najbolj značilne. Tako je Oouglinova revija dne 5. januarja t. 1. zapisala: Ako izločimo iz zunanje politike Zedinjenih drža/ vse lepe besede, vidimo ,da je njen namen samo ta da za vsako ceno brani mednarodni kapitalizem in britanski imperializem. Dne 23. februarja je ista revija pisala: Pearl Harbour je bil samo slučaj. Potopitev ladje »Ncpmandie« je bdi tudi samo slučaj. Vražji vladni načrt je bil samo bahaštvo ali pa je bdi izdelan že prej? Ali so ga morda izdelali ljudje, ki besedičijo o demokraciji, medtem ko organizirajo kaos? Kot posebno obtežilna se navaja izjava revije z dne 23. marca: Ali hoče ameriško ljudstvo poslušati glas pameti in čim prej končati vojno, ki Jo nikdar ne more dobiti, medtem ko tvega, da jo povsem izgubi Kakor doznava list »New York Times« je bila ustavljena tudi revija »Philadelphia Herald«, ki ne sme več prodajati svojih številk. (Gazettino«). Pomanjkanje lesa v Angliji Stockholm, 22. maja d. Londonski dopisniki švedskih listov javljajo, da je angleška vlada, ki je že pred dalje časa zasegla v prilog vojni industriji vse železne ograje na angleškem otočju, prepovedala sedaj bivšim lastnikom zaplenjenih železnih ograj nadomeščati jih z lesenimi zasilnimi ograjami ali plotovL Vlada je izdala odredbo, v kateri je točno določeno, da se sme les v Angliji uporabljati v bo-dočnosti samo za najnujnejša popravila nujno potrebnih lesenih izdelkov in sploh samo za najbolj važna dela. Zaradi pomanjkanja tovornih ladij postaja les v Angliji od dneva do dneva bolj dragocena surovina Obisk predsednika Peruja na Kubi Lizbona, 22. maja. d. Ameriški radio javlja da je predsednik Peruja dr. Manuel Prado, ki se vrača s službenega obiska v Washingtonu, mimogrede obiskal Havano. Ameriško poročilo pravi, da je perujskega predsednika ob prihodu v Havano sprejel predsednik kubanske republike polkovnik Fulgencia Batista. Švicarska nevtralnostna politika Bern, 22. maja. d. Včeraj je pred zuna-r jepolitičnim odborom zveznega sveta poročal predsednik Pilizgolatz o dosedanji nevtralnos tni politiki švicarske vlade. Odbor je njegovo poročilo odobril in se izrekel za nadaljevanje dosedanje smeri švicarske nevtralnostne politike, ki jo soglasno odobrava in se za njo zavzema švicarska javnost Povratek belgijskih vojnih invalidov v domovino Anvers, 22. maja. d. Snoči je semkaj z več posebnimi vlaki dospelo 1100 hromih in ranjenih belgijskih vojnih ujetnikov, ki so bili osvobojeni iz več nemških ujetni-ških taborišč. Vojni ujetniki, ki zaradi za-dobljenih poškodb niso več sposobni za vojno službo, so bili, v kolikor jih niso takoj prevzele njihove družine ali svojci, nastanjeni v tukajšnjih bolnišnicah. Židovstvo v Franciji Pariz, 22. maja. d. V zvezi z napovedjo najenergičnejših ukrepov proti Židom javljajo pariški listi, da je na podlagi najnovejših statističnih podatkov v Franciji 1,200.000 Židov med celotnim francoskim prebivalstvom, ki šteje približno 42 milijonov. Listi opozarjajo, da so 1. 1808 našteli v Franciji samo 46.000 Židov med 28 milijoni celokupnega prebivalstva Francije. Listi pripominjajo, da se je od 1. 1808 do 1942 število Zidov v Franciji povečalo za skoraj 2500a je pastofila znatno večja potreba v posodicah iz lepenke od 1 do 5.5 kg. L vrste 1103 lir, II. vrste 948 lir; v posodah iz lesa od 1 do 5.5 kg, I. vrste 1114 lir, II. vrste 950 lir; v čebričkih iz lesa od 6 do 25 kg, I. vrste 1032 lir, II. vrste 875 lir za meterski stot; trda marmelada v kosih 50 gr bruto 1152 lir za stot, 100 gramov bruto 1094 lir, 250 gr neto 1115 lir, 500 gr neto 1063 lir, 1000 gr neto 1018 lir, 5000 gr netto 948 lir za stot; marmelada s sadjem v kosih do 400 gr v parafiranem papirju in kartonu 596 lir za stot; paradižnikova konzerva dvakrat zgoščena 877.80, trikrat zgoščena 952.80 lire za stot 3) Kis: 4«/0 vinski 400 lir za hektoliter, špiritni 250 lir. 4) Kondenziraao mleko v dozah po 880 gr, zavoj z 48 dozami 634.50 lire, v dozah po 385 gr, zavoj z 48 dozami 301.30 lire. 5) Sladkor: slakorna sipa 736 Br za stot, sladkor v kockah 749.20 lire za stot. Drva: v Ljubljani franko postaja ali dostavljena v hišo nerazžagana: mehka 19.60 lire za stot, bukova in enakovredna 126 lir za prostorntaski meter; franko nakladalna postaja: mehka 17 lir za stot, bukova ln enakovredna 11® lir za prostor-ninski meter; oglje vilano in suho, franko vagon nakladalna postaja 85 lir za stot; milo enotno, 23 do 27% kisline 361 lir za stot. * Maksimalne cene določajo v kategorični obliki mejo, pod katero se morajo stvarno gibati cene pri veletrgovcih in trgovcih na drobno. Iz tega sledi, da je mogoče prodajati nižje kakor po maksimalni ceni toda nikoli ne višje. Trgovci na drobno, ki nimajo v zalogi blaga cenejših vrst, so dolžni prodajati potrošniku po isti maksimalni ceni enako blago višje vrste. Pri prodaji na debelo je cenik obvezen za vso pokrajino pri prodaji na drobno pa le za mestno občino Ljubljansko in velja kot smernica pri urejanju cen za okrajna načelstva, ki ga lahko določijo nižje cene, vse popravke navzgor pa morajo predložiti prehodno Visokemu komisarju. Cene na debelo je razumeti za blago franko skladišče prodajalca, vključno ambalažo (razen pri kisu) in vreče. Pri cenah na debelo trošarina ni všteta. Navedene cene se zar okrožijo tako, da se deli po 2.50 cent. ne vpoštevajo, deli nad 2.50 cent. pa zaokrožijo na 5 cent. En prostorni meter drv sme tehtati največ 550 kg pri trdih In 325 kg pri mehkih drvah. Dostava drv na dom, tehtarina .ta kolek se računajo posebej. Enako se lahko računajo ln izkažejo posebej državne takse pri dobavah javnim ustanovam. Ta maksimalni cenik mora biti na vidnem mestu ta kupcu dostopnem mestu izobešen v skladiščih, prodajalnah ta obratovalnicah, ki prodajajo navedeno blago. Razen tega morajo biti na posameznih predmetih, namenjenih za prodajo na drobno, listki z označbo cen. Isto velja za cenik sirov, ki ga je razmnožilo Združenje trgovcev v Ljubljani. Vsako kršenje teh predpisov se bo preganjalo kazensko po naredbl o cenah z dne 12. marca 1941 in ostalih zakonitih predpisih. uvoza lesa. Zato je bolgarska vlada do konca leta predpisala carinsko in taksno prostost za uvoz gradbenega lesa ta pričela širokopotezno akcijo za zboljšanje gozdnega gospodarstva. V sedanjih mejah znaša gozdna površina Bolgarije 4.6 milijona hektarjev, od tega pa odpade znaten del na nizke gozdove in na površine poraščene z grmičevjem. Letni prirastek znaša 7 in pol milijona prostornih metrov surovega lesa (9 desetin odpade na les listnatega drevja). Od tega je odbiti 20«/« na odpadke v gozdu, od preostalih 6 milijonov prostornih metrov pa se potrošijo štiri petine za drva Bolgarija mora uvažati predvsem večje količine mehkega rezanega lesa «=> Gospodarstvo bivše zapadne Poljske. Po končani vojni s Poljsko je Nemčija anektirala Poznanjsko (najbolj zapadni del bivše Poljske), ki je do svetovne vojne pripadalo Nemčiji. K temu področju js priključila ozemlje ob gornjem toku reke Varte, ki obsega tudi Lodž in je ustanovila novo pokrajino Warthegau. Gauleiter te nove pokrajine Arthur Greiser je ime! te dni na Dunaju predavanje, v katerem je prikazal delo, izvršeno v 2 letih nad tem področjem. Predvsem se je znatno povečala kmetijska proizvodnja, tako da je to področje danes visoko aktivno. Znatno se je povečala proizvodnja žita krompirja ln živine. Greiser je povdaril, da je treba rešiti še mnogo gospodarskih in nacionalnih nalog, kajti na vzhodu ima Nemčija po razbitju Poljske na razpolago potreben prostor. Nemški narod ni več narod brez prostora, kakor je bil pred vojno. Protiangleško razpoloženje včungkingu Tokio, 22. maja (Domei.) Iz Nankings javljajo, da prejemajo v tamkajšnjih odg», varnih krogih zmerom bolj konkretne vesti o nevarnosti hude politične krize, ki grozi Cungkingu. Na osnovi teh informacij zatrjujejo v Nanktagu, da so pričeli ekstremni levičarski elementi v čungkinškem narodnem predstavništvu ta pristaši kitajske komunistične stranke skupaj z drugimi prijatelji Sovjetske zveze delati za osnovanje nove tako zvane ljudske vlade. To vlado bi po dospelih informacijah sestavila nova »ljudska stranka«. Vse bolj se tudi množe vesti o naraščajočem nerazpoloženju čung-kinškega prebivalstva proti anglosaškim elementom v Cungkingu, ki so mnogo odgovorni za sedanjo smer čangkajškove politike sodelovanja z anglosaškimi silami Po čungkinških poročilih se angleški in ameriSki državljani brez posebne telesne straže ne upajo več prikazati na javnih mestih v Cungkingu, ker se boje resnih nastopov prebivalstva proti njim. Nadaljnja poročila iz Cungkinga potrjujejo tudi že pred dalje časom razširjene govorice, da se ameriški piloti, ki so sodelovali v prostovoljskih čungkinških letalskih oddelkih, resno pripravljajo za odhod In da so žs končali vse priprave za odpotovanje is čungkinške Kitajske, , Pred petnajstimi letiš Lindbergh •• • Letalski promet čez Ocean bo obnovljen. Iz Madrida javljajo, da bo neka španska «družba v kratkem obnovila redni letalski promet med Argentino is Evropo. Najprej bodo uvedena letala Lati, ki počiva ju v Rio de Janeiru, ter nekatera letala tipa Kondor. Argentinski piloti bodo vodili ta letala na zračni progi Buenos Aires—Natal, španski piloti pa na prekooceanski črti Natal— Španija. Te dni mineva ravno 15 let, odkar se je na Oceanu pričela velika nova doba, katere početek je bil ustvarjen z veliko tragedijo in z veliko zmago. Francoska letalca Nun-gesser in Colli, ki sta po najskrbnejših pripravah poletela v nedeljo 8. maja, zjutraj z Francije z namenim, da preletita Atlantski ocean, sta se izgubila brez sledu. Njuna nesreča ni ernia šil a drugih letalcev, ki so se pomladi 1927 prav tako pripravljali za polet čez Ocean, bodi z ameriške, bodi z evropske strani. Sredi vseh teh priprav je presenetil svetovno javnost mladi ameriški letalec Charles Lindbergh, ki je kljub gosti megli in slabemu vremenu poletel 20. -naia ob 12.50 evropskega časa iz Amerike n je po 33 urah in 27 minutah si-ečno prispel na letališče pri Parizu. To je bila zmaga mladosti in poguma, ki je sprožila velikansko navdušenje. V tistih dneh je postal 251etni kapitan Charles Lindbergh najslavnejši človek na svetu. Z naporom, kakršnemu dotlej ni bil kos še noben človek,^ je zmagal 5836 km dolgo pot in je bil deležen v Parizu slavljenja kakor dotlej malokateri smrtnik. Navdušenje se zlasti še v Ameriki kar ni hotelo poleči in čeprav so kma'lu nato sledili še drugi uspešni poleti, je Charles Lindbergh vendarle obdržal prvenstvo, najsi so bili doseženi ugodnejši rekordi, kakor je bil njegov. Ali kmalu je moral tudi Charles Lindbergh, ki ga je vse imelo za najsrečnejšega človeka, občutiti trdo pest neizprosne usode. Njegova tragedija se je začela ^razpletati takole: poslanik Zedinjenih držav mister Morrow v Mehiki je imel nalogo, da za vsako ceno prepreči nevaren spor med Mehiko in Zedinjenimi državami. Skoval je spreten načrt. Ker je vedel, da obožuje ves svet pogumnega Lindbergha, ga je povabil k sebi v Mehiko. Navdušenje za njegov polet je bilo tudi v Mehiki tolikšno, da je ljudstvo, ko ga je zagledalo, pozabilo na vojno mrzlico in se pomirilo. Poslanikov načrt se je posrečil. Naključje pa je naredilo še več. Mladi letalec je ostal dlje časa pri poslaniku Morrowu in se je bliže seznanil z njegovo hčerko Ano, ki je kmalu nato postala njegova zakonska družica. Postala mu ni samo žena. ampak tudi zvesta pomočnica in spremljevalka pri tveganih poletih. Najprej je napravila izkušnjo za radiotelegrafistko, potem pa še za pilotko. Leta 1931 je že letela iz Washingtona na Kamčatko in dalje v Tokio. Dve leti nato se je odpravila z letalom z Grenlandije do Amazonskega veletoka. Pri tej priložnosti ie tudi ona dobila visoka odlikovanja, kakršna so dotlej podeljevali samo znanim polarnim raziskovalcem. Izkazala se je nato tudi kot duhovita pisateljica. Proslavljeno ime obeh zakoncev je kmalu nato spet odjeknilo po vsem svetu, ko so zakoncema Lindberghoma ugrabili in usmrtili sinčka. Navdušenje množic se je čez noč izpremenilo v iskreno sočutje do nesrečnih staršev. Strašni udarec je podrl niuno mirno življenje v gradu Hoppewellu blizu mesta Princetowna. Ta kraj sta si bila sama izbrala, ko sta se hotela umakniti radovednosti in slavljenju, katero sta morala nekaj let prenašati. Zato pa sta v samoti morala doživeti najpodlejši zločin ameriških gangsterjev. Nekaj časa ^ta nato bivala v Angliji, neprestano v strahu, da ju ne bi zadela z drugorojenčikonn ista usoda kakor nekaj let prej v Ameriki. Za ča.sa svojega bivanja v Angliji je Lindbergh obiskal tudi Berlin in Moskvo. Ko je nato v Ameriki izražal o teh obiskih svojo sodbo. je sprožil proti sebi nejevoljo. In tako Charles Lindbergh tudi danes zaradi svojega znanega nasprotovanja vstopu Zedinjenih držav v vojno ni deležen več istega slavljenja kakor prejšnje čase. To mu je seveda vseeno, kajti njegova dela bodo živela v zgodovini, ko bo že davno pozabljeno vse malenkostno početje današnjih množic. početje, h kateremu prištevamo slavljenje, sočustvovanje, omalovaževanje in kaT je še takih vrlin človeškega rodu. BAROMETER Trgovec: »Ste zadovoljni z barometrom, ki ste ga pri nas kupili?« Kupec: »Zelo sem zadovoljen, to pa. Kupil sem ga pred tremi tedni — in od takrat je še vedno lepo vreme!« Matura pred šestdesetimi leti na realki Pripoveduje nfi^j še žM takratni maturant Emanuel Josin Ljubljana, 22. maja Skromna beležka v ljubljanskih dnevnikih nam je včeraj povedala, da bodo letos praznovali 59. Obletnico mature na ljubljanskem učiteljišču le Se trije tovariši, sami naši znani častitljivi veterani: gg. Josip Christof, Emanuel Josin in Avgust Pire. Mnogo lepah spominov jih druži in vsak izmed njih ima za seboj obilne doživljaje. Vsi trije so živa kronika ljubljanskega življenja v zainjem polstoletju. Prilika je nanesla, da smo včeraj nekoliko pokramljali z g. Emanuelom J osino m. Ljubeznivi gospod nizke postave, sive bradice, nenavadne telesne in duševne prožnosti, ki mu je ohranjena kljub temu, da že stoji na pragu svoje 801etnice, je v Ljubljani splošno znan, I, nu, saj je ljubljanski aojak. Gospod Emanuel Josin nam je pripovedoval: — Zame je še bolj kakor 59. obletnica mature na ljubljanskem učiteljišču pomembna 601etnica mature, ki sem jo opravil 1882 na ljubljanski realki. Ljubljanska realka ki je bila ustanovljena 1874 in ji je palačo v Vegovi ulici postavila Kranjska hranilnica, si je kmalu pridobila dober sloves ne samo v takratni monarhiji, temveč tudi izven nje. Pred zgraditvijo renesančne palače 1880, edine te vrste v Ljubljani, je bila realka nastanjena v Mahrovi hiši. Moj oče je bil po rodu iz Nagyfale v Banatu, pravoslavne vere. Priselil se je v Ljubljano in se uveljavil kot dober krojaški mojster. Poročil se je s Slovenko in pristopil v katoliško vero. Postal je ljubljanski meščan. V zdravem smislu za realnost me je vpisal na realko in tako sem leta 1882. srečno priromal s 14 tovariši do mature. Glede slovesa realke, ki sem ga omenil, naj navedem, da so bili med mojimi tovariši-maturanti tudi štirje Italijani — (dva iz Rima, po eden pa s Sicilije in iz Rovinja) — nadalje neki tovariš iz Celovca in neki drugi iz Maribora. Srbski tovariš Vojnovič, ki je stanoval pri prof. Levcu, pa je žal umrl že pred maturo. Od vseh takratnih maturantov na realki živim samo še jaz. In dasi mi je 79 let, se živeje kakor kdaj prej spominjam, kako je bilo zadnje leto. Direktor realke je bil češki rojak M r • h a 1 ; odličen matematik, strog in pravičen vzgojitelj. O njegovi vzgojni metodi pač najlepše pričuje dejstvo, da je bilo med 1 maturanti 6 odlik iz matematike. Takoj za direktorjem naj navedem prof.. S ene kovič a, ki je poučeval fiziko, prof. Frana L e v c a , ki smo ga imeli za slovenščino in zgodovino, prof. K n a -p i č a za kemijo in prof. Križnarja za verouk. Ravnateljev zgled je očitno vpli- val na vse te naše profesorje, ki so bili sami prvovrstni vzgojitelji. Mnogo so zahtevali od nas, bili so strogi, toda obenem tudi očetovsko dobri z nami. Za prlrodoslov-je in risanje smo imeli prof. K r e m i n -gerja, Nemca iz Slavonije, ki je pri strogo nemškem pouku rai povedal kaj tudi po hrvatsko. Nemščine nas je učil dr. Binder, strog, trd Nemec, toda dosledno pravičen. Naj ne pozabim prof. G1 o b o č-n i k a, ki smo ga imeli za risanje in je bil splošno priljubljen kot originalen, duhovit in ljubezniv možak. Kako živo še imam pred očmi strogega Mrchala, ki je prihajal v razred vedno z Vegovimi logaritmi pod pazduho! Kako marljivo smo se pripravljali v fiziki za prof. Senekoviča, kako živo nas je znal s svojo besedo nase navezati nepozabni France Leveč! Pred maturo je stopilo 6 Slovencev, 5 Nemcev in 4 Italijani — in ko smo jo opravili, so bile na mah zatrte vse prejšnje skrbi in kar s težkim srcem smo se poslovili ol svojega dragega učiteljskega zbora. — Pred nami se je odpirala bodočnost, toda ne mislite, da so nam takrat bila pota v življenje posuta z rožicami. Hudo je bilo tiste čase za službe. Kamorkoli sem se takoj po maturi obrnil in kjer sem potrkal, ■m nikjer se niso vrata odprla. Odločil sem se zatorej, da naslednjo jesen stopim v četrti letnik ljubljanskega učiteljišča. Tako sem se pripravil za učiteljski poklic in sem leta 1883. opravil s tovarišema Jos. Christo-fom in Avgustom Pircem še maturo na učiteljišču. Takoj nato sem zaprosil za službo in sem na jesen šel za učitelja v Planino pri Rakeku. Samo eno šolsko leto sem preživel tu in v učiteljskem poklicu sploh. Vleklo me je nazaj v Ljubljano in sem se priporočil takratnemu finančnemu ravnatelju Dimitzu, ki je bil obenem znamenit zgodovinar. Tp je bil dober človek, ki mi je pripomogel do službe praktikanta pri finančni direkciji v Ljubljani. S tem se je šele pričela moja prava pot v življenje. Prakticiral sem "do 1889, nakar sem postal uralnik finančne blagajne in pri tej sem bil po prevratu 1919 postavljen za »avnatelja. čez tri leta sem potem šel v zasluženi pokoj. Najsi sem vsa leta po prvi svetovni vojni staroupokojenec, — prav nič ni moglo skaliti mojih vedrih odnošajev do življenja v Ljubljani. Srečen sem. da sem v življenju in službi izpolnil svojo dolžnost. Ta zavest me bodri v moji sivi dobi. še zlasti pa letos, ko se spominjam obeh svojih izpitov zrelosti. Negufmo sadno drevje čez poletfe Letos se nam obeta dober pridelek sadja. Drevje, kolikor ga že ni odevetelo, ima tako številen cvetni nastavek, kakor že več let ne. Öe nam bo vreme še naprej naklonjeno in nam uime prizanesejo, bo jeseni domačega sadja za vse dovolj Naši kmetje in sadjarji pa naj skrbijo, da bo rodnost in kakovost sadu vsako leto boljša. Za to jim daje nekaj napotkov znani sadjarski strokovnjak M. Humek v »Sadjarju in vrtnarju«. O negi mladega sadnega drevja piše: Mnogovrstne so nevarnosti, ki prete mlademu, komaj posajenemu sadnemu drevju, zlasti jablanam. Nešteto nadobudnih dreves tega plemena uniči vsako zimo zajec. V tisoče in tisoče gredo žrtve drugega morilca — voluharja. Pa pridejo hude zime, toča, prerani jesenski sneg in druge uime, ki imajo tudi svoj delež na tem, da toliko mladega sadnega drevja propade že v prvih letih, ko je posajeno na stainem mestu. Gotovo pa je, da se mnogo mladega sadnega drevja pokvari, če že ne popolnoma uniči, tudi čez poletje zgolj zaradi premajhne brige sadjarjeve. Naš kmetovalec, ki je obenem tudi sadjar, tako rad pozablja, da drevo kakršno dobimo iz drevesnice, še ni končno dogoje-no, kakor še ni vzgojen otrok, ki dovrši osnovno šolo. Oba. drevo in otrok, sta še mladiča, ki nujno potrebujeta vešče roke. ki ju vodi vse dotlej, da se popolnoma raz-vijeta in dorasteta. Vsako sadno drevo ima tri bistvene dele, J katerih vsak potrebuje skozi poletje, torej skozi dobo rasti in razvoja, svojo posebno pažnjo in nego. To so korenine, deblo in vrh ali krona. Vsak teh delov ima svojo posebno nalogo, ki jo povoljno vrši le tedaj. kadar je zdrav in pravilno negovan. Korenine so usta drevesa. Tu imamo v mislih namreč skrajne, ko las tanke konce korenin; debelejše korenine pa lahko primerjamo s požiralniki, ki prevajajo hrano od neštetih skrajnih »ust« do glavnega, skupnega »požiralnika« — debla. Ni pa do- volj. da imajo korenine v zemlji dovolj hrane; za uspešno delovanje potrebujejo tudi zrak. Vsakomur je znano, da morejo korenine sprejemati samo v vodi raztopljeno brano. morajo imeti torej tudi vedno dovolj vlage. Za hrano skrbimo z gnojenjem, bodisi z gnojnico ali z drugimi naravnimi in po potrebi tudi s pomožnimi gnojili. Sedaj, maja in junija, je najugodnejši čas za gnojenje z gnojnico, toda samo do konca junija. Poznejše obilno gnojenje z dušikovimi gnojili, kakršno jt vprav gnojnica. bi utegnilo škodovati, ker bi drevje predolgo1 v jesen raslo, namesto da bi konec poletja zaključilo rast, da bi mogel les do-zoreti. Kdor le more, na; doda na 100 litrov gnojnice 1 do 2 kg super fosfat a ali pa 5 do 10 kg lesnega pepela. Ako gnojimo z gnojnico, je obenem preskrbljeno za viago. Ob dolgotrajni suši se pa vendarle lahko primeri, da je treba drevje zalivati. Letošnjo pomlad posajenega drevja ne zalivajmo z gnojnico, ampak samo z vodo. Zelo potrebno delo ob mladem sadnem drevju čez poletje je rahljanje kolobarja. S tem dosežemo, da pride v zemljo dovolj zraka in obenem zadržujemo vlago v zemlji. S travo in plevelom na gosto zaraščeno mlado drevje nikdar ne more uspevati tako kakor drevje, ki stoji v odprti, to se pravi, opleti in zrahljani zemlji. Čim starejše je drevo, tem večji bi moral biti obdelan kolobar okrog njega. Pri letos posajenem drevesu pa naj bi imel vsaj 1 m v premeru. Vlago izdatno zadržuiemo v zemlji, ako pokrijemo obdelan kolobar z drobnim gnojem ali s kako drugo rahlo tvarino, ki ne zapira zraka. Drugi važni del vsakega dreves« je debla Ako je deblo zdravo, je navadno zdravo tudi vse drevo, pa tudi obratno je res. Deblo je vez med koreninami in vrhom. Kjer je ta vez kakor koli ovirana, ie ovirana tudi rast drevesa. Kar se tiče neposrednega negovanja debla, je pomniti zlasti to-1 le: ne trpimo nikdar poganjkov iz korena (iz zemlje) in po deblu. Vse. kar se na teh mestih pojavi, odstranimo takoj z ostrim nožem ali škarjami. Zdravemu drevesu z gladkim, napetim lubom je treba sedajle, maja meseca, »puščati«. To napravimo tako, da prerežemo s konico ostrega noža lub na dveh, treh straneh od vrha debla do taL Prerezati smemo pa samo 'lub. nikakor pa ne smemo zarezati v les. To zelo koristno in potrebno operacijo smemo izvršiti na drevesu vsakega plemena brez izjeme, toda 1%, ako je drevo zdravo in kaže močno, bujno rast ter ima gladko deblo z napetim lubom. Tako narezavanje luba je izvrstno sredstvo, da se deblo krepi, debeli, da ostane zdravo in da je tudi za zimski mraz manj občutljivo. Enkratno puščanje zadostuje za več let. Še prav posebno nego potrebujejo bolna debla. Ker je prav ta del drevesa tako zelo izpostavljen najrazličnejšim poškodbam, je malokatero deblo, zlasti pri jablanah, popolnoma zdravo, brez vsakršnih ran, odprtin. razpok, razjedlin, bul. opeklin itd. Saj vemo, koliko grdih ran nastane zaradi raka, krvave ušice, pozebe, zaradi zajčjih zob in raznih mehaničnih poškodb Ako je lub na sveže ranjen, naj bo naša prva skrb. da rano osnažimo, do zdravega obrežemo in skrbno zamažemo, najbolje s cepi Ino smolo ali jeseni vsaj z ilovico, ki ji primešamo svežega kravjeka. Večje take rane je treba potem, ko so z ilovico zamazane, oviti z vrečevino, da se maža ne izsuši in ne odpade. Maia s cepilno smolo" ne potrebuje nikake obveze. Stare, zanemarjene poškodbe (rakove rane i. dr.) po deblu in po debelejših vejah moramo najprej temeljito osnažiti in odstraniti vse mrtvo lubje do zdravega. Potem pa poškodbe razkužimo z močno raztopino arborina (20 do 30%). Z uspehom se zdravijo rane po deblu samo poleti, dokler je drevo v soku. j Končno še vrh ali krona! Umevno je, da zahteva tudi ta del drevesa nego. Najvažnejše je, da odvrnemo od drevesa vse tiste neugodne vplive, ki ovirajo razvoj listja in rast mladja. Varujmo torej vrhove mladega sadnega drevja listnih ušic. gosenic in raz- KULTURNI PREGLED Homer Antona Sovrefa Homerski junaki! Nekje v nižinah spomina še žive njihove podobe. Krepko in udarno bije ritem herojskega šesterca. vračajo se verzi, ki smo jih nekoč brali in ki jih je potlej zasipala siva naplavina življenja. Obnavljajo se v bledih potezah besede ln na-like, v katerih je bleščal duh davne Grške kakor sonce v jutrnji rosi. Agamemnon, Ahil, Odisej. Priam, Hektar in Helena, tista božanska Helena, v katere človeško podobo smo polagali lepoto najzalših deklet, ki so se prikazovala našemu hrepenenju, vse to in toliko drugega se je v spominu zmešalo s homerskimi podobami bogov. Kakšen sveti Kakšni bogovi' Človeku se je zdelo, da jim je bil tako blizu kakor ljudem; dobrodušni pijančki, zgovorni spletkarji. hudobni zameri jivci vse sami ljudje iz mesa in krvi in vendar bogovi, ki odločajo človeške usode in jadrajo visoko nad nevoljami in trpljenjem naše umrljive malenkosti V časi se nam je zdelo, da smo s temi bogovi in z nadčloveškimi junaki sedeli za mizo in prisluhnili njihovim krilatim besedam aJli gledali junaške boje pri Troji. Zares, kakšen svet. ko je imel človek takle odnos do bogov in do vesoljstva; ko mu je zadoščalo nekoliko poosebljenih simbolov in mitskih podob, da je z njimi izrazil ne samo svoj verski nazor, marveč tudi svojo filozofijo in etiko, s^pjp vrhunsko metafiziko. In ko takole listam po Homerj'u, se ob-jjasija y spominu tista čudovito nede1j.sfe popoldne pred štirimi leti. ko smo sedeli na krovu ladje ki je plula po nebeško mirnem morju tam ob »severnozahodnem kotu Male Azije, južno od vhoda v Dardanele«, Kakor začenja inšpektor Anton Sov rè svoj izborni uvod v šolsko izdajo pravkar iz- I2J2--- % . Inspektor Anton Sovrè slega izbora »Wade« (Cvetje lz domačih in tujih logov, Svetovno slovstvo, zv. /., Družba sv. Mohorju m Ljubljani). S pogledom na tisto »široko ravnino, ki jo namakata reki Skamandros in Simocis«. smo merili prag neskončne, skrivnostne Azije. Tedaj se je oglasil kapitan: — Tu nekje — je pokazal z roko lahno vzvalovani breg — je bila stara Homerjeva Troja! Na mah je spreletelo duha nekaj velikega in presunljivega. Vzbudil se je pod sivino vsakdanjih skrbi in misli pokopani svet ho» merske poezije, vzvalovale so na pol pozabljene mitične podobe, Ahil je napel mišice. Helena je dobila obraz najslajših mladostnih prividov čarobne in lepe Zene. Odisej se je odpravi jal na drago Itako, ki smo jo bili iskali nekaj dni poprej med otoki Jonskega morja. Zadoščala je beseda Troja, združena s pogledom na ta prastara tla. in že se je vzdramil v duši mladostni mit o Grški, deželi herojev in bogov. Slovenski mladostnik, ki bo dobil v roke ta izbor iz Homerjeve »Iliade«, bo v srečnejšem položaju, kakor je bil prenekateri med nami. Predvsem je sploh težko najti izdajo Homerjevih epov, ki bi bila opremljena s tako temeljitim, jasnim in vabljivim uvodom, kakor ga je postavil Anton Sovrè na prvih štirideset strani svojega izbora »Iliade«. Morda zato. ker je slovenski prevajalec Homerja več kakor samo klasični filolog, lingvist in zgodov:nar. po navadi pišejo samo ti takele uvode. Inspektor Anton Sovrè je pokazal že s prejšnjimi prevodi, da ni samo tenkočutni, po vseh poljih in vrhovih antike razgledani poznavalec grškega in latinskega jezika, marveč da je tudi pesnik, ljubitelj odbrane besede, ugla-ševalec najvzvišenejšega ritma, slovenitelj n£n,avadno obsežnega besedišča in £ oseb no nih drugih objodačev in sess&nr. PovnMA pa ne smemo tudi na bolezni, da obranimo listje zdravo (poletno škropljenje z 2%no kalifornijsko ali odstotno bordoško brozgo z dodatkom meritala). Poleg tega je treba sedaj skozi poletje uravnavati rast tako, da dobi vrh somerno obliko, ki je potrebna, da se laže ustavlja vsem neugodnim vremenskim vplivom m je tudi prijetna za oko. Skrben sadjar gre med poletjem večkrat s škarjami v rokah po mladem nasadu, da tu in tam seže v vrh in odstrani to ali ono vejico, ki raste v napačno »mer, da naravna ta' ali oni poganjek v pravo «ego itd. Pomnimo: dokler je drevo mlado, lahko z nožem ali s škarjami hitro in dobro popravimo vse tisto, za kar bi pozneje potrebovali poleg žage tudi dokaj časa! Revnim rodbinam vojnih ujetnikov in internirancev Po odredbi Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino je zaradi ureditve podpiranja revnih rodbin vojnih ujetnikov in internirancev potrebno ugotoviti število ln stanje teh rodbin ter sem in tja ugotavljati morebitne spremembe. Odločeno je, da spadajo pod odredbo samo družine, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje: 1. družina mora biti revna; 2. družina mora biti v Ljubljarsko pokrajino pristojna in živeti v pokrajini; 3. iz družine mora biti vsaj en sorodnik aH v internaciji ali v vojnem ujetništvu, ne glede na to, ali so ti sorodniki poklicni vojaki ali ne, prav tako pa tudi ne glede na to, zakaj so bili internirani. Da napravi popis vseh takih družin, kl žive v mestni občini ljubljanski, objavlg* mestno poglavarstvo v Ljubljani tole: Vse take revne družine, ki ie kak njih Član bil na dan 1. maja t. 1. vojni ujetnik ali interniranec, naj en član družine javi mestnemu socialno političnemu oddelku v II. nadstropju stare cukrarne na Poljanskem nasipu št. 40 med uradnimi urami od 8. do 14. ure. Pri tem naznanjanju naj se revne družine ravnajo po naslednjem razporedu po začetnicah priimka vojnega ujetnika in Interniranca: od A do D bin-koštno soboto 23. maja, od E do J brnkošt-no nedeljo 24. maja, od K do M binkoštni ponedeljek 25. maja, od N do R v torek 26. maja. pd S do T v sredo 27. maja in od U do ž v četrtek 28. maja t. 1. S seboj naj stranke prineso listine, W so iz njih razvidni vsi podatki ^jetnika àll interniranca ter družinskih članov. Take listine so zlasti rojstni in krstni list. do-movnica, poslovna knjižica družinska knjižica, rodbinska pola, osebna izkaznica in druge uradne listine. Obenem pa mprajo prinesti tudi listine, ki dokazujejo ujetništvo in internacijo, torej uradna obvestila, pisma in podobno. Tiste družine pa, ki izpolnjujejo pogoje ter je kak njih član šele po 1. maju šel v internacijo aii ujetništvo ali bo pa šele šel. naj se pa v tem uradu javijo katerikoli uradni dan po 28. maju t. 1. Vse prizadete družine pa morajo temu uradu vselej takoj naznaniti tudi vrnitev ujetnika ali interniranca. Šaljiv hišni gospodar Gospodar neke velike hiše v Budimpešti je dal prilepiti v vežo svojevrten pravilnik, po katerem naj bi se ravnali najemniki, ki baje niso preveč navdušeni za disciplino in ne poznajo olike. Novi pravilnik se glasi: 1. Kadar vstopiš, zaloputni z vso močjo vrata, tudi če je še tako pozna ura, da bodo sostanovalci vedeli, da si doma. 2. Stroški za tvoj radio so isti, če je oddaja le malo slišna ali pa če na ves glas vpije. Zakaj ne bi torej izkoristil zvočnika? 3. Izstavi na balkon posteljnake ln rjuhe ob katerikoli uri dneva, po možnosti na ulično stran, kjer je več zraka. Je hi-gienično in te nič ne stane. 4. Če si drugačnega prepričanja kakor tvoj sosed, ne bodi skromen, temveč do-kaži vsem sostanovalcem svoj energični značaj. 5. Zjutraj si zaspan in se ti ne ljubi lz-tepati preprog? Iztepaj jih opoldne, popoldne, ali še rajši zvečer, ko nimaš nobenega drugega dela več. 6. Nikjer in nikdar ne pozabi na svoje ugodnosti, pa ti bo dobro na zemlji. šaljivi hišni gospodar je dosegel, kar Je hotel doseči: stranke ga včasih ubogajo. TUDI NAPREDEK Trgovec trgovcu v vlaku: »Kako gredo posli?« »Hvala bogu, moji odjemalci vsak dan rastejo!« »To je sijajno! Kaj pa prodajate?« »Otroške oblekice!« rahlega čuta za lepoto in melodično zvočnost slovenskega stiha ali stavka. Njegov uvod je tudi za onega, ki je listal po Bethe-ju, Beraudu in drugih poznavalcih grškega slovstva, presenetljivo jasni, nenavadno zanimivi oris homeTskega sveta ne le z vidika zgodovinske problematike, marveč še zlasti 9 stališča njegove poetike, arhitektonskih in drugih formalističnih vprašanj Homerjeve-ga epskega sloga in jezika. Pri vsem tem ne sliši bralec običajnega škripanja znanstvenega aparata, ki melje skladove učene literature, marveč čuti pod kožo Sovretovih razlag toplo kri tistega življenja, ki je ostalo vzlic vsej častitljivi starosti najstarejšemu epu evropskega človeštva. Kakor pri Sovre-tovem velikem delu »Stari Grki«, imaš tudi pri tem manjšem spisu vtis. da je pisec vse te reči preghetel v sebi, do kraja^premislil in jih nekako kristaliziral v lastnem duhu. Sovretovo tolmačenje antike je vedno živo in tvorno, ni pa brezocebna kompilacija tujih virov in filoloska eksegeza starih tekstov. Žal da še vedno nismo dobili celotne »Iliade«. kakor jo imajo do malega vsi narodi, ki se zavedajo, da se evropska slovstvena kultura začenja pri tej prvinski in neuničljivo močni substanci. Izmed 16.693 verzov »Iliade« jih je Sovrè prevedel in tu objavil 4047, ostale tri četrtine pa je nadomestil s prozno vezavo, tako da so vs* spevi Homerjeve mojstrovine trdno povezani med seboj. Izbral je najznačilnejša in najmočnejša mesta mesta in jih prevedel v epskem šest ercu taka. kakor ni doslej še nihče sloveni! Homerja Postavil sem stran Sovreto-vega prevoda ob bok prevodu, ki je po dikciji in besedju še najbližii slovenskemu: hrvatskemu Maretičevemu Homejju. In če- prav je bi! starina Mairetid dober prevajalec, tankega posluha za lepoto hrvatskega stiha, ga je vendar Sovrè prekosil v melodiji, v spevnem dviganju in padanju slovenskega Homerjevega verza, da ne presojam drugih odlik, ki jih lahko pokaže samo primerjava z izvirnikom. Tak stih nam zazveni v polno šele tedaj, ko ga preberemo na glas in »Homerja je treba na glas brati, v prevodu prav tako kakdr v izvirniku«, piše Sovrè na str. 44. Poslušajte samo. koliko plastike in hkrati muzikalnega ritma ima tale opis zbora v drugem spevu: Zbor se zaziblje podobno valém na morju Ikarskem. kadar razpolje jih piš, vršeč od vzhoda in juga, besno spustivši na plan iz oblakov se Zeusa očeta. Kakor zoreči pooev vzvalovi pod vetrom večernim, kadar deroč prfbuči, in klasje visoko poleže: prav tako ves razgiblje se zbor. Med vikom in krikom, planejo k ladjam ljudje, da prah izpod nog se vrtinci, kličejo drugemu drug. čaš dajmo, popóni imo ladje, brž potegnimo navzdol na sivo jih slano gladino; jarke očistijo peska, do néba se dviga rjovenje mož. želečih domov; že padajo ladjam pod- vali. . To je skoraj 28 stoletij stari opis prizora, ko utrujeni vojš&al&i, oaaeiičani morije šl Pred sto leti na Madagaskarju Ime Dunajčonke Ide Pfeiferjeve je danes pozabljeno, le v prav velikih leksikonih dobimo nekoliko podatkov o njej, a njena dela hranijo samo specialne geografske knjižnice. In vendar je veliki Alexander von Humboldt zapisal o njej: »Ta ženska ne slovi samo zavoljo plemenite vztrajnosti, ki jo je vodila skozi mnoge nevarnosti in skozi pomanjkanje okrog sveta, temveč tudi zaradi ljubeznive preprostosti svoje sodbe in obenem neodvisne ter nežne samostojnosti svojih čustev. Kot najstarejši živeči naravoslovec čutim potrebo, izraziti ji svoje globoko spoštovanje.« Življenje Ide Pfeiferjeve se je razvijalo kakor roman. Rodila se je 14. oktobra leta 1797. kot edina hčerka dunajskega ve-letrgovca, ki jo je razvajal na vse načine in jo vzgajal tako, da je rasla kakor deček med svojimi petimi brati. Nosila je tudi deško obleko in jih je daleč prekašala po razposajenosti v otroških igrah. Ko ji je oče umrl, je hotela mati njeno vzgojo radikalno spremeniti, Ida se je morala obleči kakor druge deklice, a namesto z deškimi igrami bi se morala baviti z lutkami in malimi gospodinjskimi stvarmi. Posledica te prehitre vzgojne reforme je bila ta, da je deklica obolela, mati ji je morala po nasvetu zdravnikov vrniti deško obleko in deške igre. šele, ko ji je bilo trinajst let, se je s težavo privadila dekliškega vedenja, zdelo se je potem, da bo odslej živela kakor druge tedanje ženske. V dva in dvajsetem letu se je na materino željo poročila s starim odvetnikom vdovcem, ki je imel že odraslega sina. V zakonu ž njim sta se ji rodila še dva dečka, toda njeno življenje je bilo vse prej nego mirno. Mož je bil takšne vrste, da je brezobzirno nastopal proti vsaki krivici, kjer koli jo je odkril, in to mu je ustvarilo mnogo sovražnikov, ki so naposled uničili njegovo eksistenco. Družina je padla v skrajno bedo, da se ni žena v tem času izkazala za bolj energično nego mož. Z lekcijami v risanju in glasbi Je omogočila svojcem vsakdanji kruh, svoja sinova je po letih spravila v dobro službo, mož se je preselil k sinu iz prvega zakona in tedaj je postala Ida prosta, posvetila se je lahko veliki želji svojih mladih let: da bi romala po svetu in doživljala njegova čudesa. V marcu 1842., torej v svojem pet in štiridesetem letu, je nastopila svoje prvo potovanje, ki jo je vodilo po Donavi in skozi Turčijo do Palestine. Potem jo je zvabil visoki sever, obiskala je Islandijo in Skandinavijo. Potovanja v tedanjih časih so bila vse drugače razburljiva nego dandanes in tako sta dve delci, v katerih je opisala svoje doživljaje, zbudili mnogo pozornosti, tem bolj, ker je imela izrazit pisateljski dar. V maju 1846. se je podala na svojo prvo potovanje okoli sveta, prodrla je v Južni Ameriki v notranjost Brazilije, ki je še danes skoraj neraziskana, obplula je rt Horn, prebila je tri mesece na Kitajskem, kjer je bila pogostoma v smrtni nevarnosti, preko Cejlona in Vzhodne Indije je obiskala nato tedaj posebno nevarno deželo Afganistan, potem se je po dve in polletni odsotnosti vrnila v domovino. Knjiga »ženska na potovanju okrog sveta« je bila literarno - znanstveni uspeh te podjetnosti, ki so ga sprejeli povsod z navdušenim priznanjem. Dolgo je pa ni držalo doma, že 1. 1849. je začela s pripravami za svoje drugo veliko potovanje, ki ga je nastopila 1. 1851. in ki jo je vodilo najprvo v notranjost velikih Sundskih otokov, ki so jo šele dosti pozneje raziskali z dobro opremljenimi ter z vojaštvom zavarovanimi znanstvenimi odpravami, deloma pa nam je še dandanes neznana. Dve leti je prebila tam in se ni strašila niti največjih naporov niti nevarnosti podnebja, zveri ln ljudožrcev. Pogostoma je potovala bosa skozi neprehodne močvare in živela dalj časa od samega riža. Ko so nekoč divji Bataki v notranjosti Sumatre ubili in pojedli dva holandska mi-sionarja, se je odpravila v spremstvu enega samega domačina takoj do teh divjakov. S svojo neutrašenostjo si jih je pridobila kot prijatelje. Ko jo je v bližini neke vasi obkolilo več nego sto oboroženih kanibalov, je stopila pogumno do najbolj divjega med njimi, potrepljala ga je po rami in mu dejala v mešanici tamkajšnjih jezikov z nasmeškom: »Saj vendar ne boste ubili in pojedli ženske, ki je tako stara kakor jaz in ki ima tako trdo ter žilavo meso!« L. 1851. je po dolgem potovanju po Tihem oceanu, po obisku kalifornijskih zlatih polj ter indijanskih rodov odpotovala v Panamo, iz Peruja je v Ekvadorju prečkala Ande, politične zmešnjave so ji preprečile prodor v območje zgornje Amacon-ke. na kar se je vrnila v Kalifornijo in Evropo. V Berlinu so jo sprejeli z velikimi častmi, Alekxander von Humboldt jo je uvedel v znanstvene in dvorne kroge. Po kratkem bivanju na Dunaju jo je nemirna narava gnala spet v Pariz in London, kjer je hotela pripraviti odpravo na Madagaskar. Sprejeli so jo z velikimi častmi, toda dejali so ji, da je v trenutnih razmerah takšno potovanje popolnoma nemogoče. Takrat sta se namreč Anglija in Francija hudo pulili za Madagaskar oziroma za nadvlado v tamkajšnjem kraljestvu Hovi. Ker so Angleži 1. 1810. kralju Radami I. pomagali pregnati Francoze z otoka, se je vladar naslonil na Brite, ki so skušali svoj vpliv polagoma razširiti, a tudi Francozi se niso odrekli svojim težnjam do velikega otoka in so pošiljali nanj svoje agente. V družbi takšnega agenta, nekega Lam-berta, se je podala Ida Pfeiferjeva 1. 1857. navzlic vsem svarilom na otok. Ona sama ni vedela, kakšne naloge nosi mož s seboj, njemu pa je bilo prijetno, da je mogel svoje tajne načrte prikriti s spremstvom slovite raziskovalke. 1 MWi"i i Na Madagaskarju Jo Je 75 Ravanalo sprejela najprvo zalo milostno la ji obljubila vso pomoč pri raziskovanju otoka. Nenadno pa je prišla nesreča nad pogumno Dimajčanko. Kraljica je zvedela za Lamberto ve načrte, po katerih naj bt se v dvornih krogih potekati pristaši za francoske naklepe, in še isti dan je dala Laraberta, nekega drugega Francoea ter popolnoma nedolžno Pfeiferjevo vtakniti kot veleizdajalce v ječo. Samo po prigovarjanju nekega princa niso Evropcev usmrtili. Po trtnajstdnevnem preiskovalnem zaporu so jih izpustili pod pogojem, da odpotujejo še isti dan iz dežele. Bili so veseli, da so ušli tako poceni — toda prav kmalu so spoznali, da tiči v dozdevni kraljičini milosti peklenski načrt. MrsHca naj bi nadomestila krvnikov meč: vojaško spremstvo 'je od preiskovalnega zapora oslabele Evropce vleklo nalašč skozi najbolj nezdrave predele, samo da bi jih pobrala bolezen. Namesto v osmih dneh so jih privedli do obale šele v osmih tednih, pregnanci so prebili strašne muke, končno se je Pfeiferjeva v Tam atavi težko bolna vkrcala na ladjo za otok Mavrici j. Od tam je hotela navzlic bolezni v Avstralijo, toda moči so jo zapustile tn morala se je odločiti za povratek domov. Na Dunaju se ji je stanje še poslabšalo tp kljub vsej zdravniški pomoči je 28. oktobra 1858. umrla. Njene zapiske s potovanja je izdal nje najstarejši sin tri leta pozneje. Zbudili so spet veliko pozornost, a njeno ime je danes, kakor rečeno, mal odane pozabljeno. V severni Afriki: vojaki potiskajo avtomobil, ki ga je zasul peščen! vihar Koralno morje Te dni smo čitaii o silovitem spopadu med japonsko in ameriško pomorsko ter letalsko vojno süo v Koralnem morju. Obstoje morja, ki so praktično brez otokov, kakor Atlantski ocean, a v drugih morjih otokov naravnost mrgoli. Posebno toplejši morski predeli so z otoki in čermi dobesedno posuti. Marsikatera izmed teh morij so koralna morja, kajti korale, te drobne morske živali, potrebujejo za svoje uspevanje toplote in razgibane vode. V neznatni globini gradijo svoje lahke pahljače, ki se v valovih zibljejo kakor nojeva peresa v vetru. Na dnu plitkega morja se širijo tudi neskončna, z rumenimi in rožnatimi popki posuta koralna vejevja, koralne tvorbe, ki so podobne orgelskim piščalim, in tiste spužvaate, druga nad drugo nagrmadene klade, ki so jim jame in rovi obljudeni z raki samotarji ter školjkami, med tem ko se tropi lesketavih ribic sprehajajo skozi temnozeleno podmorsko pokrajino. Takšni koralni gozdovi cvetijo v Tihem oceanu kakor v Rdečem morju ali v območju Karibskega morja. Geografi pa poznajo samo eno Koralno morje, ki nosi to ime. To se razprostira med Avstralijo in Novo Gvinejo. Lok s palmami obraslih otokov ga obdaja kakor velikansko dvorišče, čeprav beležijo morske karte mnoge prehode skozi to gosto ograjo. Navzlic temu, da se ponaša to morje s pomembnimi globinami, pa je za mornarja precej nevarno, kajti tisoči koralnih otočkov, ki se dvigajo tu do gladine, so ploske, večinoma neobljulene tvorbe iz trde snovi, ki jih je na obzorju težko spoznati. Skoraj vsak izmed teh otočkov predstavlja bodičasto ali tudi kožuhasto zmešnjavo okamenelih izrastkov. Mnoge med temi tvorbami so videti od daleč, v blesku valov, kakor zibajoči se venca, ki jih je nekdo vrgel v morje. Vsak venec pa je sestavljen iz milijard okostij tistih malih polipov, ki po kratkem razcvetu ne ostavi, jo za seboj nič drugega nego zrnce apna To zrnce se zveže z drugimi, že obstoječimi zrnci v naravni beton, ki je trši od umetnega Sredi zgradbe živijo živalice najkrajše življenje, ob zunanjih robih pa uspevajo in ustvarjajo v bibavici otoški obroč z okroglo laguno v sredini, tako zvani atol. Dohod v laguno je vedno na nasprotni strani prevladujočega vetra, kajti bibavica na vetrni strani zalaga živalice najbolje s hrano in pospešuje njihovo rast. Koralno morje spada tako rekoč k robu svetovnega morja. Od pradavnine se razprostira kakor ogromen, samoten atol, ki doslej ni poznal močnejšega življenja nego tiho, nenehno rast koral pod svojo površino. Sedaj je postal ta predel Pacifika shajališče sovražnih si vojnih brodovij. V grmenju pomorske bitke je prešlo poetično ime Koralnega morja, ki ga je doslej poznalo samo zemljepisje, v zgodovini. Edisonova iznajdba »Očka, Edison je izumil prvi govorilni aparat, kaj ne?« »Ne, ne, fant,« je odgovoril oče s pomembnim pogledom na mater. »Prvega je napravil ljubi Bog. Edison je izumil samo prvi govorilni aparat, ki ga je mogoče ustaviti«. Povratek Italijanskega letala, ki Je v neprekinjenem poletu poneslo na dan Vojska la Imperija pozdrav Domovine Italijanom v Eritreji: general F on gier Izraža pilotom Dooejevo zahvalo Slepec in njegou zafclaò Živel je nekoč slepec, ki je bil zelp pameten mož. Imel je sto zlatnikov, in kf»r se je bal, da ne bi prišli tatovi v njegovo hišo, se je odločil, da zakoplje zlatnika na svojem vrtu. Ponoči, ko je bilo vse tiho, je vstal in nesel zlatnike v lesenem zabojčku na "rt Pod lipo je izkopal jame, v katero je položil zabojček in jo spet zasul. Njegov sosed, znan grabež, je videl slepca in njegovo početje. Komaj je bil slepec izginil v hišo, že je sosed ukradel zlatnike in jih odnesel domov. Nekega dne je hotel vzeti slepec nekaj zlatnikov iz zabojčka. šel je k lipi in začel kopati. Našel je zabojček prazen. Premišljeval je nekaj trenutkov in kmalu je bil prepričan, da mu je gotovo sosed ukradel zlatnike. Slepec je spet zagrebel jamo in hitro odšel k grabežljivemu sosedu. »Vprašati vas hočem za svet, sosed,« je rekel slepec. t »Nu, le vprašajte!« »Sto zlatnikov imam!« »Joj, srečni človek!« »In te zlatnike sem zakopal na svojem vrtu.« »To s+e prav storili,« je rekel sosed. »Zdaj pa vedno mislim na to, da mi jih lahko kdo ukrade?« »Kdo neki!« »Mislite? Stvar je namreč taka. Imam še sto zlatnikov in zdaj ne vem, ali naj jih zakopljem na istem kraju?« Zakaj pa ne? To je najbolj pametno!« je hitro odgovoril sosed. Slepec se je zahvalil za svet In odšel domov. Komaj se je sonce sforilo za gorami, že je odhitel grabežljivi sosed z blatniki na slepčev vrt in jih spet položil v zabojček, da bi lahko drugo noč. odnesel dvojno vsoto. Ko je slepec slišal, da je soeed odšel, je hitro stekel na vrt m izkopal zabojček. Zdaj so bili zlatniki spet v njegovi posesti ln vesel jih je odnesel v hišo. Odslej je hodil sosed vsako noč gledat pod lipo, a jama je ostala prazna. L. N. Tolstoj: Urtnar in njegoui sinoui Vrtnar je hotel svoje sinove naučiti vrtnarstva. Ko je umiral, jih je poklical k sebi in jim dejal: »Evo, otroci, ko umrem, poiščite v vinogradu, fcar je tam skrito!« Otroci so mislili, da je tam zaklad tn so pričeli po očetovi smrti ritt po zemlji ter jo vso prekopali. Zaklada niso našli, toda zemljo so v vinogradu tako temeljito prekopali, da je rodila mnogo več, kakor prejšnja leta. Sale za male Učitelj ima v Soli predavanje o človeški glavi. Zdaj pozove učitelj učence, naj naštejejo organe človeške glave. Janezek se oglasi- »Uho, gospod učitelj!« »Dobro,« reče učitelj. »Nu, Mihec, še ti kaj povej!« »Uho. gospod učitelj!« reče Mihec. »Mihec, saj to je pravfcar Janezek povedal!« »Da, gospod učitelj, a jaz sem rmsišft drugo uho!« se odreže MSiec. • Janezek opozori Mihca: Tvoj dežnik ima luknjo!« Mihec: »To je čisto v redu. Kako pa naj drugače vem, da je nehalo deževati?« Manica: Qua lešnika L a a b b e i i i m m r r J črke zamenjajte tako. da dobite vodoravno: 1) so^lasnik, 2) gozdni sadež, 4) ima vsak človek, 5) samoglasnik. Srednja navpična in vodoravna vrsta vam pove, kar je danes aktualno. EL Breda, večnost, nemir, obtsk, znamka, prošt, ptiček. Vzemite iz vsake besede po dve zaporedni črki, da dobite moj današnji pozdrav! hrepeneči po mmrnem zatišju dragega domačega kraja, začujejo varljivi glas o koncu vojne. In koliko takih človeško živih, ie danes s srcem utripajočih mest zaslediš zlasti v tema izboru, ki je že v naprej izločil vse, kar je bolj ali manj ghiho sodobnemu človeku! — Župančičevi prevodi Shakespeara in Sovretovi prevodi iz antične poezije nam kažejo, koliko doprinaša v slovensko pesniško slovstvo prevajalec, ki je zmožen brez velikih izgub pretakati tekoče zlato stihov iz tujih sodov v domače! Ob koncu knjige, ki šteje nad 200 strani m ki je natisnjena okusno in na sorazmerno dobrem papirju, je dostavljen glosar imen in pojmov, kar samo olajšuje branje. Upajmo, da doživimo kdaj Sovreitov celotni prevod »Iliade« in »Odiseje«, dveh pesnitev, ki jih bo hotela imeti tudi slovenska kultura v živi m osrečujoči posodi svoje besede. - Forzaitovo r Poročno darilo" v Drami Komedija Giovacchina F o r z a n a »Poročno darilo« (Il dono del mattino), ki je imela v četrtek premiero v naši Drami, je zgrajena na nekoliko nenavadnem, vendar pa v osnovi verjetnem motivu -o bliskoviti ljubezni, ki prevali . od večera do jutra ves svoj »življenjski prostor« od prvega srečanja do končne izpolnitve in poroke. Lucia Bianchi je študentka kemije, ki pa mora zaradi revščine preiti v farmacijo in ko doživi kot mlado, lepo dekle v prvi službi vrsto razočaranj, se odloči, da v drugem kraju zakrije svoj lepoto. Njena nenavadna prevara jI dodobra uspe. Lucia je farmacevtka pri vdovi lekarnarja v majhnem kraju, kjer se v lekarni zbirajo zdolgočaseni provincialci in po svoje splet- karijo; ti radovedneži niti po mesecu dni ne odkrijejo, kaj se skriva za našemljeno farmacevtko. Toda ko Lucia zapre lekarno, zaživi svoje življenje in se vrne v pravo podobo, skušajoč vsaj v domišljiji izživeti galantne potrebe mladega, lepega dekleta. V tem položaju jo preseneti grof Carlo de Flaviis, ki zvijačno prisili farmacevtko, da mu odpre lekarno, se na mah zaljubi v brhko dekle in se ponoči zopet zvijačno vrne ter pride kar v njeno sobo, kjer se razvije silovita igra ljubezni in strasti, dokler Lucia ne podleže. Zjutraj se zadeva zanjo neprijetno zaplete, tedajcl pa še spet pojavi grof Carlo de Flaviis in pove presenečeni lekarnarki in njeni družbi, da je Lucia njegova žena. To je. seveda zopet trik, vendar pa Lucia ve, da je grofova izjava njena jutrna po starem longobardskem običaju in da je treba še nekaj formalnosti, pa bo postala srečna grofica de Flaviis. Forzanova komedija obsega prav za prav dvoje oseb: Lucio in grofa de Fla-viisa, čeprav nastopa Se deset drugih, toda te so samo ilustracija ali k večjemu še pripomoček za nekaj trikov, s katerimi pisec razpleta svojo igro. V uporabi teh trikov, ki pa niso vedno dovolj utemeljeni ln verjetni, ter v dialogu med Lucio in njenim častilcem tiči vsa zanimivost komedije. V nji ne najdeš kakih pomembnejših pogledov bodisi v stvarno življenje bodisi v posebnosti človeških značajev ln v skrivnosti src; kar je komike, je bolj skromna in niti ni nujno včlenjena v igro, vendar se vsem dramatikovim prijemom pozna gledališka izkušenost. Komedija se razvija z neko dinamiko, ki se je morda merila ob filmskih vzorih. Bliskovita ljubezen med premožnim aristokratom in lepo farmacevtko je téma, ki s> svojim happy-endom sprošča prenekatero sanjo mladih deklet v provinci, sanjajočih o ljubezenskem deus ex machina v obliki »princa« z avtom. Brez Forzanovega duhovitega dialoga, ki se posebno uveljavlja v drugem, najbolj izdelanem dejanju — saj tu agirata osebi resničnega dramat-skega pomena — bi »Poročno darilo« docela obtičalo na plitvini. Komedijo je prevel igralec Emil Kralj, zrežiral pa prof. O. šest. V glavni vlogi Lucie Bianchi je nastopila ga S i m č 1-č e v a in dosegla kar prodoren uspeh, Id se je izražal tudi v razpoloženosti občinstva. Njen podjetni napadalni in živahni partner je Jan v vlogi grofa Carla de Flaviis. Pravo kabinetno figuro provlncialne lekarnarke je ustvarila ga Nablocka, v ostalih, delno pretirano karikiranih vlogah, kakor je zlasti zdravnikova, pa nastopajo, Plut, Gale, Brezigar, Presetnik, Peček, Bratina in Raztresen, dalje ga Rakarjeva kot služkinja in gdč. Boltarje-va kot letoviščarka. V gledališču je bilo mnogo ploskanja in gospej Simčičevt so potrjevali njen močni uspeh tudi veliki šopi« cvetja. ZAPISKI Ali res samo en procent? V pogovoru s slikarjem Matijo Jamo je napisal poročevalec Slov. Naroda, da je umetnik zadovoljen s številom obiskovalcev. Na vprašanje, ali so se Ljubljančani re« tako poboljšali, da obiskujejo številnejše likovne prireditve, smo pa zvedeli, da izražena zadovoljnost le lepo označuje jubilantovo skromnost, ne ustreza pa pričakovanjem in upom prireditel;'em umetnostnih razstav, ki morajo le z obiskom kriti stroške takih kulturnih prireditev, če postavimo, da bi si ogledalo razstavo 700 Ljubljančanov (pri čemer šolske skupine niso upoštevane), nam daje to Stavilo ie en procent vsega mestnega prebivalstva Matija Jama, Šenklavi in se torej te vsaki stoti meščan »nima za slikarstvo ali plastiko; in s tem enim procentom se morejo pohvaliti v resnici le redki razstavljalci. Po tem računu stvar ni prerožnata in zato naj bodo te vrstice za vse kultu rnej-še Ljubljančane ostroga ln spraševanje, ali jih res ne mika seznaniti se z življenjskim delom velikega poeta-slikarja naš« zemlje. Matije Jame, z delom, ki je v nazorni obliki podano na razstavi v Jakopičevem paviljonu?! — Naj binkoštni dnevi razsvetle našo kulturno zavednost! Po Sanka v reviji »Bulgaria« smo posneli te dni vest o stoli d za slovenski jezik in literaturo na Kr. univerzi v Rima in o lektoratu slovenskega jezika, ki da Je tofl poverjen pisatelju dr. B. Kreftu. Kakor smo sedaj izvedeli, Je imenovanje v tej zvezi prezgodnje, ker so tozadevne izpopolnitve slavističnega študijo na rimski univerzi Sete v pripravi. m* Narodnega, gledališča v Ljubljani Je prtobOl v zadnjih treh številkah dramske Izdaje med drug+m daljši p» tepe rek axfc. B. Stupiee »Nekaj misti ob redUjl MoUèrove »dole aa žene«. Sestavek se preko konkretnega predmeta ptSčevih lavajBuJ nufflija v splošne misli o fonk-tSjL tn o siedÄvfli sodobnega režiserja. Končujejo se beležke »Ofcrog Shakespear-ja t Dram*«, ki pri fin Je Jo, kakšno važno mesto zavzema, v repertoarju slovenskega gtedaBdCa ta renesančni mojster. Fran Lipah nadaljuje s svojimi humoreskami tn objavlja to pot »kokošjo pamet« in »DoMčtik v loteriji«. V zvezi s premiero Je članek režiserja prof. O. Sesta o For-•anovem »Poročnem darila«. Urejevanje te Izdaje »Gledališkega lista« je prevzel Fran Lipah. — V zadnjih treh številkah operne izdaje, ki Jo urejuje Smiljan Samec, je izšel članek Vilka Ukmarja o Mas-cagniju (v zvezi s premiero »Prijatelja Frlca«), dalje del »Opernih zapiskov« Cirila Debevca, ki prispevajo zajenjljive misli k operni dramaturgi ji in režiji, iz istega peresa so »Režijske opazke ob Boccacciu« in segajo prav tako v samo problematiko režije. Najnovejša številka je posvečena Bizetovl »Carmen« in prinaša med drugim članek Vilka Ukmarja o Bizetu. Kronika * Splošna bolnišnica v Ljubljani prosi vse občine, naj obveste svoje občane, da za sprejem v bolnišnico prineso s seboj vselej listino, s katero se dokaže osebna istovetnost — prepustnico ali osebno izkaznico ali železniško legitimacijo ali uradno napotnico ali sploh kako listino. Isto velja za občane mestne občine ljubljanske, ki stanujejo izven kontrolne črte. * O smrti Josipa Jiraneka nam sporočajo prijatelji: Josip Iranek je umrl 28. aprila v Vinkovcih. Bil je dobro znan tudi v Ljubljani, kjer ga je širše občinstvo poznalo po uspeli opereti »Vse za šalo«. V Mariboru ni bil samo vojaški kapelnik, marveč tudi dirigent orkestra Glasbene Matice. Pod njegovo taktirko je ta orkester nastopal s prav dobrimi koncerti. Pridno je sodeloval pri mariborskem gledališču, kjer je bila tuli krstna predstava njegove operete. Smrt ga je' ugrabila v 38. letu. Zapustil je vdovo in dva nedorasla otroka. * Novo galerijo umetnosti so pred dnevi otvorili v Neaplju. V njej bodo razstavljali dela neapeljskih slikarjev in kiparjev. Razstavni prostori pa bodo rezervirani le za one umetnike, ki so včlanjeni v nacionalnem fašističnem sindikatu umetnikov. Galerijo sò otvorili zastopniki oblasti o priliki posebne kolektivne razstave neapeljskih umetnikov. * Zborovanje za vojno kirurgijo v Rimu. Od 24. do 26. maja bo v Rimu mednarodno zborovanje za vojno kirurgijo. Kongres priredi italijansko vojno ministrstvo, ki je povabilo vojne kirurge iz Nemčije, Madžarske, Hrvatske, Bolgarije, Rumunije in Albanije. S kongresom bo združen ogled italijanskega vojnega zdravstva. * Študije o triestejski zgodovini. Časopis za zgodovino je objavil nekaj podatke«' o najnovejših študijah s področja zgodovine preporoda na posameznih italijanskih vseučiliščih. Tako so bile v preteklih dveh mesecih na vseučilišču v Pa-dovi javno obravnavane med drugim študije o triestejskem novinarstvu in njegovi zgodovinski vlogi v odnosu do iredenti-stičnega pokreta, o družbi »Lega Nazionale« in obrambi jezika na neodrešenem ozemlju in o iredentističnem pokretu v Gotrizii od 1848 do osvoboditve * Oče in sin obsojena na smrt. Pred posebnim sodiščem v Linzu sta se morala zagovarjati 56-letni mesar in gostilničar Anton Lanner in njegov 25-letni sin Anton iz bližnjega St. Lovrenca, ker sta skrivaj klala živino. Teža zaklanih živali je znašala nad 28.000 kg, meso samo pa 15 600 kg. Ta množica bi bila krila potrebo tisoč oseb za dobo kakih 7 mesecev. Posebno sodišče je očeta in sina obsodilo na smrt. * Dve smrtni obsodbi. Pred posebnim sodiščem na Dunaju se je moral zagovarjati 44 letni mesar in gostilničar Jožef Flaschitz, ker je na skrivaj razprodal 10 tisoč kilogramov različnega mesa, s čimer bi se bilo lahko prehranilo 33.000 ljudi v celem tednu. Bil je obsojen na smrt. Enaka kazen je zadela Kristijana Schliit-terja iz Kiela. Mož je naskrivaj klal živino. Ko mu je bila 13. maja razglašena sodba na daljši zapor, je potegnil samokres in je nekajkrat ustrelil proti sodnikom. Takoj nato je bil obsojen na smrt in so ga 19. maja ustrelili. * Gozdno podjetje kot vzoren obrat. V Nemčiji ne veljajo za vzorne obrate samo posamezne tovarne, ki so najbolje urejene, marveč tudi razna podjetja v svobodni prirodi, kjer so ljudje leto in dan izpostavljeni vremenskim spremembam in vplivom podnebja. Tako imajo v Nemčiji tudi razna vzorna gozdna podjetja, med katera se je letos uvrstil badenski Schwarzwald, kjer so še pred dvema letoma grmeli nemški in francoski topovi. Danes je tam vse na novo urejeno in se lahko izletniki vozijo po urejenih cestah skozi lepe gozdne predele. Tu se vežbajo za gozdarje mladeniči, ki so bili nalašč odbrani po raznih nemških šolah. Vsi so bili zdravniško preiskani in zdaj se poleg redne zaposlitve vežbajo tudi v športu in telovadbi. stalno so pod zdravniškim nadzorstvom. Za žene gozdnih delavcev je bij prirejen kuharski tečaj, kjer so dobile pouk tudi o reji malih živali. To gozdno podjetje je bilo letos ob majskem narodnem prazniku odlikovano z zlato zastavo. * Nič prostora v zaporu. Iz Amiensa po-ročajCi naslednjo zgodbico; V neko konfekcijsko trgovino je bilo vlomljeno in po daljši preiskavi se je policiji posrečilo uloviti oba viomilca. Policijsko ravnateljstvo je bilo sila zadovoljno z uspehom. Vendar je siedilo majhno razočaranje. Ko sta bila vlomPea odgnana v zapor, so ju sprejeli na docela nenavaden način. Jetniški ravnatelj je namreč sporočil, da je njegov zavod prenapolnjen in da so nekatere celice že dvojno zasedene, hujše kakor v kakem hotelu. Gospod ravnatelj je kar odločno zatrdil, ia mu še na misel ne pride, da bi sprejemal nove go?te. In tako ni ravnatelju policije preostalo nič drugega, kakor da Je oba vlomilca spet izpustil a priporočilom, na* bosta na uslugo, kadar bo v amlensMh zaporih kaj prostora. * Omejitev častnih promocij v Nemčiji. Nemški državni prosvetni minister je določil, da se morajo častne promocije v . Nemčiji omejiti. Na vsaki visoki Soli je v že zadnji dve leti do 31. marca 1942 smela biti samo po ena častna promocija. Glede na vojne razmere je minister podaljšal { ta svoj odlok do 31. marca 1944. Posebno utemeljeni predlogi za kakšno izjemo morajo biti odobreni od ministra samega. Častne promocije inozemcev in jubilantov s to določbo niso prizadete. * Smrtne nesreče v planinah so lahko v pomladni dobi pogoste, bodi že zaradi plazov, bodi zaradi nevšečnega vremena. Pod planino Raks so našli truplo planinarja Henrika Emmandsa iz Trierja, ki je bil že dalje časa pogrešan. Zašel je v megli in padel v globok prepad. Na Kitzbühelski planini sta prečkala snežnik dva nemška turista. Enemu izmed njiju, Wernerju Wiestu, je spodrsnilo in je padel 700 m globoko. Reševalci so ga lahko spravili iz prepada le še mrtvega. » Internacija ciganov na Madžarskem. Cigani so sicer na Madžarskem kot muzi-kantje popularni, vendar je njihova nadlega prav tako občutna kakor povsod drugod, kjer životarijo ti zapozneli potomci faraonov. Zavoljo tega je bil v madžarskem komitatu Pesti stavljen predlog, da bi oblast internirala vse cigane, ker s svojim nestalnim življenjem pomagajo širiti kužne bolezni in razen tega povzročajo neljubo mešanje plemenske krvi. * Ženska zaposlitev v Nemčiji. Velikemu številu žensk, ki so že prej bile zaposlene v Nemčiji, se je v teku sedanje vojne pridružil nov milijon. Zaposlitev ženskih delovnih sil je v Nemčiji vedno pomembnejša. Seveda od žensk ni mogoče terjati istih delovnih uspehov kakor od moških, zato je že zaposlitev sama združena z raznimi odgovornimi nalogami. Zaposlitev nadzoruje 2000 ženskih poverje-nic, ki se brigajo za družabne potrebe svojih tovarišic. Samo v trgovini je več kakor 7000 poslovodkinj. Število ženskih poklicev je od piriöetka vojne zrastlo na preko 6000. Ženske sodelujejo med drugim pri pasivni obrambi raznih obratov, pri preprečevanju nesreč, pri skrbstvu za delavske družine, za obolele delavke in matere. Ženski odseki tudi skrbijo za pouk delavk, ki pridejo prvič v tovarno. Prav tako skrbijo za delavke iz inozemstva. Binkoštna dneva ob 16. in 18. uri VESELI TEATER * Nemška delavska fronta je te dni stopila v 10. leto svojega obstoja. Zaposluje poldrugi milijon prostovoljnih nameščencev. Kjerkoli so danes zaposleni nemški delavci, jih nadzoruje narodno socialistična stranka v obliki nemške delavske fronte, ki je izdala parolo: »Kdor se v vojni ne preizkusi, tudi pozneje ne bo imel pravice do obstanka.« V mirni dobi à je ta organizacija nadela skrb za socialno in zdravstveno plat delavstva. V vojni, ko je splošno pomanjkanje zdravnikov, zdravstvena skrb po podjetjih še ni popustila. Ze zdaj so v teku obsežne priprave, da bo delavstvo v vseh vojnih podjetjih imelo prihodnjo zimo vsak dan toplo kosilo. Danes šteje nemška delavska fronta 25 Milijonov članov in članic. * Curiški šolarji bodo bosi. Oblasti v Curihu so prišle na misel, da bi v poletnih šolskih mesecih odredile vsem šolarjem, da morajo bosi prihajati v šolo, da bi se tako prištedilo čim več usnja. Po vsem curiškem kantonu so razposlali posebne okrožnice, v katerih zahtevajo od staršev pristanek na ta ukrep. * Kdo je najstarejši mož na svetu? Tega prav za prav nihče natančno ne ve, vendar sodijo, da je to zamorski poglavar Ramonotvane. Vsekakor ga je treba šteti med najstarejše očake na vsem svetu. Ramonotvane je poglavar betžuanskega plemena, ki šteje kakih 800.000 duš in živi med južno-zapadno Afriko in Drakensovi-mi gorami. Nedavno je praznoval svoj 123. rojstni dan. V mladosti je bil izredno krepak bojevnik in se še spominja, kako se je boril proti Burom leta 1837. Za svojo starost je še vedno precej čil. * Občinska hranilnica na Vrhniki je v počastitev spomina bivšega večletnega predsednika Matija Pečkaja darovala 300 lir za občinske reveže namesto venca na njegov grob, za kar se ji županstvo v imenu podpiranih najlepše zahvaljuje. čopka Leta, ki sem jih preživel na deželi, so mi v marsičem koristila. Pobliže sem se seznanil z živalmi: psi, mačkami in predvsem s kokošmi. Na zdravem zraku pod Jasnim nebom sem imel mnogokrat priliko premišljevati tudi. o raznih pregovorih, ki se končujejo na primer nekako takole: »... kurji možgani«, »kurja pamet« ali »neumen je kakor kokoš« in podobno. In res. Če kdo naredi to ali ono neumnost, ga takoj obsodimo: »Neumen je kakor kokoš!« Ali pa: »Kurje možgane ima«. Res je, malo prostora mora biti v mali kurji glavici za možgane, saj čela skoraj ni. In vendar... Kakor sem dejal, sem imel na dobrem zraku pod vedrim nebom svoje dni mnogo opravka s kokošmi. Lepe in rejene so bile in večkrat sem se ukvarjal z nepoštenimi mislimi. Kadar sem videl kokoš, kako zob-lje zrnca, ki jih potrpežljivo išče po tleh, sem imel zmerom privide in jih imam še danes, še močnejše in jasnejše. Pred očmi zmerom vidim tudi oskubljeno odnosno ocvrto piško, ki se kadi in na vso moč prijetno dehti na pogrnjeni mizi. Sicer pa tega nisem hotel povedati, nisem krvolok in me predvsem zanimajo kokošji možgani. Eno izmed številnih kokoši, ki so kraljevale po našem dvorišču — ime ji je bilo »Čopka« in je bila skoraj snežnobele barve — sem imel naravnost srčno rad. Svojo ljubljeno putko sem pridno krmiL Vsak dan sem ji nadrobil belega kruha. V začetku sem jo krmil na dvorišču. Iz obzirnosti Do moje sobe je bilo namreč treba skozi dolg in mračen hodnik. Kot dober poznavalec perutnine — tako rekoč strokovnjak — sem med drugim vedel, da kokoši ne ljubijo teme, da so jim lisice nevarne in tako dalje. Žato sem torej krmil svojo putko na dvorišču ob dnevni svetlobi. Pa se je pripetilo nekega jutra. Na moja vrata je pohlevno, dejal bi, vljudno potrkalo. Hitro sem pogledal na uro: deset dopoldne. No, sem pomislil, dostojna ura, dostojen gost. Vstanem, stopim k vratom, odprem, pogledam — nobeden? 2e sem mislil zaloputniti vrata, ko ti zagledam, kar sem mislil, da ne vidim, čeprav sem videl! Na pragu je stala moja kokoška! No, tisto jutro sem jo krmil v svoji sobi. In potem je vsako jutro potrkala ob desetih na moja vrata. Točno ob desetih. Od tedaj nisem več pogledal na uro, ko je nežni kljunček potrkal ob trdi les, temveč -uri naravnal kazalce na deset. In priznati moram, da ura mnogokrat ni bila točna. Pa se je zgodilo, da sem odšel za dva tedna ali kaj v mesto. Na svojo putko sem skorajda pozabil, toliko lepega in zanimivega sem videl po svetu. Ko sem se vrnil, so mi povedali: »Sedem dni je tvoja putka vsako jutro točno ob desetih dopoldne potrkala na tvoja vrata in ker te ni bilo, je bila videti žalostna., s« • Radtotenaalno kopaUlče »Dolenjske Toplice«. Zadnja železniška postaja Strato-Toplice pri Novem mestu. Izvrstni uspehi zdravljenja pri revmatizmu vseh vrst. Izkoristite predsezaoske cene! Vsa pojasnila daje uprava. IZ LJUBLJANE u— Novi grobovi. V visoki starosti 83 let je preminula ga- P8*1» Kasalova, mati vseučlliškega profesorja. Pogreb blage gospe bo v soboto ob 15. iz kapelice sv. Janeza na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V 72. letu starosti Je po daljši ' bolezni preminil posestnik in trgovec g. Josip Oražem star. Pokojnik je bil več let župan v Mostah in so ga za njegove zasluge Izvolili za častnega občana. Tudi v gospodarskem življenju se je vidno udejstvo-val. Zapušča številno sorodstvo. K večnemu počitku ga bodo spremili v soboto ob 16. iz hiše žalosti v Mostah, Predovičeva ulica 5, na pokopališče v štepanjl vasi. — V zavetišču sv. Jožefa je umrl bivši polkovnik carske armade g. Aleksander Dimitrijev. Po prihodu v Ljubljano je bil več let v banovinskl službi. Bil je velik konje-rejski strokovnjak. Svoje strokovne članke je objavljal tudi v dnevnem časopisju. Na zadnji poti bodo moža poštenjaka spremili v soboto ob pol 16. na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, užaloščenim svojcem naše odkritosrčno sožalje! u— Po sončnih dneh je zemlja spet zalita. Imeli smo štiri krasne sončne dni, v katerih se je priroda močno razvila. V četrtek zvečer še nikakor ni kazalo, da bomo kaj kmalu dobili dež. Veter je pregnal oblake ln večerno nebo je bilo spet jasno. Tudi ponoči nebo še ni bilo zamreženo, pač pa je soparica napovedovala skorajšnjo izpremembo vremena. Včeraj zjutraj je privlekel veter z gorenjske stsanl črne oblake, začelo je grmeti in sprostil se je naliv, ki ni bil premočan, temveč enakomeren in blagodejen. Zelo je osvežil mlado rast. Tudi ozračje se je prijetno ohladilo in je toplomer v Zvezdi včeraj zjutraj ob 9. sredi naliva beležil 12° C. Kar pa se barometra tiče, nam streže, kakor le vé in zna. Vse krasne sončne dni je vztrajno napovedoval dež in ko je naposled res začelo deževati, nam napoveduje spremenljivo vreme, kar je vsekakor zelo verjetno. BSnkoštni prazniki so tu — in če ne zavoljo drugega, želimo vsaj zavoljo naših dragih blrmancev, da bi bilo nebo prizanesljivo. u— Veliko število radijskih aparatov je mestna občina že vrnila lastnikom, ki so se izkazali z dovoljenjem Kr. Kvesture, da radijske sprejemnike smejo obdržati, in pa s potrdilom mestne občine, ki so ga dobili za aparat ob oddaji. Vsi tisti lastniki pa, ki bodo odslej dobili dovoljenje za radijski aparat, naj pridejo v torek 26. t m in naslednje dni samo od 12. do 15. ure z dovoljenjem Kr. Kvesture in potrdilom mestne občine po svoj aparat k tisti komisiji, ki je aparat prevzela. Vsi oddani radijski aparati so popolnoma varno shranjeni v posebej za ta namen opremljenih skladiščih mestne občine ljubljanske, da lastnikom ni treba imeti za aparate niti najmanjših skrbi. u— Obratovanje trafik ob nedeljah in praznikih. Mestno poglavarstvo obvešča prodajalce monopolskih predmetov in časnikov ter časopisov, da ostane vrstni red obratovanja ob nedeljah in praAiikih, ki je bil določen za lansko jesen, še nadalje v veljavi s pripombo, da je z naredbo Vis. Komisariata z dne 25. aprila t L prepovedana edino le prodaja monopolskih predmetov, ne pa tudi časnikov in časopisov, in sicer le ob nedeljah, ne pa ob praznikih. Po tem vrstnem redu morajo biti v nedeljo 24. maja t L odprte prodajalnice I. in IV. skupine, v nedeljo 31. maja II. in V. skupine, na Rešnje Telo 4. Junija III. in VI. skupine itd. Na Binkoštni ponedeljek 25. maja se obratuje tako kakor ob delavnikih. u— Nabavljalna zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine bo imela svojo 20. redno skupščino v nedeljo, 21. junija, v prostorih špecerijske prodajalne pri glavnem kolodvoru. Tako poroča njeno glasilo »Zadrugar«, ki redno izhaja dalje in prinaša zadrugarjem-železničarjem od meseca do meseca nekaj razvedrila in pouka v hišo. V majniški številki čitamo konec članka o predhodnicah današnjih zadrug, raznovrsten pouk za naše gospodinje ter zanimivo poglavje iz zdravstva. V vrsti naših slavnih mož je kratek opis Stanka Vraza. Nadaljuje se monografični oris Ljubljane, k leposlovju pa je Manica prispevala črtico »Najdenček«. Zadrugar se na koncu spominja 10 letnice smrti slove-čega zadružnega teoretika in praktika Charlesa Gidea. u— Ljubljanski komorni trio bo priredil svoj koncert pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske v petek, dne 29. t. m. ob četrt na 7. uro v veliki filharmonični dvorani. Komorni trio tvorijo priznani naši umetniki Albert Dermelj, Cenek Sedl- baaer ln Marijan Lipovšek. Na sporedu imajo dela naslednjih skladateljev : Beethoven Corelli, škerjanc in Novak. Na koncert priznanega domačega komornega združenja opozarjamo. Vstopnice so v predprod&ji v knjigarni Glasbene Matice. u— Vodstvi na Jamovi razstavi bosta na blnkoštno nedeljo in ponedeljek, vsakokrat ob enajstih; razstava bo zaključena v sredo 27. maja. — Vodstvo na razstavi Putrih-Omersa v Galeriji Obersnel je prevzol za nedeljo 24. t. m. ob 11. uri akad. slikar prof. Ivan Vavpotlč. u— Mor»ke ribe na trsu. Delj časa že ni bilo v Ljubljano svežih morskih rib. V četrtek je prispela pošiljka skuš in sardo-nov, včeraj pa so pripeljali samo sardone. Prodajali so jih po 18 lir kg, skuše pa po 26 lir. Za prihodnji teden obetajo večjo pošiljko morskih rib. u— Nesreče. Pri pomivanju oken je padla s stola, ubila šipo in se hudo porezala 55-letna postrežnica Roza Stareto-va iz Ljubljane 8- letna uradnikova hči Milena Koširjeva iz Ljubljane je padla in si zlomila levico. Prste desnice si je ranila 52-letna delavka Ivanka Šuštar jeva. S tramvaja je padel in se potolkel po glavi 50-letni učitelj Ivan Dolinar iz Polhovega Gradca. Ponesrečenci se zdravijo v Ljubljanski splošni bolnišnici. u— Pečarske pomočnike in cementnlnar-Je vljudno vabimo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 24. maja ob 10. uri dopoldne v tajništvu Oddelka industrijskih delojemalcev Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva cesta 22, I. nadstropje, soba št. 5. Na dnevnem redu sestanka je razgovor o pogajanjih za sklenitev kolektivne pogodbe. Radi važnosti razgovora vsi vljudno vabljeni! u— Na blnkoštno nedeljo in ponedeljek v »Veseli teater«. Predvajamo novi 21. program, ki je skozi in skozi zabaven. Na sporedu: ženitev jeclavca Jurija, enodeJanka Nevaren obisk, vesela zgodba o nahodu, zgodba fijakerja Korlna itd. Sodeluje Adamičev jazz. Botri in botrice! Pripeljite birmance in birmanke popoldne k nam, zabavali se boste in vaši povabljenci. Predprodaja vstopnic Je ie v soboto od 10. do pol IS. ure dopoldne In od 16. do 18, ure zvečer. V nedeljo in ponedeljek je odprta blagajna od 10. ure dalje do večera. — Predstave oba dni ob 16. In 18. uri. Zadnja predstava konča ob 19.30, tako, da imajo tudi okoličani možnost priti še pravočasno domov. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyrseva cesta št 62, telefon 27-29. u— Mr. ph. Klanjšček-Den Dia je otvo-rila lastno lekarno v prostorih bivše lekarne Kuralt, Gosposvetska ul. 4. Iz Novega mesta n— Zatiranje hroščev. Letošnje hrošče-vo leto je prineslo posebno Dolenjski pravo nadlogo, ko tudi najstarejši ne pomnijo, da bi bilo kdaj toliko hraščev. Vsa drevesa. posebno kostanji so prepolni hro-ščav, ki bodo gotovo napravili dosti škode. Zato se opozarjajo vsi kmetovalci na določbe zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin. Po tem zakonu je vsak posestnik dolžan zatirati hrošča na svojem posestvu. Razen tega bodo pa tudi vse šole organizirale zatiranje škodljivca, Visoki komisarijat je že odobril potrebne kredite in bodo prejemali šolski otroci, v kolikor bo to kredit dopuščal po pol lire za liter nabranih hro-ščev. Občine in šolska vodstva bodo sestavljale in vodile spiske nabiralcev ter jih dostavile novomeškemu okrajnemu glavarstvu, ki bo potem podeljevalo nagrade. Opozarjajo se vsi nabiralci, da bodo najuspešnejše nabirali majskega hrošča z otresanjem drevja v zgodnjih urah. n— Dovolilnice za LJubljano. Vše prebivalstvo se opozarja, da se izdajajo dovolilnice za potovanje v Ljubljano za mestno prebivalstvo edino pri uradu javne varnosti na okrajnem glavarstvu. Okoliško prebivalstvo izven meja novomeške mestne občine pa lahko zaprosi za te dovolilnice na poveljstvu Kr. Karabinjerjev v Novem mestu. Tam se izdajajo tudi dovolilnice za vožnjo s kolesi in to za mestno kakor za okoliško prebivalstvo. S Spodnje štajerske Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 76-letna nadučiteljeva vdova gospa Alojzija Vreča, ki so jo prepeljali v Negovo, 53 letna Marija Kleidermanova s Teznega, 21-letna predilničarka Hermina Belinova, 33-letni pleskar Karel Stelzer, 41 letni Avgust Honšak z Vranskega in 54 letni veletržec Edmund Heintz. V fit. Lenartu v Slovenskih goricah je umrl upokojenec in hišni posestnik Venčeslav Baloha, v Ptuju 53-letni gradbeni risar Adalbert Vajlandič, v bolnišnici v Krškem pa dijak H an zi Senič z Vidma. Delovno politični urad Heimatbunda je imel v Mariboru svojo drugo okrožno zbo- Globoko me je ganila taka zvestoba drobnih kurjih možganov in malega srca. Kar sovražno sem pogledal domače, ki so mi nekako posmehljivo pripovedovali o tem. In nehote mi je postalo hudo in kar sram me je bilo, da se nisem v mestnem hrupu nič spomnil na svojo neznatno in nenavadno prijateljico. Pa sem šel na dvorišče — bil sem povsem drugače oblečen kakor takrat, ko sem odpotoval — in zagledal svojo dvonožno ljubljenko. Zagledala pa me je tudi ona in me v trenutku spoznala. Skoraj* priletela j è k meni in veselo čivkala. Z drhtečo roko sem pobožal zvesto žival in ji natrosil drobtinic, celo goro dobrih drobtinic za vseh štirinajst dni, ali kolikor je bilo moje nezvestobe. Ravnal sem se po pravilu: kadar spoznamo nekaj, se ponavadi pokesamo. Potem sem šel, ne vem zakaj, mogoče iz olike, ker ne maram nobenega motiti, kadar jé, naglih korakov proč. Hitrih, zelo hitrih korakov sem šel, kar tekel sem, in ko sem bil kakih petdeset korakov od točke, kjer sem bil natrosil drobtinic, sem podzavestno začutil, da mi nekdo sledi. Ozrl sem se in videl: moja putka mi je vsa urna sledila tik za petami. Neverjetno se mi je zdelo, da bi bila moja varovanka že pozobala ogromno količino kruha, zato sem se hotel na mestu prepričati in sem odhitel tja, kjer sem natrosil drobtinic, in sem videl: kruh je ostal na svojem mestu. Takrat šele sem s težavo spoznal in ugotovil, da so tudi med kokošmi svetle izjeme. - Cas se je naglo od mi kal. Minil je meče ,dva, in baje en mesec našega štetja pomeni kokošim šest do sedem mesecev. V tem času si je moja putka ustvarila kar dvanajst članov broječo družinico. Da bi jo videli, kako je bila skrbna mamica! Malčki so morali biti zmerom siti in čisti. Ce je ta ali oni zaradi razposajenosti in neubogljivosti padel v mlako in se zmočil, ga je takoj vzela pod svoje peruti in ga grela toliko časa, da se je osušiL In tako dalje in tako dalje. Mene pa še zmerom ni pozabila. Jaz sem smel vsakega piščančka vzeti v naročje, ga pobožati in ga tudi odnesti v svojo sobo. Vedela je, da ji ga vrnem. Ce me pa le ni bilo predolgo nazaj, je na vrata moje sobe vljudno potrkala in takoj sem vedel, kdo me je obiskal. Toda, Bog ne daj, da bi kdo drug to storiL Pocedila se je kri! Cas je hitel, jaz pa sem še zmerom imel privide. Da, privide in »kriminalne misli« ... Prekrižala pa mi jih je lisica... Kriminalne misli namreč. Zvitorepka se je nekoč v mraku priplazila prav v središče vasi. Za vse nadaljnje nosim krivdo sam Svojo putko sem bil namreč naučil nekoliko »ponočevati«. V tistih časih so sodili, da je zdravo hoditi pozno spat. Zasmehovali smo kokoši, ker so zahajale tako zgodaj v svoje kurnike. Bilo je pač tako nekoč... Lisica mi je torej prekrižala račune. Piščančki so ostali sirote. In ko sem zvedel, se mi je nekaj zadrgnilo v grlu. Skoda te je bilo, draga čopka! At ravan Je. ki so se ga udeležili vsi krajevni uradni voditelji, poverjeniki in častni okrožni člani. Zborovanje je bilo v fcinu. Inž. Adametz, vodja oddelka za aocialno zavarovanje, je razpravljal o socialni politiki. Nato je izvajal vodja delovno političnega urada Hackel, kako je treba vse delovne sile uporabiti na pravem mestti. Pozval je sodelavce, naj do kraja rešijo vse naloge, ki so jim stavljene. Popoldne so dobili vsi udeleženci še podrobna navodila za nadaljnje delo. Nov župan je bil postavljen v občini Zgornji Sv. Kungoti, in sicer je to naseljenec in krajevni Skupinski vodja Heimatbunda Erik Lässig, ki je prispel iz suri et skih krajev. V Trbovljah je bilo v nedeljo povabljenih tisoč mater k proslavi materinskega dne. Na sporedu so bil komadi trboveljskega orkestra, o nemških materah pa je govoril okrožni vodja Eberhardt. Svečanost je bila zaključena z obema nemškima himnama. Nato je odkorakala dekliška skupina v trboveljsko bolnišnico, kjer je izročila bolnim materam cvetje in jim zapela nekaj pesmL Dve nesreči. 15 letni Jože 2ižek se je v Selnici ob Dravi s sekiro nevarno usekal v desno nogo. 20 letni Avgust Hofer iz Nove vasi pa je dobil kamen v levo oko, ki je nevarno poškodovano. Oba ranjenca sta bila prepeljana v bolnišnico. Iz Hrvatske Pres tanek frankaturne vrednosti poštnih znamk. Z odlokom za promet in javna dela prestane 31. maja frankaturna vrednost naslednjih poštnih znamk: jubilejnih znamk v korist hrvatske vojske s preti-skom 10. IV. 1942; znamk Hrvatskega Rdečega križa, ki so bile v prometu od 12. 10. do 31. XIL 1941; znamk združene Evrope na vzhodu v korist propagande proti komunizmu, ki so bile v prometu od 5. XII. 1941 do 31. I. 1942, in znamk v spomin obletnice ustanovitve NDH s preti-skom 10. IV. 1942. ki so bile v prometu od 9. IV. do 18. IV. 1942. 30. junija prestane frankaturna vrednost znamk »Hrvatska krila«, ki so v prometu od 25. III. Ustanovljena Je finančna straža. Izšla je zakonska odredba o ustanovitvi finančne straže Nezavisne Države Hrvatske. Njen delokrog bo nadzorna služba in druge naloge, odrejene z zakonsko odredbo in posebnimi predpisi. Finančna straža bo ustanovljena po vojaškem zgledu. Odlikovanje nemškega poslanika Ka-schea. Poglavnik je odlikoval nemškega poslanika v Zagrebu Siegfrieda Kaschea z redom krone kralja Zvonimira z dani co. Pri svečani izročitvi odlikovanja so bili navzoči med drugimi predsednik Sabora in vsi člani vlade. Razstavo nemške sodobne plastike v Zagrebu je po poročilih hrvatskih listov doslej obiskalo že 20.000 ljudi Razstava bo odprta do konca tega meseca. Letalski poročnik Zvoni mir Dučic padeL. Pri izpopolnjevanju v Nemčiji se je smrtno ponesrečil 7. aprila letalski poročnik Zvonimir Dučič. Po rodu je bil iz Sarajeva in je dovršil pomorsko vojno akademijo v Dubrovniku leta 1937. Po dveh letih službe v mornarici se je mladi častnik odločil za letalstvo. Sodeloval je v bojih v Bosni, potem pa odšel v Nemčijo, odkoder je nameraval na vzhodno bojišče. Osješki proračun odobren. Finančni minister je odobril proračun Osjeka za tekoče leta Občinske doklade znaiajo 70 odstotkov in so samo 2 odstotka višje kakor preteklo leta Plovece bolnice Bolniška ladja je že v pretekli svetovni vojni imela važno vlogo. Njen pomen je v današnji vojni, ki se je raztegnila v tako oddaljene in velike prostore, zaradi česar je zveza z domovino pogosto možna samo po morski poti, še posebno narasel. V primerjavi s poljsko bolnišnico ima bolniška ladja to prednost, da na nek način lahko domovinsko bolnico prenese vse do »prve črte«. Na krovu takšne bolniške ladje ranjenci in bolniki dobe vso najsodobnejšo zdravstveno nego in zdravniška pomožna sredstva v takšnem obsegu, v kakršnem jih poljska bolnišnica ne more nuditi. Tu se nahajajo najsodobnejši bolniški aparati in dvorane za operacije, kjer so na razpolago strokovni zdravniki za vsako vrsto obolenja. Ko ranjen ali bolan vojak pride na bolniško ladjo, je lahko miren, ker potem nI več težavnega in mučnega trans-portiran ja po nekrehodnih potih in slabih cestah, kakor tudi ne dolgotrajnih voženj z želeaiico. Udobno in mirno leži bolnik v svoji postelji vse dotlej, dokler ga ladja ne privede v domačo luko, kjer ga samo prenesejo z ladje v bolnišnico. Nemške bolniške ladje so se uporabljale na Vzhodnem morju že v vojni proti Poljski Tudi v vojni z Norveško so izvršile svojo dolžnost, odkar pa traja vojna s Sovjetsko Rusijo, potrebuje Nemčija na Vzhodnem morju in v severni Norveški vedno več bolniških ladij. Večina teh bro-dov, ki se danes kot bolniške ladje in la-zareti nahajajo v službi ranjenih in obolelih vojakov, je v mirnem času prevažalo vesele potnike, ki so se na njih v svojem prostem času voZHi po morju. Med bolniškimi ladjami je vsa mornarica znane organizacije »Kraft durch Freude«, obenem s svojima prekooceanskeima ladjama »Wilhelm Gustloff« in »Robert Ley«, ki sta pred vojno voafli nemške delavce v času njihovega dopusta v oddaljene kraje sveta. Bolniške ladje so pod nadzoratvqjp zdravstvene službe nemške vojne mornarice in so tako ranjeni in bolni vojaki kopnega in zračnega orožja nekako gostje vojne mornarice, ki prejema za vzdrževanje teh ladij obilno podporo nemškega Rdečega križa. BISER »Kako hočete ugotoviti, če je biser pravi ali ne?« »Povsem lahka Neseni ga v zastavljalnico. Ce n| pravi, ga gotovo ne sprejmejo« * SPORT Evropsko plavalno tekmovanje Ta prireditev naj bi nadomestila plavalna tekmovanja za prvenstvo Evrope, ki letos ne bodo izvedljiva, ker je velik del dobrih tekmovalcev v vojaški službi Glavni tajnik evropske plavalne lige Nemec R. O. Brewitz razmotriva o letošnjem plavalnem sporedu po Evropi med drugim takale: Cisto umestno se mi zdi že večkrat zastavljeno vprašanje, ali bi se lahko v vojnem času kakor v ostalih športnih panogah tudi v plavalnem športu izvedlo tekmovanje za evropsko prvenstvo. To prvenstvo za katero so se tekmovanja vršila v precej rednih presledkih od leta 1926. dalje, je pridobilo v vseh evropskih državah, ki gojijo plavalni sport, toliko ugleda, da ni nobenega dvoma, da bi bil športni uspeh take prireditve tudi v sedanjih razmerah več ko siguren. Navsezadnje je upoštevanja vredno tudi to, da bi se letos že po prej uvedeni praksi morala izvesti takšna tekmovanja za vso Evropo, ker je bila zadnja prireditev te vrste že pred davnimi štirimi leti. Cisto drugačno pa je v zvezi z gornjim drugo vprašanje, in sicer, ali se takšno prvenstvo v vseh vodnih športih sploh da izvesti v vojni dobi in ali se takšna prireditev lahko zagovarja s čisto športnih vidikov. Glede tega je treba priznati, da se tekmovanje evropskega obsega v dosedaj običajnem okviru ne bi dalo izvesti brez velikih težav, kajti pri plavalnih priredit™ vah ne gre za omejeno število tekmovalcev, kakor n. pr. pri boksarjih ali rokoborcih, temveč morajo biti razne države v posameznih plavalnih disciplinah — posebno v štafetah in v tekmah v waterpolu — zastopane s čim večjim številom tekmovalcev. To število bi se občutno povečalo še zaradi tega, ko bi morale v konkurenci za prvenstvo Evrope sodelovati tudi ženske, ki so sedaj med vojno v športnem delovanju manj omejene in bi bila zato njihova udeležba lahko najmanj tako številna kakor v miru. Kljub veliki udeležbi širokih množic na vsaki evropski plavalni prireditvi pa so se vsi taki veliki mitingi — tako kažejo skušnje — zaključevali z velikimi materielnimi izgubami, ker so vsi plavalni stadioni po svetu premajhni in vanje ni mogoče spraviti toliko občinstva, da bi z dohodki od vstopnine prireditelji lahko krili ogromne izdatke takega aranžmaja.. V prejšnjih časih so Madžari in Nemci kljub vsemu temu stalno prirejali taka tekmovanja, toda sedaj pa je treba vzeti v poštev, da sta oba omenjena naroda v vojni. Ker se prvenstvena tekmovanja v plavanju lahko organizirajo samo v poletnih mesecih, v katerih je običajno na višku tudi delavnost na raznih frontah, bi bila izvedba take prireditve za obe državi združena še z večjimi težavami kakor sicer. V zvezi z izrednimi pripravami, ki so neizbežno potrebne za tako organizacijo, se niti Madžarska niti Nemčija nočeta izpostaviti nevarnosti, da bi morali morda pozneje ah celo tik pred pričetkom samim odpovedati tako mednarodno prireditev. še važnejši razlog, da kaže letošnjo izvedbo evropskega plavalnega prvenstva od-goditi za nedoločen čas, pa je predvsem športnega značaja. »Nemci — tako pravi glavni tajnik evropske plavalne lige — smo v evropskem plavalnem športu zmerom zagovarjali stališče in skrbeli, da je to stališče tudi praktično prišlo do veljave, da mora prvak postati samo oni, ka je res najboljši v svoji panogi, čeprav nf nobenega dvoma, da bi na tako tekmovanje v sedanjem vonjem času poslali svoje zastopnike vsi narodi, ki so najmočnejši v plavanju, vendar ni mogoče pričakovati, da bi na tem tekmovanju sodelovali res tudi vsi najboljši. Za Nemčijo in Italijo in deloma tudi za Madžarsko velja to skoraj čisto gotovo. Bi zaradi tega bi prišlo na primer v konkurenci za evropski pokal tako daleč, da bi ga morala Nemčija braniti pred ostalimi kljub termi, čeprav so njeni najboljši predstavniki odsotni zaradi vojaške službe. Glavni tajnik Brewitz je strnil svoja izvajanja v konkretni predlog, naj bi se letos že zaradi tega, da bi plavalni sport v Evropi niti v času vojne čisto ne zamrl, organiziralo neobvezno evropsko plavalno tekmovanje. Podrobnosti o izvedbi tega načrta še niso proučene, gotovo pa je, da bi bile vredne proučitve, kajti še tako majhna in še tako omejena prireditev mednarodnega obsega bi bila vendarle nov dokaz, da narodi v vojni nikakor nočejo prepustiti mladine drugačnim vplivam, temveč jo obdržati pod svojim okriljem v znamenju zdravega sporta in smotrne telesne vzgoje. V nekaj vrstah Zadnjo nedeljo so imeli Hrvati razen teniškega dvoboja še eno mednarodno pre-akušnjo s Slovaki, in sicer v boksu. Obe stranki sta se ločili brez odločitve ali v točkah z 8:8. Ta remis je bil za Hrvate prav gotovo uspeh, saj so se v tej obliki vsaj deloma revanžirali za precej izdaten poraz, ki so ga v teku letošnje sezone morali spraviti o priliki svojega gostovanja v Bratislavi. štajersko nogometno prvenstvo se polagoma bliža zaključku. Ker igrata v tej družbi od lanskega poletja tudi naša stara znanca — Športna združba iz Celja in Rapid iz Maribora — navajamo v naslednjem vrstni red udeležencev, kakor bo naibrže ostal do konca in v katerem sta oba spod-nještajerska tekmeca zasedla dovolj lepi mesti v sredini tabele. Kakor vse kaže, bo postal štajerski prvak SC Kapfenberg, na naslednjih treh mestih pa bodo uvrščeni GAK iz Graza, Donawitz in železničarsko moštvo iz Graza, medtem ko bosta Celje in Maribor prišla na 5. in 6. mesto. Za njima so še štirje slabši klubi, in sicer kot zadnji SK Leibnitz, najbližji sosed Mariborčanov. švedski boksarji, ld so v nedeljo precej visoko izgubili dvoboj z italijansko elitno ekipo v Milanu, so med tednom nastopili še enkrat v Pistoii proti drugi garnituri italijanskih boksarjev. Tudi v tem srečanju so zmagali domačini z 10:6 in tako še enkrat potrdili visoko stopnjo italijanskega amaterskega boksa. Kakor poročajo iz Tokia, je med zadnjimi zmagovitimi borbami v Birmi padel junaške smrtii Kitel San, zmagovalec maratonskega teka na berlinski olimpiadi iz leta 1936. Ta mali Japonec, ki je bil po rodu iz Koreje, si je priboril zlato olimpijsko kolajno po prepričevalni zmagi nad številnimi nasprotniki v teku na maratonski progi, ki jo je pretekel v času 2:29:19.2 kar je bil obenem nov olimpijski rekord na tej klasični razdalji. Naše gledališče DRAMA Sobota, 23. maja ob 17.30: šola za žene. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Nedelja, 24. maja ob 14.: Vdova RošHnka. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: Jurček. Mladinska predstava. Molière: »Sola za žene«. V svoji petde-janski komediji je postavil Molière kot osrednji lik meščana iz baroka, patološki značaj, ki živi v strahu, da bo nekoč goljufan mož. Njegovo prizadevanje, da bi si vzgojil moralno ženo, se mu kljub vsem zvijačam ponesreči. Igralsko pestra in zanimiva vloga Arnolpha je avtobiografska izpoved Molièra in njegove nesrečne ljubezni. Igrali bodo: Arnolpha — Gregorin, Agnezo — Levarjeva, Horaca — Nakrst, Chrysalda — V. Skrbinšek, Oronta — M. Skrbinšek, Alaina — Potokar, Georgetto — Kraljeva. Režiser in inscenator: ing. B. Stupica. Nedelja v Drami. Za občinstvo, ki ljubi domači dovtip, razvedrilo in zabavo, je Golarjeva veseloigra »Vdova Rošlinka« prav prijeten gledališki komad. Zgodba o zviti vdovi, ki bi si rada ujela ženina, daje niz prizorov, ki izvrstno označujejo prirod-no miselnost kmečkega človeka. — Opozarjamo na predstavo mladinske igre »Jurček«, ki jo je napisal Pavel Golia in ki jo bodo ponovili v nedeljo ob 17.30 uri. Dogodivščine dečka, ki so mu naklonjene poosebljene naravne sile, nudijo otrokom s svojo pestrostjo veliko doživetje. O P B B & Sobota, 23. maja ob 17: Boccaccio. Opereta. Izven. Nedelja, 24. maja ob 15: Evgenij Onjegin. Izven. Franz v. Suppè: »Boccaccio«. Opereta v treh dejanjih. Peli bodo: Boccaccia — Mlejnikova, Lotheringhija — Anžlovar, Lambertuccia — Zupan, Scalzo — M. Sancin, Leonetta — B. Sancin, Fiametto — Barbičeva, Beatrico — Polajnarjeva, Pe-ronello — Poličeva, Izabello — španova, Pietra — Drenovec, kolporterja — Dolničar, majordoma — M. Gregorin, Filipo — Koširjeva. Dirigent: R. Simoniti, režiser: C, Debevec. V nedeljo ob 15. uri bodo nprizorili v Operi Cajkovskega delo »Evgenij Onjegin« v naslednji zasedbi: Larina — Poličeva. Tatjana — Heybalova, Olga — španova, Onjegin — Primožič, Lenski — Sladoljev, Gremin — Lupša, Filipjevna — Stritarjeva, Triquet — B. Sancin, stotnik — ška-bar, Zarecki — Dolničar, Gillot — Mencin. j Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: ing. P. Golovin. Radio Ljubljana SOBOTA, 23. maja 1942/XX 7.30: Poročila v slovenščini; 7.45: Pesmi In napevi — V odmoru (8.00): Napoved časa; 8.15: Poročila v italijanščini; 12.15: Koncert sopranistke Drage Sokove (pri klavirju Marjan Ldpovšek); 12.40: Priljubljene pesmi vodi dirigent Zeme; 13.00: Napoved časa — Poročila ▼ italijanščini: 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenšSni; 13.17: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — Pisana glasba; 14.00: Poročila v italijanščini; 14.15: Koncert klasičnega orkestra, vodi dirigent Manno; 14.45: Poročila v slovenščini; 17.15: Nove plošče Cetra; 17.55: Dr. Marija Rupert: Zdravje gospodinje — predavanje v slovenščini; 19.30: Poročila v slovenščini; 19.45: Na harmoniko igra Avgust Stanko; 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini; 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini; 20.30: Vojaške pesmi; 20.40: Prenos iz gledališča »Pergola« v Firenzi: vm. florentlnski glasbeni maj — Ulise se vrne v domovino — glasba: Monteberdi; 22.45: Poročila v Italijanščini. Ljudska umetnost, impresionisti, sečen ja in „Vesnani" Napačna bi bila misel, da so »Vesnani« začeli »izdelovati« ljudsko umetnost šele po programu, ki mu je dal odločno pobudo g. šantel. Rezultati dokazujejo, da se nekaterih »Vesnanov« program sploh ni prijel. Peruzzl n. pr. se je tako temeljito vtapil v klasično, posebej Se grško umetnost, da je bil »ljudski« samo v priložnostnih karikaturlcah lz domačega sveta, šantel n. pr. je bil ln ostal bolj zaresni folklo-rist kot pa ljudski umetnik. Birolla, Gaspari, Klemenčič ln jaz pa smo bili tako polni vtisov lz otroških let, da smo se skladali s tem programom, preden se je rodil. Bili smo in ostali pravi kmetje ali malo-mestni kmetiči. Vsak pa se je v svoji smeri razvil, kakršen je pač bil v njem kompleks te prave, srčne rodoljubnosti. Zmotno ali zlobno je, če razglašajo Gasparija za navadnega folklorista, — in to spremljano s kretnjo prezira ali vsaj omalovaževanja (toliko so nekateri ljudstvu odtujeni!): Gaspari je v resnici najčistejši ljudski pesnik. Birolla je zgostil »ljudsko« v kvintesenco vsega slovenskega, ln še danes se ne morem prečuditi, da je on, ld Je z vsem žarom srca gorel za svojo zemljo in umetnost sploh, mogel postati p ri dobitnik ln vkleniti svoje srce v take neusmiljene spone. Vsak je šel svojo pot, kamor ga je usmerila otroška doba v zvez1 s podedovanimi lastnostmi in nagnjenji njegove duše. Na Birollo je kaj močno vplivala gotika lz najbližjega okolja. Gaspari zajema še danes iz bogatega, neizčrpnega zaklada vernih, živih spominov na rodno Notranjsko. Dolenjec Klemenčič se še danes najboljše počuti med kmečkimi hišami. Dolgo let je bil figuralist, podajal je prizore iz realnega kmečkega življenja. Pač mu domišljija, predstavna moč ni dopuščala, da ne bi včasih poklical fotografije na pomoč (tako kot je storilo brez skruplov prej ln poslej prenekatero slavno slikarsko ime). Jaz, po rodu kmet v mestni srajci, sem se šest let star smukal med Ižanci in rojaki v Javorju in na Polici, in tudi kot mestna srajca sem živel le na kmečki periferiji naSè Dolge vasi. Trojica: Birolla, Gaspari in jaz smo posegali tudi nazaj, vživljali smo se v davno preteklost rodov do prastare mitične dobe, nismo hoteli ostati le fotografi sedanjosti (kakor na pr. Manes, Brožik, Aleš, Matej-ko in drugi). Seveda — ideologom to ne prija in Jama n. pr. Gasparijeve »ljudske maškerade« ne more prebaviti. Učenjaki našega stoletja (pa ne samo pri »nas«), ki so bolj učeni kakor bistroumni in vedo-či, so v hudih škripcih, kam koga vtakniti, v katero rubriko, pod kakšno firmo itd. V dobi prevelike, škodljive, razdorne svobode v umetnosti se je porajalo (morfij za blazirane snobe!«) kar čez noč nešteto — istov in — izmov, prav po okusu današnjih učenjakov, ki tlačijo vse pojave sveta s Prokrustovo posteljo. Nekdaj ni bilo — izmov, pa je vsaka glava zase nekaj veljala; danes pa si Izobčen in skoro ali čisto brez vrednosti in cene, če nimaš osebne izkaznice od te ali one umetnostne struje! Domislil se je učenjak, pa že vtaknil »Vesnane« ln še nekatere dvomljive primere n. pr. I. Vavpotiča med »secesijoni-ste« — z nekakim prezirnlm poudarkom. In se je zgodilo ln se godi kot že ponavadi: ... »in če se oglasi nekdo, takoj »zalaja« jih sto ...« Pod besedo »secesija« pa spadata dva pojma. Secesija v kateri koli dobi pomeni točtter, — «por sopar diktat la teorijo (na pr. Sol). Secesija v pozitivnem smishi pa pomeni tisti nesrečni slog, ki smo ga primerjali zapletenim makaronom ali vejam in koreninam; bil Je največkrat posledica napačno umevanega in surovo neprečute-nega japonizma. Pravi slogovni secesionist pri nas Je Ul nekaj mladih let samo Ivan Vavpotič po vtisih iz delovanja A. Muche, sicer pa nihče med nami. Ce pojmujemo secesijo kot upor, tedaj spadajo v prvi vrsti in odinole naši impresionisti pod rubriko secesije m zanje je secesija po vsem svetu največ kopja lomila.' Mi »Vesnani« smo bili od vsega začetka sintetild, — navezovali smo na staro, zdravo tradicijo ln obenem s pridom in z vso hvaležnostjo sprejemali (po potrebi) pridobitve Impresionizma, toda kar iz prve roke. Domačinov nismo »okradli«. Hvaležni smo od Valvasorja dalje vsem, ld so bili naše sorte. Bergan tu, Jelovšku ln drugim, tudi generacijam podeželskih diletantov, ki so zvesto prenašali v svoja dela na rodni zemlji dožlvljene vtise, predvsem pa seveda kmetom samim, ki so vselej do danes najbolje čutili ln vedeli, kaj je naše. H. Smreka* Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam. Vegova 10-1. 674«-« Kupim Besed« L—.60, takaa —.60, za dajaaie autori all za šifro L i.—. RAJSl PRICO Sodnik: »Obtoženi, ali želite branilca?« Obtoženi: »Ne, rajši kakšno dobro pri-čo!« Mal! oglasi Prodam Več parov modernih čevljev prodam. Poljanska e. 18-11., levo. 6733-6 Čistokrvne volčjake mladiče, 7 tednov stare, prodam. Ogleda se Jih lahko: Pod Gozdom 10, Ljubljana VII., poleg hotela Bellevue. 6723-6 Prodam popolnoma nov pisalni stroj v kovčegu po ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6768-« Vino muškat, marsala In vermouth v sodih ln steklenicah, nudi Mlakar, skladiSče Ranzlnger — LJubljana. 6767-6 Stare gramofonske plošče kupuje io plača najvišje dnevne cene (amo »Evern«, Prešernov» al. 44. 6449-7 Kupim električno hladilno omaro, srednjo. Ponudbe na naslov: Bahar, Gospo-sveteka 3. 6735-7 Štedilnik železen, kupim takoj.— Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6766-7 Kupim damsko kolo. moSko obleko, plašč - balon svila, radioaparat. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro blago«. 6750-7 Kolesa Beseda L—.60. taksa—.60. za dajanie naslova ali za fife» l » Nova pošiljka trlclkljev dospela. Foto-Tourist - Lojze Smuc, Ulica 3. maja 8, preje Aleksandrova 8. 6683-11 Posest Beseda L —.60, taksa —.60, z» daianie naslova ali za Iifro L 3.—. Enonadstropno hišo v Zagrebu, novejšo, 5 minut od gornje Ilice, 7 stanovanj, prodam ali zamenjam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6737-20 Beseda L —.60, taksa —M, z* daianie naslova ali sa iifro 1 J.—» Stanovanje 4 do 5 sob iščem takoi aH 1. junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka I.«. 6628-21a Živali Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanie naslova ali za šifro L b.—. Sansko kozo staro 3 do 4 leta kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra mle-karlca«. 6753-27 Izgubljeno V trgovini Bonac je bila pomotoma vzeta gospodični taška z dokumenti ln dvema zlatima prstanima. Prosi se, da se taška z vsebino vrne, ker gospodična potrebuje dokumente ln so prstani drag spomin, na ogl. odd. Jutra. 6740-28 Stroji Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za iifro 1 i.—. Šivalni stroji pogrezljlvl, ugodno naprodaj. Feliks Tornati ml.. Costo va 7. 6668-29 Zavodi, mesarji, gostilničarji, pozor! Mline za kosti za ročni ln motorni pogon dobite pri Heršič, Cesta 29. oktobra 13, telefon 37-54. 6718-29 Kupim elektromotor 4—5 konjskih sil. Naslov: Lasan Roko, Moste, Pokopališka ulica 14. 6765-29 - ■■ .. - -:" v.s;^. "rvv.-T. - v Po dolgem trpljenju nas je za vedno »pustila naša nepozabljena soproga, hčerka, sestra, snaha in svakinja, gospa IRMA TRUMA roj. ČOP Pogreb blage pokojni ce bo v nedeljo, dne 24. maja 1942 ob pol 3. url popoldne z Žal, kapele sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Kranjska gora, dne 22. maja 1942. £alnjoči : MAKS, soprog; HILDA ln LUDVIK COF, starši; BORIS, bratec; KATARINA, tašča; JOSIP in FRANCKA, svak in svakinja ter ostalo sorodstvo. Po daljši bolezni, v 72. letu starosti, se je danes, okrepčan s sveto popotnico, za vedno poslovil iz doline solz naš predobri mož, skrbni oče, stari oče, tast, strie in svak, gospod Oražem Josip star. posestnik, trgovec, dolgoletni župan in častni občan občine Moste itd. K večnemu počitku ga spremimo iz hiše žalosti, Moste, Predovičeva 5, na pokopališče ▼ Štepanji vasi dne 23. maja t L ob 1 ari popoldne. Dragega pokojnika priporočamo ▼ pobožno molitev. LJUBLJANA, 21. V. 1942. Žalujoče rodbine: Oražem, Poženel, Hladnik, Pavšek. E. Salgari: 63 Roman »Pedro!... Diego!...« »Katalanec!« sta vzkliknila ta dva. »Jaz, tovariša!« »Tiho. tiho! Ne razburjajta se!« je rekel Ventimiljski. »Ali mi lahko povesta, kje je zdaj guverner?« »Pred tremi urami je krenil odtod!« je Pedro odvrnil. »Ali je sam?« »Z nekim podkupljenim Indijancem, ki nam je bil za vodnika, in dvema častnikoma! Indijanec mu je hotel priskrbejti čoln!« »Prijatelji,« je vzkliknil črni gusar. »Naprej moramo, da nam Van Gould ne uide!« »Gospod,« je zdaj zaprosil Katalanec, »ali ne bi bilo grdo od mene, če bi zapustil uboga tovariša? Jezero je blizu, moja naloga je opravljena. Rad bi se odpovedal maščevanju, da pomorem tema nesrečnikoma!« »Dobro, prost si! Mislim pa, da tvoja pomoč ne bo več mnogo zalegla!« je gusar tiho dodal. »Morda ju vendar še rešim!« »Moka pustim pri tebi. Flibustirja mi zadostujeta!« »V Gibraltarju se spet vidimo, kapitan, obljubim vam!« »Imata tvoja tovariša še kaj živil?« »Da, prepečenca, gospod!« sta odgovorila vojaka. »In mleko!« Katalanec se ie pri teh besedah ozrl na drevo, pod katerim sta ležala voiaka. Neutegoma i e z naväjo globoko zarezal v drevo, ki sicer ni bilo pravi mlekovec, temveč samo masa-randüba. Ta slovi zaradi svojega belega, zelo redil-nega soka, ki ima takisto mlečnat okus. Seveda ga ni dobro uživati v prevelikih množinah, ker povzroča hude prebavne motnje. Katalanec ie napolnil flibustir jem prazne steklenke. i im dal še neka j od peciva, ki sta ga imela Španca s seboj, in rekel: »Podvizajte se, caballeros. če ne, vam Van Gould uide!« Črni gusar je hotel s hitrim tekom izravnati razliko treh ur, ki ga je ločila od beguncev, in dospeti na breg jezera, preden se znoči. Ura je bila že pet popoldne. K sreči je postajal gozd čedalje redkejši. Drevje ni bilo več spojeno z ovijalkami. ampak je raslo v posameznih skupinah, tako da so gusarji lahko hitro korakali, ne da bi morali sproti sekati rastlinje in si krčiti pot. Že so čutili, da je jezero blizu. Zrak ie postajal hladnejši in slan. Tudi so že videli vodne ptice, največ »bernakle«, ki jih je mnogo ob maracaib-skem zalivu. Kapitan je pospeševal korake. S tem je nalàgal Carmauxu in Stillerju, ki sta komaj še premikala noge, kaj hudo preskušnjo. Ob sedmih, baš ko se je solnce spuščalo za gore, ie opazil, da spremljevalca zaostajata. Dovolil iima ie četrt ure oddiha, da popijeta vsebino svojih steklenk. Samemu sebi pa poveljnik ni privoščil počitka. Ta čas, ko sta Stiller in Carmaux mirovala, je iskal po okolici sledov za begunci, vendar zaman. »Naprej, prijatelja, še enkrat zberita moči!« je rekel tovarišema, da bi ju ohrabril. »Jutri bosta lahko počivala, kolikor vaju bo volja. Obala jezera mora biti blizu!« Spet so krenili na pot po goščavi. Tema je padla na šumo. in iz njene notranjščine se ie ielo oglašati rjovenje divjih zveri. Tedaj so mahoma začuli šumenje valov in zagledali med drevjem svit ognja. »Zaliv! In tisti plamen ondukajle na robu gozda nam kaže. kje taborijo begunci. Naprej! Primite za orožje!« Pohiteli so proti ognju, toda bridko ie bilo niih razočaranje, ko niso našli sovražnika samega, temveč zgolj sledove njegovega bivanja, ostanke pečene opice in razbito steklenico. »Prepozno!« ie vzkliknil Ventimiljski in zaškripal z zobmi. »Udarimo za njimi! Težko da bi bili že pri obali! Morda jih naše svinčenke še dosežejo!« Gozda je bilo mahoma konec, in pokazala se je nizka obala, ki so ji valovi oplakovali peščeni rob. Pri zadnjem večernem svitu je Carmaux zagledal indijanski kanü, ki je jadrno veslal proti jugu, v smeri na Gibraltar. »Van Gould!« ie kriknil Črni gusar. »Stoj. 6e nisi strahopetec!« Eden izmed četvorice v čolnu je vstal in izpred obraza se mu ie zabliskalo. Flibustirji so slišali žvižg svinčenke, ki je nedaleč od njih udarila v drevo. »Ha, izdajalec!« je besno kriknil kapitan. »Stre-ljajta po njem!« Stiller in Carmaux sta bila že pokleknila in namerila puški. Dva strela sta se razlegla nad vodo. Iz čolna je jeknil krik. in videti je bilo, kako je nekdo omahnil na tla; kanü pa se je čedalje hitreje oddaljeval proti južni obali ter izginil v temi, ki je nastopila po bliskovo, kakor vobče v teh krajih. Gusar, od razjarjenosti ves iz sebe, je stekel po bregu, da bi našel kak čoln. V tem je Carmaux zaklical: »Glejte, kapitan!« Dvajset korakov od njih je bil majhen zatok, ki ga je bila oseka izsušila. Tam so našli indijanski kanü, to je, čoln izdolben iz drevesa. Poveljnik in njegova spremljevalca so s krepkimi rokami porinili kanü v vodo. »So vesla tu?« je vprašal Ventimiljski. »Da, kapitan!« »Torej za njim!« »Napniva mišice. Stiller!« je kriknil Biskajec. »V veslanju nas morskih razbojnikov nihče ne pre- »Tako! Ena... dve!...« je štel Hamburžan, skla-njaje se nad veslom. čoln je izplul iz zaliva in kakor puščica zletel po vodi, maracaibskemu guvernerju za petami. INSERIRAJTE V »JUTRU« Urejuje Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskamo d. d. kot tlskarnarja: Fran Jeran. - Za Inzeratni del je odgovoren Ljubontfr Vol®. - Vrt * ljubljen«.