Edini slovenski dnevnik (fj -s v Zedinjenih državah. :-■ ■ ■ Velja zrn vse leto.. 1 $3.00 Ima. 10.000 naročnikov:- GLAS NARODA The only Slovenian daiiy in the United States list slovenskih delavcev v Ameriki Issued every day except Sundays and Holidaysfj] TELEFON PISARNE: 4687 COKTLANDT. Entered a* Second-Clai» Matter, September 21, 1903, at the Fort Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 C0RTLAND& NO. 138. — STEV. 138. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 12, 1915. — SOBOTA, 12. JUNIJA, 1915. VOLUME XXTTT. LETNIK XXIII, RUSI STOPILI ZOPET V OFENZIVO. SRBSKA ARMADA VDRLA V ALBANIJO. LVOV BRANI MOČNA RUSKA ARMADA. — AVSTRIJSKE IN NEMŠKE ČETE, KI SO BILE PREKORAČILE DNJESTER, SO SE MORALE UMAKNITI. — ŽELEZNIŠKA PROGA STANISLAV—LVOV V RUSKIH ROKAH. — ZAVEZNIKI ZAVZELI NEKAJ VIŠIN PRI MATDOSU. — SRBI NAMERAVAJO ZAVZETI DRAČ. — PREDSEDNIK "REPUBLIKE" ALBANIJE. — BOLEZEN GRŠKEGA KRALJA. — POGAJANJA MED TURKI IN BOLGARI. Položaj na vzhodnem bojišču. Dunaj, Avstrija, 11. juniju. —- Avstrijsko vojno ministrstvo j«* j (Žilnim uradno izjavo: V jugovzhodnem delu Galicije! nadaljujejo naše čete * ofenzivo južno i h I l»nj«*stra. Armada generala Pfalu/.erja je pognala suvraž-J i ilva /. njegovih (Mistoijank never- | tu. oil Otinije in Horodeiike. Se- ■ daj prodira ob rt-ki Dnjester in ni na levem bregu t«• reke naletela | h.i mkak odpor. V/.hodno od O'er-' novie mho odbili vse sovražil iške ■ napade. V splošnem je položaj v Galiei-ji neizpremenjen. Uspehi ob Dubici. Berlin, Nemčija, 11. junija. — Veliki nemški generalni stali naznanja : Ob dolenjem teku reke Dubiee smo severovzhodno od Ciragore oiihili vst* ruske napade. Sovražnik je izgubil H00 mož. Včeraj se siuaeija ni nič j »osebno izpremc- Ruski uspehi. Petrograd, Kusija. 11. junija.— Uii.ski veliki generalni štab naznanja : Po hudih iui|mrih se je v četrti k našemu vojaštvu posrečilo pognali sovražnika pri Zuravnu pre-ko reke Ihijester. Na fronti Julakov-Siewki so imeli Neme i težke izgube. Mi smo zaplenili 17 topov, 4!» strojnih pušk. vjeli lKfri častnikov iu preko iirugo avstrijsko armado, ki se je približevala od juga in jugovzhoda Lvovu. so Rusi ustavili in jo po vroči bitki pognali ^a železniško progo, ki veže Stanislav in Lvov. Severno od Strija so vjeli Rusi 2lR)0 mož in zaplenili lh strojnih pušk. Ko so Rusi zapustili Przemvsl. so koncentrirali svojo armado vzhodno od Mosciske. V torek zvečer je napadel general Maekeu-sen naše postojanke. Naš«* zakope je bombardiral najprej s težko ar-tilerijo. poteiu pa z bombami, ki so vsebovale dušeče pline. Napad je bil tako vroč, da so se približale prve vrste Nemcev našim za kopom. Ruska artilerija se je izboril » obnesla. Bitka se je vršila eelo noč. proti jutru se je pa moral sovražnik, videč, da ničesar ne opravi, umakniti. 9. junija smo pognali sovražnika z desnega brega re-!-• Dniester. Zavzeli smo nekaj vasi in vjeli v mestu Bukačev 800 avstrijskih in nemških vojakov. Lvovu m preti nobena nevarnost več. Angleško poročilo. London, Anglija. 11. junija. — Angleški vojaški strokovnjaki so mnenja, da Lvova ni mogoče vez zavzeti, ker pa ščiti z južne strani močna ruska armada. Pri Mikola- Z zapadnih bojišč. Veliki uspehi Francozov. Francozi so izkopali iz zakopov veliko vojnega materijala. Odbiti novi naskoki. PRI LORETTE. Nemci pravijo, da so odbili naskoke pri Lcrette, Hetuberne, Beaumont in v Champagne. jevu so začeli Rusi koneentrirati svoje čete. katere bodo prodrle do Przemysla in ga skušale zavzeti. Ako Rusi na vzhodnem bojišču zmagajo, se bo za Angleže in Francoze na za pad nem bojišču položaj znatno /boljšal. Turki in zavezniki. Dunaj, Avstrija. 11. junija. — Tukajšnje časopisje je priobčilo izjavo kapitauskega poročnika pl. Muecke-ja, ki je bil prideljen nemški križarki "Emden". Izjavil je. da Carigrada sploh ni mogoče zav-zili. V najkrajšem času bodo vso obal polotoka Galipolis blokirali turški in nemški podmorski čolni. Ker zavezniške čete na Galipolisu ne hodu mogle od nikoder dobiti pitne vode. se bodo morale udati. Topovi na zavezniških ladijah so že preeej oslabljeni, in krogle iz njih ne zadevajo več svojega ei-lja. Velika bojna ladija "Queen Elisabeth"' ni skoraj za nobeno rabo več in si bo preja lisle j morala poiskati zavetja v kakem varnem pristanišču. Turki so se dosedaj še vedno izkazali za izbor-ne vojake. Z munieijo so dobro preskrbljeni. Velike turške izgube. Pariz, Franeija, 11. junija. — r rad no se naznanja : — Vse ozemlje. kar smo ga zavzeli C. junija na (Jalipolisu. smo še isti dan utrdili. V bitki, ki se je vršila pri Ke-reve Dere. smo bili mi zmagoval-ei. Turški vojaki, katere smo vjeli, so izpovedali, da so imeli Turki v prejšnjih spopadih velike izgube. Zdravstveno stanje kralja Konstantina. London, Anglija. 11. junija. — Tukajšnje grško poslaništvo je dobilo včeraj zvečer o zdravstvenem stanju kralja Konstantina iz Aten sledečo brzojavko: Kraljeva temperatura je znašala stopinj Fahrenheita, žila mu je udarila 102-krat na minuto. Ponoči spi in se primeroma dobro počuti. Obstreljevanje zavezniških postojank. Berlin, Nemčija. 11. junija. — Iz turškega glavnega stana v Carigradu poročajo: Naše anatolske baterije so n-spešno obstreljevale sovražnišk« postojanke v okoliei Sed-il-Bahra. Njihovi okopi so preeej poškodo vani. Iz Bagdada poročajo, da so za čeli Angleži prodirati proti Tigri su. toda Turki so jih ustavili in jih pognali s težkimi izgubami v beg. Težki boji pri Maidosu. Atene, Grško. 11. junija. — Iz Mitilen naznanjajo, da so zavezniki z velikimi zgubami zavzeli dve višini, ki kontrolirata Maidos in tla so vjeli 700 Turkov. Nad sovražniško bojno črto se je pojavilo osem francoskih in angleških zrakoplovov, ki so metali bombe v strelne jarke. Srbska armada zopet v akciji. Rim, Italija, 11. junija. — Iz Skadra naznanjajo, da so Srbi vdrli v Albanijo in da uspešno prodirajo. Dosedaj so zavzeli že Ei Basan in Tirano. prihodnje dni bodo pa udarili naravnost na Drač. Ko bo padlo to mesto, se tudi Skader in Medna i:e bosta mogla dolgo časa vzdržati. Črnogorci so se pridružili Srbom in zavzeli Dneagni in Luno. Odlfteilna bitka se bo bila pri Dra-eu. Hussa efendi. poveljnik albanskih ust asov, je bil proklamiran za predsednika albanske republike. Berlin, Nemčija. 11. junija. — Nemško armadtio vodstvo poroča glede dogodkov na za pa d nem bojišču : "Prodiranje sovražnika severo-iztoeno od Lorette je bilo ustavljeno in ponovni naskoki proti našim pozicijam severno in južno od Neuville so s<* izjalovili. V zako-pih severno od Eeurie se vrše na-daljni boji. •Iiižnoiztočno od Hetuberne iu pri Beaumont srno odbili včeraj iu tekom uX> pušk. veliko zabojev eksplozivnih snovi, oprave in provizij. V bližini Touvent farme, južno od Hetuberne. so utrdili Francozi pozicije, katere so zavzeli včeraj •zvečer. Na tem mestu so prodrli skozi nemške črte na fronti dveh kilometrov ter globini enega kilometra. Nemci so vprizorili proti-naskoke. ki so pa ostali brezuspešni. Situacija glede Nemčije se je zelo izboljšala. Vladni krogi v Washingtonu pričakujejo, da bo dala Nemčija zadovoljiv odgovor. PREDLOŽITEV NOTE. Odgovora ni pričakovati pred potekom 10 ali 14 dni. Povdarja se prijazni ton poslanice. Washington, D. ('.. 11. junija. — Glasom sem dospelih poročil je predložil poslanik Gerard tekom današnjega dneva poslanico predsednika Wilsona nemškemu zunanjemu uradu v Berlinu. l>a-nes se je tukaj zaznalo. da je vsled naročila predsednika "Winona nadomestujoči državni tajnik Lansing predložil besedilo pod;: n*ee državnemu tajniku Brvanu. Poslaniea ni bila takrat še podpi sana in glasom njegovega odstopnega pisma je bil Bryan še ved no državni tajnik. Bryan p:t ni hotel ničesar reči in par minut pozneje je Lansing sam podpisal poslanico. Lansing je prisostvoval današnji seji kabineta na posebno po-\abilo predsednika. Ni šel --am liu-sto Bryana v Belo hišo. temveč je počakal tozadevnega povabila. Pri diskusiji glede razmerja napram Nemčiji so se člani kabineta za sedaj zadovoljili s odpo-.šiljatvo poslanice ter se je izjavilo. da se zasedaj ne more ničesar drugega storiti kot čakati na odgovor nemške vlade. Vladni u-radniki se niso hoteli pravuič izraziti glede izjav Bryana. V vladnih krogil| je vladalo danes splošno optimistično razpoloženje. Povsod se je glasilo, da je pričakovati od Nemčije zadovoljivega odgovora ter s«* j»» utemeljevalo te lip«* stem. ker je predsednik Wilson Nemčiji v svoji po-slaniei ponudil, da prevzame posredovanje med nemško iu angleško vlado. Razventega pa je bila poslaniea sestavljena v kolikor mogoče prijaznem tonu. Odgovora pa ni pričakovati preje kot v 1C ali 14 dneh. Bivši državni tajnik Bryan je objavil danes daljšo izjavo, v kateri pravi, da je moralo časopisje ftedaj splošno priznati, tla noče narod vojne, temveč tla je nasprotno za ohranitev miru. V njegovi izjavi, že tretji odkar je odstopil. se glasi: — Veseli me. da fcem mogel zapaziti izpremembo v načinu pisanja gotovih listov in komentarjih glede poslanice, ka tero se je poslalo Nemčiji. De včeraj se je vedno glasilo, da j« treba izvesti stvar z veliko trd nostjo. Sedaj se pa skuša povdar-jati miroljubni ton poslanice ter dokazati, tla ne pomeni na vsak način vojne. Poročnik in mornariški vojaki. Washington, D. C.. 11. junija. Poročnik Brauer in del moštva internirane nemške pomožne kri-žarke " Prinz Eitel Friedrich", ki so zapustili križarko. predno je bila formelno internirana, so sedaj predmet iskanja zaveznih oblasti. Dosedaj se še niso vrnili v Norfolk ter se je bati, da so odšli izven dežele. Carinski kolektor Hamilton je tozadevno obvestil zakladniški departiuet. Zadevo se je izročilo posebnim agentom j ust i č ne ga departmenta. "La Guerre Sociale" zopet zaplenjen. Pariz, Francija, 11. junija. — Vlada je že četrtič zaplenila Her-ve-jev list "La fluerre Sociale". Ilerve pa je izjavil, da bo kljub temu še nadalje izdajal list. VAŽNO ZA POŠILJATVE DENARJEV V STARO DOMOVINO. Dobili smo brzojavno poročilo, da se denarne pošiljat ve kakor tudi pisma ne morejo več izročati naslovnika v južnih Tirolah, na Goriškem in ob obali Primerja, to je za TRST, ISTRO in DAL-| MACLJO ob obrežju. Za KRANJSKO, spodnji STAJEE in druge notranje kraje pa posluje pošta 'kakor prej. Turška in Bolgarska. Pariz, Francija. 11. junija. — Turška in Bolgarska sta se začeli pogajati. Turčija j«' baje pripravljena odstopiti Bolgarski del o-zemlja pri IJedeagaču. Kako se bodo pogajanja končala, se sedaj še ne da dognati. Predsednik Wilson. Washington, D. C.. 11. junija. Predsednik Wilson bo odšel 4. julija v Cornieh. N. II. To bodo njegove prve počitnice, odkar je postala inozemska situacija tako akutna. Njegova družina bo odpotovala v Coraich že 2i"». junija. Položaj v Mexico City. Begunci v Vera Cruzu. Združene države bodo ojačile obmejno stražo. — Ameriška družba "Rdečega križa" na delu. VILLA IN ANGELES. Iz glavnega mesta Mehike je dospelo v Vera Cruz 500 beguncev. Razmere se niso izboljšale. Washington, 1>. <'.. 11. junija. Vojni tajnik tJarrison je sklenil ameriške čete ob mehiški meji znatno ojačiti. Sprva je nameraval poslati iz Texas nekaj vojaštva na Filipinsko otočje, sedaj je pa odredil, da bodo ostali vojaki na svojem mestu in če bo treba, dobili tudi ojačenja. V Monterey so odprli javne pekarne, v katerih se peče iz žita. ki «ra je dala na razpolago ameriška družba "Rdečega križa", kruh za revno prebivalstvo. Že prvi dan so razdelili med reveže HUM) hlebov kruha. Ameriškemu konzulu v -lunrezu so sporočili, da sta bila George .Marks in S. Franklin obsojena na smrt, ker sta spravljala v promet ponarejen denar. Oba sta skoraj-gotovo Amerikama. Konzul bo poskušal toliko časa zavlačevati smrtne obsodbe ,dokler ne bo dobil od državnega departmenta potrebnih dokazov. Vera Cruz, Mehika. 10. junija. V spremstvu ameriškega konzula Shanklina je dospelo danes iz glavnega mesta Mehike v Vera Cruz -"»00 beguncev, izpovedali so. tla vladajo v glavnem mestu Mehike še vedno strašne razmere. San Diego, C«L. 11. junija. — Sem je dospelo poročilo, da so < 'arranzovi vojaki v Manzauillu in Mazatlauu nasprotniki tamo-šnjili Amerikaneev. Škodujejo jim kjerkoli morejo. Kljub temu se pa dosedaj še ni prisodilo, da bi ko-ga dejansko napadli. Galveston, Tex., 11. junija. — Tukajšnjemu Carrranzovemu zastopniku so sporočili, da sta se general Villa in Angeles sprla. Baje sta po bitki pri Leonu drug drugemu očitala st rahopetnost iu drug drugega dolžila. da se je u-maknil. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni z Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDUE in SKANDINAVIJE. Dogoditi se zna, da avstrijska pošta ne bode delovala ob italijanski meji, to je za Goriško in mali del Prim or j a, a za notranje dežele kakor Kranjsko, Spodnjo Štajersko itd., pa bode promet o-stal neoviran. Ako se pa pripeti, da v kakem kraju denar ne bode izplačan, ga pošiljatelj dobi povrnjenega. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po ''Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati. Cene $50.00 nagrade plačam tistemu, kateri izroči roki pravice ALOJZIJA GOLOBA,_ morilca mojega brata, Franka F a t n r-j a. Njega je lahko spoznati, ker ima obe roki kakor tudi desno uho sežgano od plina. Pobegnil je po izvršenem zločinu iz Colo rade ter se nahaja sedaj najbrže v državi Kansas. JOHN FATUK, Del Agua Box 22. Colorado. K K • 5 ... .90 120..« 19.80 10____ 1.75 130.__ 21.45 15 ... 2.60 140 .. 23.1C 20,... 3.40 150 ... 24.75 25____ 4 25 160 ... 26 40 30 ... 5.05 170.... 28.05 35 ... 590 180 ... 29.70 40 ... 6.70 190.... 31.35 7.55 2 milj južno od glavne eeste, ki veže Ljubljano s Celovcem. Italijani so danes tudi napredovali preko Predila, nedaleč od Trbiža. Celi vlaki ranjenih italijanskih vojakov prihajajo v Videm. Vsi italijanski naskoki so se izjalovili — pravi Dunaj. Dunaj, Avstrija, 11. junija. — Avstrijsko vojno ministrstvo je izdalo danes ponoči sledeče poročilo glede bojev ob italijanski fronti: "Predvčerajšnjem se je odbilo vse naskoke Italijanov na vseh frontah. Ponovna ataka pred Gorico se je izjalovila vsled vstraj nega ognja dalmatinske deželne brambe. Istotako je bil brezuspešen naskok severna od Koncili. Na fronti ob Soči se vrše nadaljni artilerijski boji. Na koroški fronti se je odbilo včeraj oster naskok sovražnika proti Freikogel. Na -Tirolskem se je izjalovil neki italijanski naskok na naše pozicije pri Pentelstein. Naskok je vprizorila brigada, ki je vdrla v bližini Cortina d'Ampezzo. Drugače se pa vrše neprestani artilerijski boji. Rim, Italija, 11. junija. — Vse uspešne operacije, o katerih je poročal general Cadorna. imajo trajno vrednost za armade, ki so udr-le v avstrijsko ozemlje. Na tirolsko-trentinski fronti imajo Italijani vsled zadnjih u-spešnih operacij v oblasti vse pozicije. ki nadvladujejo ozemlje. Napredovanje se vrši stalno. Pri Cortina, v dolini Ampezzo, eni najbolj severnih točk v tren-tinskem odseku, so Italijani pognali nazaj Avstrijce, ki branijo dohod v sreč dežele. Prelaz Falsa- Torpedirana križarka. Avstrijski podmorski čeln št. 4 je petopil majhno angleško križarko "Liverpool". rego na zapadu, je padel v roke Italijanov in cesta, vodeča v dolino reke Drave, je sedaj nadvlada-na od italijanskih čet. Vršili so se zelo ostri boji, predno se je pognalo Avstrijce s te važne izvan-redno važne pozicije. V prvi vrsti so vedno stale planinske čete. ki so že ustvarile rekord v sedanji vojni. Obupni boji so trajali dva dni ter so se končali z zavzetjem pozicije od strani naših čet. Italijani so se morali boriti z velikanskimi težkočami, ker je šel boj vedno v kreb#r. Pomen italijanskih uspehov. Vojaški kritik lista "La Stam pa" pravi v pregledu dosedanjih bojev, da si niso Italijani le zagotovili pot naprej, temveč da so iz-vo je val i z zavzetjem Freikogel-a, icveroiztočno od Monte Croee prelaza, na koroški fronti, veliko zmago. Zaplenili so topove ter u-jeli ^00 Avstrijcev. V protinasko-kih. ki so sledili, so bili Avstrijci zopet pognani v beg. Izjalovili so se vsi napori, da se prežene planinske čete s Črnega vrha, sedem milj severozapad-no od Tolmina. Italijani imajo namreč v oblasti vrhunec te gore. Odpor Avstrijcev ob Soči je mogoč le radi trajnih utrdb iu u-metnih zakopov, katere se je zgradilo. da se ustavi prodirajoče Italijane. Lugano, Švica, 11. junija. — Tz italijanskih virov se je tukaj zaznalo, tla se glasi v dogovoru Italije z zavezniki. o se prostovoljno oglasili. Sprejel o se jih je z velikanskim navdušenjem. Nekateri prostovoljcev, dasirav-no so glasom italijanske postave podaniki Italije, ne znajo govoriti italijanski. Bili so rojeni v Ameriki. Drugi zopet pa so se že udeležili tripolitanske vojne. njajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas. TVRDKA FRANK SAXSER, 82 Cortlandt St. New York. N. Y. ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAH. Dunaj, Avstrija. 11. junija. — Avstrijski podmorski čoln št. 4 je torpediral majhno angleško križarko "Liverpool" in sicer v sredo v Jadranskem morju, na obali Albanije, nekako trideset milj za-padno od San Giovanni di Medna. Angleška križarka se je nahajala v spremstvu šestih torpednih čolnov rušilcev. katerim se je avstrijski podmorski čoln izognil ter torpediral križarko samo. "Liverpool" je bila majhna križarka, istega tipa kot Bristol". "Gloucester". "Glasgow" in "Newcastle", ki so bile vse zgrajene leta 1!»09. Vsebovala je 4820 ton ter je vozila z naglico 25 vozljev na uro. l\>sadka je obstajala iz 376 mož. Delovanje nemških podmorskih čolnov. London, Anglija, 11. junija. — Pamik "Strathcarron" je bil včeraj torpediran od nekega nem-' «kega podmorskega čoJna ter se je potopil. Posadka se je rešila v čolne. Komitej pri Wilsonu. Newyorski importerji so zelo j oškodovani vsled postopanja angleške admiralitete, ki skuša preprečiti vsako pošiljatev v A vsilijo in Nemčijo. Imajo pripravljene izdelke v vrednosti $:i0.000 (MX), ki so namenjeni za Nemčijo in Avstrijo. Ako se jih ne odpošlje, bo nastala velika izguba. Komitej Merehands Association se bo radi-tega obrnil na predsednika Wilsona. ki naj bi nato sklenil ugodne dogovore z angleško admira-liteto. V prognanstvo. Lizbona, Portugalska. 11. jun. Generala Pimento Castro in dva druga ministra se je prevedlo danes z neko bojno ladijo na Azore v prognanstvo. Zdravnica obdolžena špijonaže. Chicago, IU., 11. junija. — Dr. Spangler. ki je preje tukaj izvrševala zdravniško prakso, se nahaja v Londonu v zaporu, obdolžena špijonaže v prid Nemčiji. Sneg v Montani. Butte, Mout., 11. junija. — Včeraj je nastopilo zelo mrzlo vreme. Opolnoči je začelo snežiti in je snežilo skoraj do poldneva, že- lezniši promet je bil za nekaj ur ustavljen. Povzročena škoda je malenkostna. \ » V. Via"** GLAS NARODA, 12. JUNIJA, 1915. "(LAS NARODA" (Slo verne Daily.) Owi#*a «Bd published by tbc Movenic Publishing Co. (« cor ^rjration.) * NK SAKSER. President. • LOUIS BENEDIX, Treasurer. V Place of Business of the corporation and addresses of above officers : Oortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. La celo leto velja list za Ameriko in Canado........................$3.00 leta....................... 1.60 leto ca mesto New York........4.00 »' r»l leta za mesto New York ... 2.00 I« u T«e ieto...........4.50 " pol leta.............2.65 ** Četrt leta............ 170 • pol - leta >• pol let * Fvroiii M " "GLAS NARODA" izhaja vsak dan tzvsemši nedelj in praznikov. -GLAS NARODA" (" voice of the People") fstLsd every day except Sundays and Holidays. , Subscription yearly $3.00. dopisi brez podpisa in osobno^ti ae ne pnobčujejo. — Dvuar u*> se blagovoli pošiljati "po M jney Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosi it... a h se nam tudi prejinj« MrsliUfl naznani, da bitrejs najdemo naslovnika. Dup'sou in |«o6iljatvam naredite ta naslov: *CLAS NARODA** v li Cortiandt St., New York City. Telefon 4387 Cortland t. ii* Nesrečen narod si< ii < Ki nrkdaj se je uas Slovence podjarmljevalo. V starih časih so nemški grajščaki-plemenitaši vihteli bič nad nami in so med nami prav po turško gospodarili. Potem nas je dobra avstrijska vlada razcepila v razne kronovine, in sicer: Kranjsko. Koroško, Štajersko, Goriško, Trst in Istro. Tako je bilo popolnoma onemogočeno skupno delovanje v politiki, gospodarstvu itd. nei na Kranjskem so se še držali in dunajska vlada -iMupatja vrgla kako oglo-jst. Pri vsem tem pa je si-•no gojila nemško idejo in la blaženo nemščino. Ja-az temu je, da ni bil zra-ilreja Winkler-ja, dobrega *a Slovenca, še nikdar kak c kranjski deželni pred-Pač pa se je v Ljubljano > najhujše naše sovražni-grofa Auersperga. barona \Wdmana, Seluvarza itd. Vse to pa ni Se zadostovalo dunajski vladi. Poslali so jim za predsednik* deželnega sodišča krutega zatiralca Slovencev, Els nerja. Ta možak je strogo p repo vedal občevanje v slovenskem je ziku med uradniki in to se je zgodilo v središču Slovenije! Višj politični uradniki kot naprimer okrajni glavarji so bili povečini >ovra£niki slovenskega naroda Muako je bilo pri finančni direk ci.ji. V trgovini in obrti se je pro t< žiralo priseljene Nemce. So veliko slabšo pa se je godile S' i> • :ic< !ii na Koroškem. Ve« spodnji del Koro«ke ob Dravi in Zil j i ji« mogel izvoliti le enega za stopnika v državni zbor, v deželnem zboru pa sta bila le dva po-Klaaet, ki sta zastopala dobro tre fino slovenskega prebivalstva na Koroškem. Da je bilo in ostalo ta k«s je skrbela vlada v Celovcu in na Dunaju. Sistematično se je po-nemčevalo vas za vasjo ter je skrbel za to v prvi vrsti koroški deželni šolski svet. Pristno slovenske občine niso smele dopisovati no političnim, ne drugim oblastim v domačem jeziku. Vse dotične spise se je vrnilo s pripombo: Nichts Tvindiseh! ali pa: Amts-sprache deutsch!... Ne dosti boljše se je godilo Slovencem na Štajerskem. Imeli so pač par zastopnikov v deželnem zboru, toda ti poslanci v Gradcu so vedno naleteli na gluha ušesa. Tudi na Štnjerekem se je sistematično ponemčevalo od vasi do va si, s pomočjo deželne vlade in šolskega sveta. V Celju samem, ki je popolnoma obdan od Slovencev, se ni culo drugega od nadutih Nemcev ali ponemčenili Slovencev kot psovko: Windischer! V Trstu biva nad 70,000 Slovencev in cela okolica je pristno slovenska, a so vladali Italijani. Do leta 1880 so imeli trža&ki okoličani le enega zastopnik« v držav- nem. in deželnem zboru. Sole so bile zgolj italijanske in da se o-hrani umetni neonški živelj, je dunajska vlada vzdržavalo nemško gimnazijo, realko in mestno ljudsko šolo in to za skupno število .">000 Nemcev. Za 70,000 Slovencev pa vlada ni ustanovila niti enega slovenskega ljudskega razreda 1 Pozno šele je ustanovila družba sv. Cirila in Metoda slovensko ljudsko .šolo, ki je bila prav dobro obiskana, d očim so bile v nemških šolah klopi prazne. V Trstu so neizprosno gospodarili Italijani, in sicer Italijani iz kraljevine in poitalijančeni Slovani. Mestne službe so imeli le Italijani; občevanje in dopisovanje z gosposko pa je bilo le iialijansko. Gorje onemu, ki bi si drznil priti v urad ter govoriti slovenski! Takoj se mu je zabrusilo v obraz: No eapis-co schiavo! — La lingua ufficiale e italiana! — Slično je bilo pri avstrijskem Llovdu, ki je bil mastno podpiran z Dunaja. V Istri so vedno gospodarili Italijani. Zadnjih 20 let se je sicer nared precej probudil, a vendar ni dosegel svojih pravic. Vsa primorska mesta so ostala v italijanskih "krempljih ter vsa trgovina in obrt. Slovenci in Hrvati so ostali pravi tlačani in grozno so jih odirali italijanski špekulanti. Xa Goriškem so bile razmere za Slovence malo boljše kot v Trstu in Istri, a vendar ne take, kakršne bi morale biti. Razun Fur-lanov in malo peščice Italijanov v Gorici jo vse ostalo prebivalstvo zgolj slovensko. Take so razmere, v katerih žive Slovenci, ratzkosani v šest krono-vin. Bojimo so pa, da bodo po vojni še slal^e. Ako zmagata Avstrija in Nemčija, bo pritisk še hujši, kajti potem bo še bolj vzra-stel greben avstrijskim Vsenem-cem. Ako pa pobaše Italija kako teh pokrajin, so bo Slovencem tam tako godilo kot onim 40,000, katere so leta 186G ugrabili Italijani s pomočjo Nemčije in Bis-marekove politike. Slovenci bi morali biti prvič združeni v eno kronovino, drugič pa v boljši stiki s sosedi, s Hrvati. Da pa se to št1 ni zgodilo, je skrbela dunajska vlada. Ako bi so to zgodilo že takoj po nesrečni vojni leta 1866, ko so Avstrijo iz hvaležnosti za Sclileswig - Holl-stein napadli še Prusi z Bismar-ckom na čelu, bi se danes gotovo ne skominjalo po teh pokrajinah. Danes bi ne bilo treba rešiti bratov Italijanov, ker bi jih sploh nič ne bilo. Ker se je pa italijansko irredento gojilo, domače slovensko prebivalstvo pa zatiralo, se sedaj ta krivična politika maščuje. Slovenci smo res nesrečen narod, vedno tlačan tujcev. Kadar se pa oglasimo za svoj obstanek, pa jp najti žalibog še kratkovidne rojake, ki tega nečejo ali pa ne znajo nmeti. Nekateri so se pa tlačanstva in ponižnosti že tako privadili, da jim je ideja osvobojen ja slovenskega naroda že — izdajalstvo! Ive mirni ostanite, plašljivci, razmere kažejo, da nas bodo po-hrustali ali Nemci ali pa Italijani, kajti pregovor se glasi: Kdo zaničuje se sam. podlaga je tujčevi peti! žalostne, da jih ni mogoče opisati, onimi hišami mogočen orel, ki po- *"Vaša stvar'', sem odvrnil. Premogorov sicer obratuje, zaslu-časi premika svoje silne svobodne: 4'Nič ne st'ri, ne bodi hud! Lah-ži se pa tako malo, da človek ni- kreljuti. ko pijem, a svoje zavesti ne zapi- ina skoraj niti za vsakdanji kruh.I ^lisli so me pa odnesle stran — jem nikdar. Sicer pa. prosim, ne Ne vem, kaj bi storili, če bi ne dalje in dalje, stran iz te brezup- daj nikomur mojih vreč. In če te imeli dobre pitne vode. Ta nam ne teme ozke koče. Zdelo se je, da tudi sam prosim zanje, ne daj jih! potolaži žejo, ker do ječmenovca me odpihava svoboden veter, v Slišaš?'' le malokdaj pridemo. Sem prihaja ( moja ušesa je nosil širni ocean' ' Slišim*', sem se odrejal hlad-vedno veliko ljudi iskat dela, to-( jezno svoje melodije, solnee je za- no, 4'le pijani, prosim, ne pridite da redki so oni. ki ga dobijo. Sem tanjalo pred menoj, neprodirna k meni v kočo." ne svetujem še zaenkrat nikomur tema me je obdajala in lahno sej "Ne bo me", je odvrnil ter je hoditi. Če se bo kaj na boljše obr- je zibal moj čoln na valovih mor- udaril po konju. Konj je zaprhal, nilo, bom že sporočil. Pozdrav! — ja... j se vspel, toda komaj je napravil Naročnik. I Kri mi je vzkipela v žilah, ko par skokov, ko ga je Vasilij usta- Ccllinwcod-Cleveland, Ohio. —'sem bil slišal povest potepuha.1 vil tur pridirjal nazaj k meni, re-Delavske razmere so tudi v tem'Razmišljal sem, kakšen utis bi koč: "To ti je konj! Zlata vre-mestu take kakor drugod. Po ne-j neki napravila na jetnike, če bijden! Stavil sem nanj. Glejte, ka-katerih tovarnah obratujejo sicer jim jo pripovedoval v zatohli ce- ko teče! Zdaj morem dobiti zanj s polno paro. toda zaslužek je ta-Jliei. Pa zakaj, sem se vpraševal, ko majhen, da se komaj preživijo.'ne vpliva ta povest na mene radi Čudno se mi zdi, da se tukajšnji rojaki tako malo zanimajo za Slovensko Ligo, to najbolj pomembno našo organizacijo. Rojaki, ne zmenimo se za one, ki nam mečejo polena pod noge, ampak sto-pajmo naprej, da bomo enkrat dosegli svoj cilj! Pozdrav! — J. Ro-žanee. Elmhurst, 111. — Delavske ra'z- težkoč bega, ne radi prestanih naporov in nevarnosti, celo ne rati i neutišne, hrepeneče tuge potepuha. ampak le radi vse poezije svobodne svobode. Zakaj preveva zdaj tudi mene želja po svobodi, po morju, gozdu in polju? In če je to pri meni, kako neodoljivo mora pač biti to hrepenenje pri potepuhu, ki je bil vse to že oku- mere so bolj srednje. Zaslužimo sil? toliko, da se pošteno prezivimo. Pred kratkim se je oglasila gospa Štorklja pri družini Nemcovi in jo obdarila s krepkim sinčkom. Kmalu zatem je obiskala Čigoje-ve in pustila pri njih dečka; ker je pa mislila, da je številka tri najboljša in najbolj srečna številka. je šla k Vrtovčevim in jim tudi podarila sinčka. Prihodnje dni nas bodo zapustile družine: Ko-melova, Lestnova iti Kralinova ; 'odšle bodo na farmp. Rojakom želimo obilo sreče in uspeha! Pozdrav! — Ž. Owosso, Mich. — Tudi jaz sem se namenil nekoliko popisati tukajšnje razmere. To j«1 farmarsko mesto, ki ima 25,000 prebivalcev. Čudno, tla Slovencem ni znan ta kraj, ki je oddaljen milj od Detroita. Delo v tovarni za kare se prav lahko dobi, enako tudi pri popravljanju cest. Sedaj spravlja sem delavce neka chicaška družba. Drugi mesec bo začela obratovati tovarna za sladkor. Slovenci, kateri ste brez dela, pridite sem. tukaj boste gotovo dobili delo. Posebno dobro bi bilo, če bi se preselil v ta kraj kak boarding boss, ki bi imel ljudi na hrani in stanovanju. Najemnine za hiše so primeroma majhne. Pozdrav vsem Slovencem širom Amerike! — Joseph Peek, Box 270, Ovvosso, Mich. Dopisi. Brooklyn, N. Y. — Slovenski delavski pevski zbor "Brooklyn-ski Zvon" priredi dne 20. junija svoj prvi letni izlet pri ''Revnem Lazarju". Tedaj bo "Zvon" zopet enkrat javno nastopil iu po kazal, koliko znanja si je prido bil v petju in koliko je zadnji čas napredoval. Nastopil bode mešani zbor, kvartet, in moški zbor. Za dobro zabavo bo vsestransko preskrbljeno. Vse bo gotovo zanimalo streljanje. Oni, ki bo največkrat zadel, bo dobil krasen dobitek. Razen drugih zanimivosti bo tudi srečolov, šaljiva pošta itd. Janca bo na ražnu okusno spekel g. Hinko Knez, ki uživa, kar se tiče pečenja jancev, v naselbini največje renome. Skoraj ni treba omenjati, da ne bo manjkalo pristnih kranjskih klobas, dobre kapljice in svežega piva. Noben Slovenec naj ne zamudi te prilike. Na svidenje 20. junija! — Ludo-vik Muc. Cecil, Pa. (Montour Mine No. 2.) — Kljub temu, da skrbno prebiram vaš cenjeni list, dosedaj še nisem zasledil nobenega dopisa iz naše naselbine. Tukaj je precejšnje število Slovencev, toda delavske razmero to tako slabo in Begunci s Sahalina, Ruski spisal V. Korolenko. Za Glas Naroda priredil F. R. D. (Konec.) IX. Ogenj v peči je bil pogasnil in v koči je bilo tako toplo kakor v peči. Ivje po oknih se je začelo tajati in iz tega se je moglo sklepati, da je mraz popustil, ker v hudem mrazu se navadno ledena skorja po oknih nikdar ne staja, najsi bo še tako toplo v sobi. Zato sva nehala devati polena na ogenj in jaz sem stopil ven, da bi zaprl peč no cev. Megla se je res razblinila, vzduh je bil prozoren in se je zdel mehkejši. Slabotna luč se je svetila sem od severa. V nekakih žalostnih občutkih sem stal na strehi in oko mi je zamišljeno blodilo v daljo. Noč se je razprostrla čez zemljo v vsej svoji mogočnosti in krasoti. Na nebu so mežikale zvezde, gladka snežna ravan se je vlekla v daljo, na obzorju je stal temen gozd in jasno so se risali vrhovi daljnih Potepuh je spal. Meni moje misli niso pustile spat. Pozabil sem pri tem, kaj ga je spravilo v ječo in prisilnico, kaj da bi bil napravil. ko je bil nehal "poslušati svoje stariše". V njem sem videl le življenje, polno mladostnega poguma, energije in sile, življenje, ki je klicalo ven v svobodo, v--kam ? Da, kam.'... iz lahnega šepetanja potepuha se mi je zdelo, da razločim vzdihe. Komu so bili namenjeni? Zaspal sem pozno. X. bilo koči od Tatarov, kolikor le hočem. Da, da, Tatar ljubi dobrega konja bolj od svojega življenja." "Čemu ga prodajate potem? S čim boste potem delali?" "Tako, ker moram!" Zopet je udaril po konju, a ga takoj nato ustavil. j "Zat pač, ker sem naletel tu na nekega znanca. Vse pomečein stran. Eh, prijatelj, le poglej tam, na črnem konju, Tatarja! — Ti, ti!" je zaklieal za nami jahajo-čemu Tatarju, "Ahmet! Pridi malo bliže!" | Majhen, suhljat konjič je pridirjal s svojim jezdecem do mojih sani. Tatar je snel čapko v pozdrav ter se smehljal. Radovedno sem ga pogledal. Zvit obraz Ah meta se je raztegnil v široko rezanje. Male oči so zrle veselo, razposajeno in zaupno v Vasilija. "Razumeva se", se je zdelo, da govori pogled. Ahmet je bil prepričan, da se ga je razumelo; bil je zadovoljen ter je prikimal z glavo. "Prijatelj in tovariš", je rekel ter pokazal na Vasilija, "skupaj sva potovala po deželi." , "Kje bivaš sedaj? Prej te nisem videl tu." "V rudokope hodim, žganje nosim." Ozrl sem se v Vasilija. Povesil je glavo ter se igral z vajeti. Toda takoj nato je dvignil glavo ter me gledal izzivajoče s svojimi ognjeno svetlimi očmi. Njegove ustnice so bile trdno zaprte, le spodnja ustnica se je včasih zganila. "V gozd grem ž njim. Kaj me tako gledate? — Potepuh sem in ostanem!" Zadnje besede je govoril, ko je že odhajal ter puščal za seboj cel oblak vrtečega se snega.--- Cez eno leto sem zopet dobil Ah meta v vasi. Prišel je zopet po žganje. Vasilij pa se ni nič več vrnil. DAROVI sa nesrečnega J. Zupana v Grove City, Pa. Smuggler, Colo. John Mihelič $1.00. Prebavna tonika za stare in slabotne osebe- Tudi zelo primerna za rabo okre-vancev. SEVERA'S BALSAM OF LIFE f Severov Živi j •risk i Balaam). T Sc. 1 Priporoča se zoper zapeko, nepre- bavo. slabo prebavo, otrpla jetra, žol-čnico in ponavljajočo mrzlico. Ni mogel prebavi jati, "Po rabljenju Severovega Življenskega Balzama dva tedna, sem se počutil veliko boljšega in zdravej&ega. Nadlegovan sem bil doigo časa. ter r.isem mogel pre-bavljati svojih jedi), toda po rabljenju Severovega Ž.i-vljenskega balzama, ja nepriiika prešla in me pustila v dobrem zdravju. Priporočam ga vs:m, ki trpijo vsied želodčnih nepnlik." Dymian Mcroz. Box 14. Duffield, M:ch. "ZDRAVJE ZA ŽENSKE" jij ime n:t5e Vnjiiice. katem je ftpi&anft V , . k>.ri-t trn-Tili 2<-ri-k. opisoiofo raznih liepnlik-v sNfuju k:it. :ili je izkazal SEVEROV REGULATOR \r«lu..*t k. t 1o- mka in ženski ti i nnjlxiljii prijatelj v i.jfneiu trpljeiOn. Kti..?i.-.> iniiiljaiii«. /.:ist( iij na VpmSaiije. IVin Si-ver .\«-t;:i K«-t't.!at<,ry.i j«- il.i«J. Severovi Pripravki so napri*i:ij v lekarnah. Ifc.bite ^everove. Ne vzemito nadomestitev. Ako jih ne luon te dobiti, nuročijte jib od nas. W. F. Severa Co, CEDAR RAPIDS IOWA Ko Rem se prebudil, j»* krog enajste ure. Na tleli v so se igrali poševni sol n en i žarki, ki so se s težavo prerili skote omrzla okenska stekla. Potepuha ni bilo nič več v koči. Po opravku sem moral v vas, zato sem zapregel konja v svoje sani ter se peljal doli jjo vaški poti. Dan je bil jasen in razmeroma topel. Vaško prebivalstvo so tvorili do polovice izgnani Tatari in ker so obhajali ti danes nek svoj praznik, je bilo prav živahno na cesti. Tupatam so zaškripale vrata in iz dvorišča so se pripeljale sani ali pa so pridirjali konji, na kojih so se zibali že opijanjem jezdeci. Semtertja je krenil kak plašen konj na stran ter preobrnil sami. Konj je divjal dalje po cesti, ven vrženi Tatar pa je tlelal prave oblake snega ter je še vedno držal vajeti v rokah. Nezmožen obvladati kakega konja ali zvrniti se s sanmi, more doleteti vsakega, posebno, če je pijan. Toda pri dobrem Tatarju velja to zal Rojaki, pomagajte še kaj temu sramoto, če se izpusti vajeti iz revežu, ki je neozdravljivo bolan, rok — celo pod tako težavnimi ima bolno ženo in kopico n«*pre-okolnostmi. skrbljenih otrok! Vsak najmanjši Vendar tam na ravni cesti se je.dar mu bo dobrodošel. RRACKERJEF BfflNJEVEl' je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Cena za "BRINJEVEC" Je: 6 steklenic $ 6.50 12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi Cisti domaČi TROPIN JE VEO in SLIVOV-KA kuhana v naši lastni distilerljl. Nase cene so sledeče: Tropinjevec i>er £al. $2.25, $2.50, $2.75 in $3.00 Slovovitz per pal.................$J.75—$3.00 Tropiujevec zaboj .................... $ 9.00 Slivovitz zaboj ...................... $13.00 "66" Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00 RndeCa Ohio vina per gal.....55c.t 60c., 65c. Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c. Za 5 In 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $li.00, za večja naročila je sod zastonj. NartnSilu /iaj se priloži denar ali Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co, 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. pojavilo posebno vrvenje. Jezdeci se odmika jo v stran, tako tudi pešci in Tatarinje v svojih rdečih oblačilih, nakinčane in okrašene, pode otroke s ceste na dvorišča. John Zupan, R. F. D. 12, Box 13, Grove City, Pa. PIŠITE PO ILl'STKOVANI CENIK! "I Z V R S T N O!" Tako se je šr rsak izrazil kdor rabi brivski aparat, kar je pa tudi ivs. kajti s tem aparatom se zelo hirro in čisto obrijete in glavno je to, da se ne morete run it i. Najbolj v ral»i so aparati, kot ga vi-dite na sliki, stane sauio $1.00 s i>oStui-no. V usnjati Skatlji je poleg apa- rata tudi baUcm najfinejših klin, ki so izdelane iz najboljšega jeklo. Denar pošljite po Postal Money Orderu ali gotov denar v registriranem pismu. Naroča se pri: Alois Adamič & Co., P. O. Box 1581, New York, N. Y. PIŠITE PO ILL" ST KO VAN I CENIK! DEKLE, rz koč prihajajo radovedneži, vsi|staro 22 let' službo Pri sl° se ozirajo v eno smer. i venski ali nemški družim. Govor Na drugem koncu dolge ceste -se je pojavila zdaj gruča jezde-jJtZ1 " cev. Kmalu sem videl, da imajo . r jahalno tekmo, ki so pri Tatarih; __Gdlespte, 111.' in Jakutih izelo priljubljene. Ka- Lščein svojo ženo, katera je že nemški in za silo tudi slovenski KI Iv Schmidt. kili šest jahačev je bilo, ki so dirjali kakor veter. Ko so se približali, sem spoznal, vsem načelu, sivega konjička, na kojem je prijezdil sinoči Bagilaj. Pri vsakem peketu se je širila razdalja med njim in ostalimi. Še hip in šinili so mimo mene kakor vrtinec. Oči Tatarov so se svetile v razburjenju in zavisti. Vsi so migali pri jahanju z rokami in nogami gora. In vsa ta slika, s svojim j ter vpili in se sklanjali pri tem, mrazom, temo in molkom, mi je s telesi nazaj. Samo Vasilij je ja vlivalo srce___ Ko sem se vrnil v kočo, žalost in hrepenenje v je že hal "po ruskem načinu" naprej sklonjen na konjev vrat, le od časa do časa je kratko in ostro za- pred 6 leti pobegnila z MATIJEM KRIŽMANOM. On je doma iz šentjurske fare ob Taboru. Nje rodbinsko ime je TEREZIJA CENI&EK. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, dobi nagrade, ali naj se sama oglasi. Jaz jo ne bom nadlegoval, temveč zvedel bi rad, če je dobila ločitev; če ne, bom pa jaz potrebno preskrbel, ker nameravam še enkrat stopiti v zakonski jarem. — Joe Mering.' l5ox 96. Somerset, Colo. (11-14—6) Dobra zemlja za farme spal potepuh in le počasni, mirno1 žvižgal, kar je vplivalo na konja enakomerni dihljaji spečega so kakor udarci z bičem. Sivi konji-motili tišino. ček je dirjal brzo, da se je komaj ▼ Swi««rt oddelka v upehan Michizmnu. m i- • , . , v j^.m i*i i ••• j v*iji oddelek dobre zemlje nm Izbiro r »Lavnem ludl jaz sem legel V posteljo, .dotikal tal s kopiti. micbiganBkem okraju detelje in Mdj*. Zemlja je a pod vplivom ravnokar slišane j Simpatije gledalcev so bile, ka- povesti dolgo nisem mogel za- kor navadno, na strani zmagalea.'Jio^l^^^k^i^Km^Mz^Stwa'n'wi fmati | '' TrH en deelcnt'* sn Vr-iT-oli T« ! letne obroke, če »e žeti tako. V bližini tr±iH Chi- ®PaX1- I xraen aeeKO I so Kncail. -lil j ea«o. Detroit. Grand R*p«d». Pišite po 72 strani Več kakor enkrat sem že skoro stari konjski tatovi, veliki ljubim- ■ gŽSffi^ffgffi^ ffir^*^ > zaspal, a ravno tedaj se je zganil ci te zabave, so se navdušeni tol- Toledo in Chicwo speci na svojem ležišču ter je še-jkli v taktu peketanja po bokih. petal tiho, nerazumljivo. Njegov' Sredi na cesti meje došel Vasi- . ...,. globok prsni glas, ki je donel ka- lij, ko se je vračal na svojem pe- cSSfSi nT, kor temno mrmranje k meni, me n astern konju. Njegovi premagani ■ -- -- je napravil vedno zopet čilega ter tekmeci so mu sledili daleč zadaj. je vzbujal v mojih mislih glike iz1 PotepuJhovo obličje je bilo ble- n j ego ve cgod.be. Tako se mi je do, oči so se mu svetile od razbur- zdelo včasih, da čujem šepet dre-' jenja. Opazil sem, da je že pil. ves nad seboj, da gledam s skale i "Pil sem že!" mi je zaklieal, doli in vidim bele hiše stražnice ko se je sklonil s konja-ter me po- r dolini in da plava nad menoj in zdravljal a šapko. George W. Swigard, BUt., Kje je moj prijatelj JURIJ GOR-JAN? Doma je iz Dol. Suha-dola št. 4. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi poroča, ali naj se sam javi svojemu prijatelja*: Frank Per-kovich, Box 36, S. Chicago, I1L t>; Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske In privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren ▼ Ameriki. Piiite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljie tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNLJSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. _ _ r ULA^ X-ViiuDA, 12. JJNIJA, 113. Brzojav in tolofafl V vnini l>rzoiavucSa omrežja pa iina III lululUII V TUJUIt vsak armadni zbor in armadno ____poveljstvo po eno brezžično brzojavno postajo, katera se prevaža Živimo v dobi, ki zahteva v voj na dveh vozeh elekro- in bencinov ni ogromnih žrtev, in to vsled'motor. Antena, to je lovilec elek-modernih vojni iznajdb. tričnih valov, ima obliko dežnika V sedanji svetovni vojni, v ka- in je 45 m visoka ter se prevaža teri igrata važno vlogo lopata in sama na enem vozu. Celo postajo kramp: najmodernejši topovi in'je mogoče v dveh urah postaviti, strojne puške, ko se dvigajo pilo-j Interesantno je videti kako voj-ti s fotografihimi aparati nad no telefonsko centralo pri višjem sovražnikovo ozemlje, ne pridejo poveljstvu, n. pr. pri kornem pove.- toliko v poštev za prenašanje veljstvu. V hotelu "Central" v naznanil pešci in konjeniki, tem- veliki sobi; ob zidu stoje mize. na ve«'* igra tu prvo vlogo brzojav in njih telefonski aparati. Le jekle-zlasti telefon. Jjia peresa — vibrateur — indnk-Tudi naša armada je bogato o-'«'ijskih aparatov buče monotono prem)jena s temi občutljivimi a-1 Morsejevo abecedo. Aparati so parati, ker le s temi pripomočki namreč prirejeni za telefoniranje se je mogoče vojevati na današ- in sluhoslovje (gehoerlesen). Te-njih nepreglednih frontah. Za ob- legrafisti pazljivo dejajo pri apa- skrbovanje te odgovornosti polne službe imamo zadostno število moštva, ki se je izvežbalo v raznih kurzih. večinoma pa v c. ratih, nihče po nepotrebnem ne govori; na zidu vise risbe vseh telefonskih zvez in tajna imena poveljstev. Ordonance raznašajo in kr. brzojavnem polku v Korneu ! in prinašajo brzojavke, kličejo lmrgu in v c. in kr. brzojavnem1 častnike generalnega štaba na te-kurzu v Tulluu na Nižje Avstrij-jlefonski pogovor. Isti vedno takoj skem. I prihite z zemljevidem, barvnim V vojnem času se ustanove raz- svinčnikom in radirko v roki, da ni brzojavni in telefonski oddel- v karti zaznamujejo premikanje ki, ki nosijo kot službeno označ- čet, kakor že je, lastne rdeče, sobo navadno ime dotičnega povelj-! v razne modro, izbrišejo kar se je stva, kateremu so prideljeni. na preraenilo, nato pa hite poročat primer: C. in kr. divizijski te- svojemu poveljniku. Vse to se vr-h fonski oddelek štev. 57. — Vsi ši s kimenatografično hitrostjo in laki od'lelki so po delavni zmož-jkmalu švigajo položaju primerni 11 ost i in številu precej obsežni; ukazi na bojno črto. najmanjši "gorski telefonski od-1 Najhujše delo za telegrafiste del. k"' Šteje na primer častnike, je v noči od 10. do 1. ure. V tem U| telegrafistov, fiO mož in 42 času navadno odda poveljnik ši-l;onj. ima "»C km žice. (i telefon-, frirane dispozicije za drugi dan. si;ih in t; optičnih postaj, katerih Take brzojavke, napisane na več vsaka (optična namreč) — pri u-. polah v samih številkah, trajajo prodnem vremenu — korespondira po več ur; vsprejemna postaja jih s sohično lučjo s pomočjo zrcal na oddajni vedno ponovi, da se le-ta :,<> km; ako pa ni solnea. z aee-' prepriča, da je brzojavka prav za-tile!-ko lučjo :{0 in v noči tudi 50 pisana. Vse to pošteno razdrapa k m. Seveda so aparati na take raz-!živce, in telegrafist, ki se je toliko dalje le poi/.kušeni in se v resnici mučil, ne ve. za kaj gre. ve pa. ne korespondira. ker ni potreb- ako provzroči najmanjšo napako, no. Pri neki vaji v letu 1909. smo lahko celi stvari brez namena si; nalizi|*ali s takimi aparati —( mnogo škoduje in pride zato pred /. uporabo Morse je ve abecede — vojno sodišče. "Slovenec." z ljubljanskega grada na Šmarno goro. od tam na (iolieo, kjer sta stala dva taka aparata in oddajala brzojavke na Celovec in Beljak. Tudi pri Litiji je bil istočasno postavljen en aparat, v zvezi z onim na ljubljanskem gradu. Vsi brzojavni oddelki razpolagajo s prav majhnimi aparati, ta-kozvanim " Ansehaltspule — System Svetič". Baje je bil Svetič Slovenec, frekventant brzojavnega kurza v Tulluu; on je predmetni aparat v vsem mnogo zbolj- Kako naskakujejo kranjski fantje. Ta aparat (Ansehaltspule) se Karol Jakopič iz Malevasi pri »Težici, sedaj na severnem bojišču, piše svoji sestri: — Draga sesfra! V prvi vrsti Te moram opozoriti, da mi ni treba pošiljati ne zavojev ne denarja. Denar lepo hrani, morda pridejo časi. ko ga bom potreboval bolj uporablja pri dvojni koresponden-1»^»j- — Tu imam vsega do-ei: žica vojnega telefona se zve- VrtU; vsak drugi dan dobimo tu-/.«• z ono poštnih ali železniških ,u vino i" I^** ne žaluj, aoaratov. ki so v obratu z galva- ^ rdeč! Sicer sem moral res električnim tokom. Med žp veliko prestati, a hvala Bogu. priklopi "Ansehalts- vedno sera korenjak. Ali se spominjaš, kaj sem doma večkrat govoril, da bom pirnesel rum žici se pule", ki prepreči, da galvanični. torej poštni tok. ne more iti skozi vojne telefone in da indukcij-'svetinjo iz vojne? Dobil se mjo! ski električni tok, to je oni, s ka- Srebrno II. razreda. In tudi pod-terirn so v obratu telefoni vojne-" lovec sem postal. To se boš posta-• i brzojava. ne škoduje poštnim vila z mano. ko bom prišel v Ljub aparatom. Le potoni tega sieer pri- Ijano: zvezde pod vratom, sveti-mitivnega aparata je mogoče, da njo na prsih, pa navihane brke! po eni in isti žici istočasno in po- Samo življenje bi me bil kmalu pol noma nemoteno korespondira stal ta "špas"; bilo pa je tako-pošta in vojni telefon, kar je pri le: nakupičenju brzojavk velikega' — Korakali smo za Rusi skozi pomena. Karpate trt dni in tri noči ter do- Pri /.• omenjeni vaji v letu 1909 speli do vasi K. Tega nebom nik-smo v Ljubljani zvezali poštno dar pozabil. 11. novembra opolno-/ico Divača—Ljubljana—Litija s či sino dobili povelje za naskok, takim aparatom in žico vojnega in sicer moja 3. stotnija in polo-telefona, postavili telefone v Di- vica druge stotnije. Rusi so bili vači. Ljubljani in Litiji, in obrat pred nami zakopani kakor v trd-je prav dobro deloval. njavi in mi smo jih imeli z bajo- Seveda je bilo potrebno tako neti pregnati iz okopov. Srca so v Ljubljani kakor tmli v Divači nam trepetala, a ne iz strahu, saj iu I.it i ji privezati " Anscbaltspu- smo bili takih reči že navajeni, le" med <»be žici. Na ta način smo Kakor elektrika nam je šlo po ži-liili v Divači, oziroma Litiji čez lah. Poslovili smo se drug od drn-1 jubljanski grad. Šmarno goro. gega in šli kakar volkovi na plen. Cfolico brzojavno zvezani s Celov- Zdaj se bo videlo, kaj znajo kranj-eem in Beljakom. ski fantje. Ko se približamo Ru- Služba pri vojnem brzojavu je som na sto korakov, se ustavimo Zelo naporna in večkrat nevarna, in uvrstimo v bojno črto. Stotnik toda vedno interesantna. Na pr.: da znamenje s piščalko, iz naših Komaj se pilot povrne s svojega grl pa zaori tako silen "Ura!", vratolomnega poleta, že razšir- kakor bi bili zarjuli levi. Navajamo ujejrova poročila od najviš- lili smo naprej in potem ne vem ji!i poveljstev tja do strelskega več, kako je bilo; spominjam se j irka. samo, kako sem oddal zadnji stroljske topove, mitraljeze strojne puške, ročne granate in celo najokornejše bombe, ki se iz- delujejo na mestu iz konzervnih škatelj. napolnejnili s kremenov-eem in železnimi ti robe i. In potem ta teren! Francoska poročila go-j vore neprestano o grebenih. Nič !pa ne more vzbujati bolj napačne predstave o tej zemlji, ki je v ce-j ti pokrajini severno od Chalonsa I povsod samo na lahko vzvalovlje-na ter se dviga k večjemu do neznatnih hribčkov, takozvanih o-slovskih hrbtov, na katerih so vojaki izpostavljeni strašnemu o-gnju. Tu in tam kak majhen gozdiček. od katerega pa ne živi tudi ne eno samo drevo. Vse drevje je tu mrtvo. Samo mrtvo golo drevje štrli še proti nebu in sloti-ne kroge!j je na vsakem takem drevesu pustilo svoje sledove. Cesto vise na nižjih vejah v klavrnem prizoru še deli raztrganih 11-niform. ki jih je kaka granatna eksplozija vrgla tja gor. Revne siromašne bukve, kar jih je še o-stalo. so dale tej pokrajini ime "zgorelega gozda". Najnatančnejše generalštabne karte bi bile tu brez vsake basni. Kjer je sta! prej smrekov prozdiček. so tla sedaj gladko obrita. Kjer je bila za-zučimovana kaka globel, so granate razrile stene ter štrleeo skalo izravnale z zemljo. Predno se preide k napadu, se prav: premagati kritični trenutek: doprsni okop. Ko smo ga z rokami in nogami srečno preplazili, potem se vsuje na moštvo brez-dvomno cela toča krogel iz mitru-ljez in strojnih pušk. Koliko se jih zvali v tem trenutku nazaj ter padejo razbiti v sv«»j jarek. In če gre potem naprej, tedaj išče z o-česom vsak primernega kritja, nekoliko dvignjenega mesta, koščka skale ali pa tudi samo navadnega kamna, od koder bi se dalo plaziti naprej. Še enkrat se vojak ozre okrog sebe. Človeka navdaja negotovo čustvo, da vitli m noge morda zadnjikrat. Toda tolaži se s tem, da bodo to ti, ki jih ne pozna. Najhujše je samo to. da pozna tako približno vse. Nase nihče ne misli, to je še sreča, sicer bi bilo še žalostneje. S pogumom nima to vse skupaj nič opraviti. — Vsak je prepričan, tla bo ostala koza zdrava. Sovražni ogenj se vsuje z vso strašno silo na nas. Tc je smrtonosni trenutek. Vsa ravnina odmeva od divjega in hro-pečega dela in je kmalu tlakovana z mrtveci in ranjenci. (!rom utihne — kompauija. ali bolje rečeno, to. kar je od nje šc ostalo, se vrže v jarek. In potera, strašen sunek, spopad moža z možem, pri katerem ni nobene milosti, zadušeni kriki, kletvice in grgranje umirajočih. Drug se vrže na drugega v kompaktni masi se bori mož proti možu. -letiva je toliko prostora, da človek zamahne. Orožje je odveč. Da bi mogel človek potegniti vsaj sabljo, oziroma bajonet! Toda to je redko. Kdor more. pobere sekiro, kos železa. kamen, vseeno kaj. Drugi se obdelujejo s pestmi. In kdor nima prost ih rok. ta skuša ugonobili sovražnika z zobmi. Strašno je to. da stopa človek neprestano na mrliče. Človek lic stoji trdno na svojih nogah. Tla so varljiva. Naenkrat padeš. Hitro se hočeš zopet dvigniti. Mnogo pa jih ne vstane nikdar več. To traja cesto po celo uro. po dve uri. In človek je vesel, tla se ni umaknil. Ko je cel jarek zavzet, potem je dobro in misliti treba samo še na prihodnjega. Ako pa se posrečilo osvojiti samo majhen kos. potom pa se pravi v največji hitrici iz orožja in najraznovrstnejših stvari zgraditi zapreke, za katerimi je mogoče potem prisluškovati dihanju sovražne straže. Vse mora služiti kot materijal in mrtveci igrajo pri tem prav pomembno vlogo. Polagajo se po dolžini ob robu jarka, roke tesno ob telesu, gor nekoliko zemlje in na vrhu zopet ena plast. Grozni okop mrtvecev postaja na ta način višji in višji. Včasih so to mrtveci sovražniki. eestokrat pa tudi naši. Še v smrti služijo domovini, branskem rovu, v katerem so se ravnokar še klali in davili, se pripravi večerja in vojaki polagoma zadremljejo. Pogosto se vidi sklanjati se nad jarkom neko postavo in delati znamenja od zgoraj navzdol, od leve na desno. To je duhovnik v blatni vojaški suknji, ki posveča mrtvece dneva ter jih izroča večnemu počitku. In dogaja se. da roka ne napravi križa do konca.... V jutro treba nato trdo in težko nalogo zopet nadaljevati in brez tožbe, malče gredo naši vojaki u-sodi nasproti. In koliko nevarnosti jih čaka: toliko krogci iz pušk in mitraljez. ročne granate in — kar je najhujše: te strojne puške, o katerih mi je eden našincev nekoč dejal: "Poglejte, granate, te frčijo kakor železnice po zraku, preti temi se je mogoče vsaj nekoliko varovati; ampak te pošasti tu. to se sproži in j^ tudi že tu; natančno tako kot brzojav." Najhujše pa je, kadar človeka kar živega pokoplje. Nekdo mi je pripovedoval da sta ga njegova dva saksonska ujetnika nekoč z rokami izkopala izpod zemlje. "V tem trenutku mi je bilo vseeno", je dejal, "če sta bila to naša sovražnika ali ne: jaz sem ju enostavno poljubovaL" , . Nevarno potovanje. Včeraj zvečer je dospel parnik "Niemv Amsterdam" v New-York po vožnji, ki je bila zelo nevarna. Tri dni po odhodu so zapazili potniki tri nemške biplan« nad parnikom in čisto v bližin tri angleške ribiške parnike. Takoj nato je pričelo deževati bombe, ki pa niso zadele ribiških parnikov. Dne 30. maja so ustavile v Downs pri Ramsgate parnik angleške oblasti. Tam je* moral ostati parnik štiri dni. Dočim so se dolgočasili potniki pri Ramsgate. s ta se pojavila dva nemška Zeppelina in pričelo se je streljanje. Obrežne baterije so streljale in Zeppelini so metali bombe, nakar so odleteli. — Pet potnikov, dva Nemca, enega Turka iu dva Avstrijca, so vzele angleške oblasti s krova par-nika. Oba Avstrijca. Žida, sta i-mela pri sebi demantov v vrednosti $25.000. Detnante sta hotela prodati v New Vorkn. Politične aretacije v Lizboni. Lizbona, Portugalsko. 11. junija. — Več oseb, ki so bile na sumu, tla so skušale za počet i z gi-i ban jem proti vladi, je bilo v pre-Aekli noči aretiranih. Nemiri se !niso vršili iu v mestu vladajo se-|daj normalne razmere. ( Državno odškodninsko komisijo je osnovala nemška vlada. V tej komisiji so .1 jurist i in 2 trgovca. Ta komisija ima razpravljati o posestvih, zaplenjenih na sovražnem ozemlju, in določati visokost odškodnine za zaplenjeno posestvo. Takisto ima tudi pravico odrediti. da se dotično posestvo vrne lastniku. Komisija ima svoj sedež v Berlinu. Avstrijski zdravnik umrl za pegastim legarjem v Sibiriji. V Bogotolu je bilo v oktobru lanskega leta interniranih več avstrijskih vojnih ujetnikov. Ker pa ni bilo zdravnika, so tjakaj prestavili iz Marvinskija tamkaj interniranega avstrijskega zdravnika tir. Štefana Pospišila. rodom Ceha, ki pa je obvladal tudi ruski jezik. Dr. Pospišil je bil v Bogotolu kmalu priljubljen tako pri ujetnikih, kakor pri prebivalstvu. Postal pa je kmalu žrtev svojega poklica. Pri nekem bolniku se je nalezel pegastega legarja ter tej strašni bolezni podle«»el. Njegov pogreb je bil veličasten. LISTNICA UREDNIŠTVA. Lobelia, Pa. — Vsak, kdor je bil za časa prve balkanske vojne v domovini, ve. kako so se Slovenci navduševali za Jugoslovane. Danes je izginilo tisto navdušenje, ker je slavna vlada tako hotela. Upajmo, da se bo tudi v tem pogledu kaj izpremenilo. Prvega dela dopisa ne moremo priobčiti, ker je skoraj malo preveč oseben. Taki dopisi imajo zelo slabe posledice in se žnjimi ne da prav ničesar doseči. Pozdrav! Oglasite se Se kaj! Wicliffe, Ohio. — Dopisa zato nismo priobčili, ker se niste podpisali s pravim imenom, pač pa z izmišljenim. Toliko v naznanje tudi drugim dopisnikom. Slovenska Liga, Waukegan, HI. Mi smo dobili vabilo v četrtek, ko je že list izšel. Ce bi ga natisnili v petkovi, včerajšnji, številki, bi bil o že prepozno. Drugikrat nam sporočite že vsaj štiri dni prej. Pozdravljeni in veliko uspeha! Ant. Tratnik, Frontier, Wyo. — Vaše pismo nas je prav razveselilo, bodite pa uverjeni. da zaradi Vas ne bo Glas Naroda drugače pisal. Ce se strinja s pisanjem 13 tisoč naročnikov, se nikakor ne moremo ozirati na posameznika, ki se slučajno ne strinja z nami. J. M., Black Hawk, Utah. — Gotovo tudi Vi veste, da rojake najbolj zanimajo ona pisma, v ka-jterih so popisane sedanje razmere v domovini. Le tako pismo ima I pomen za širjo javnost. O raznih (dogodkih na -bojišču je že samo naš list toliko popisal, da bi se ,dalo napolniti s tem gradivom de-, belo knjigo. Oprostite nam torej, če pisma ne priobčimo. Kakorhi- Slovenska naselbina. V slovenski farmarski naselbini v Sheldonil, Iiusk Co., Wis. je že 27 slovenskih familij naseljenih. Prostora imamo še za 1000. Za natančen popis, mape inMUŠTER prsti pišire na: A. H. SKUBIC Sheldon, Wis. Slovenskim pevskim društvom sirom Amerike: POZOR! Meti večletnim delovanjem v tujih pevskih društvih sem zadel ob pesmi, ki so pravi hist-ri na umetno-jtevskem IHilju. In tfiuu ne lii presadit tujih cvetk na domači vrt V I»anes so presajene in v Greater New Yorku se imjejo ter |*>stajajo — nanxlne! A čujte preddvor v oni knjigi: Pevci Evo Vam cvetk s tujega, vrta! Tuje so, a zalo nič manj prijetno dišeče. Jmli časa nas sili, tla sptiznavamo •Irn^ dri:K>-^a tudi v |iesmi. V dvajsetem veku pretiravati z glupim šovinizmom, ignorirati duševne proizvode narodnosti je absurdno in ker je ]*• sem govor srca. molitev duše, a sree enako do zadnjega atoma drugemu srcu. je )N>teuitakem |»c-aiigleških l»*sini, in. s»>de.- jm dosedanjih fN»srečeiiih poiskusili, sem se prepričal, da |>ojejo greaterne\vyorški slovenski jtevci z veseljem tudi "tujo" jiesem. V originalu sem pustil edino-le klasičmt-lcjMj "My old Kentucky home", ker to jH-sem |iojejo i druge narodnosti le v izvirnem angleškem jeziku. Zbirka začenja s i testni jo l.> "Ko i«> nosen orel i** se in dviga se" ; za njo prihaja veličastna -.) "Svolmda" — glej, zdaj ori klie po zemlji: Bratje smo enaki vsi; 4.) Pomladna i»esem: Odpri sree, cvetoč je dan: o.) Hišica očetovo, z bariton solo: i»omov, douiov sree me 'žene; (i.) Sainotarjova nočna jieseiii: tiha noč, čuj moj pozdrav; 7.» Vražji bas z vodilno arijo za l!. bas; S.> Draga, lahko noč, z hariton-solo: Zapri nebeško ti oko; i». > Stara nizozemska pesem: Ko zaori jtesem moja, prvi Imis vodi: 10. ( Jicklica iu metulj, nabirala je cvetja v gozdu, pa "*a buterfley flew toward her and kissed her Hps so fair" ; ll.i Večerna: 1*J.» o plavooki devl: Dekle, glej na tem-le mestu, pravim ti. pri se že m ii: l.".> Slovo junakovo: Divjajo konjiči in poka strel, junak pa zadet umirajoč iK-re še zadnjikrat mate- rno pismo in se itoslavlja od drugih___ 14.) Ijovčevo slovo; 15.) My old Kentucky home; 10.) Solza: — solza ne zabim ti nikdar, ki tekle so za me; 17. t Kajiela : Kaj se Mest i-le — nu goro tam zroč — in zvonček mali kliče romarja v božji liram: 18.) Zdravica: nazdravlja Stvarniku, ki nam v vinu tolažl>e da, pozdravlja domovino, materno oko, napija vrli Slovenki In navsezadne pravici, ki obsoja zlo... ! Ol>evajo se najslajši pesniški predmeti v zbranih akordih. — Pesmi so pravi biseri ter ne pretežke. SluSalec > jih ne nasiti, sluSai bi jih' venomer. ! Knjiga obsega ."io .strani; poeti iae par-| titure si pisane na finem, trpežnem pa-j pirju in vezava je tudi ukusna. Društ-j va. sezite jmj knjigi, po tej redki zbirki! Cena ni pretirana, društvom jtopust. pevovodji en izvod — gratis ! V zalogi IVAN M. ADAMIČ, pevovodja slov. pevsk. društva "Slavec** 1336 Lincoln Flare. Brooklyn. N. \r. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Penn- sylvauiji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Sedaj se randi v Johnstown, Pa., in okolici. Upravniatv.o "Glas Naroda", . OTiAR NARODA", 12. JTXT.TA, 1915. Jugislovanska B : Katol. Jedneta a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVNI URADNIKI; Predsednik: J. A. GERM, 607 Cherry Way or bo* IT, Jfrad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Avt, Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, lfi™ Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Cold. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. 1VEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZUNTCH, 421—7th St., Calmnet, Mich. PETER ftPEOAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOnNT VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOn\T AUSEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRZllSNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Tfyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: J08EPH MERTEL, od društva Cirila in Metoda, štr. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, ttv. I, Ely Minn. JOHN GRAJTEK, at., od društva Slovenes, ItV. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zade* kakor tudi denarne poli-Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pismo od strani članov ae ne bode niralo Društveno glasilo: "GLAS NARODA". — dve leti bo tega — se včasih la tihemu, solnčnemu upanju: — čudi: — Kako mora biti pač tam. Ce bi mi res postajalo slabše, mor-ker je tako rad tam gori? Piše da pa bi me vendar vzel za nekaj vedno, da je lepo in prijetno tam. časa k sebi; kuhala bi mu. Ali more biti tam lepše, ko je pri1 Stric pa je spet razmišljal o si-nas tukaj tako lepo! nu. Tedaj so mu postarne oči —. — Ko bi bil postal krojač, ka-petinšestdeset let stare, pri šiva- kor sem jaz, in so bili moj oče. a nju oborožene z očali — pač z lju- ni hotel in ni. Morda bi bil zdaj beznijo božale domači kraj. A v zdrav; a tesarsko delo — ni ša-rseniei je bil ves ta ogenj bol la! Sicer je res. kar vedno pravi: namenjen sinu nego kraju. Sinu — Tudi sedenje v zatohli sobi ni je hotelo reči to oboževanje: — mnogo prida! — Res! A jaz sem Glej, saj je tudi pri nas lepo, do- le ostal zdrav in sem dočakal le-ma bi ostal! po starost. Oče so bili tudi čez | — Da bi bilo v Tirolih še lep- sedemdeset. še? — se je začudil, kakor bi bil j Po tem pouku, ki ga je v duhu jasno slišal odgovor in ugovor, govoril malone zadnji dan sinu. Zastrmel je gor v molčeče, skoro se je spet zazibal v tihe sanja-grozeče gorovje. Dolgo je razmi- rije in v prijetno računanje, šljal, tehtal, presojal, naposled je! — A tam ozdravi, mislim. In če | odmajal z glavo. A kakor da si- bo treba trositi za bolezen, lahko nu ne bi upal ugovarjati, da ga dene vsak mesec nekaj na stran, ne užali, je zamrmral samo: —J Ne zasluži napačno, nekaj sem Čudno! !prihranil jaz: tako bajto popra- Včasih je omenil tudi proti Ma- vi. jaz sem prestar za to. In če bi rijanici, sedemanjstletni nečaki- se dalo kaj prikupiti! Sosed Lav-nji. sestrini hčerki: jtižar bi dal menda eno njivo; je — Da ostane Peter tam gori v ( tako no gnoji, ko pa vse zapije. tem gorovju! Dobil bi tudi doma in spodaj Petrieev travnik! Od delo! In pri nas je vendar lep- rok je Petriču. a nam skoro pod še! | kapom. Ce bi imeli še to dvoje. Marijaniea, tiha. sanjava, je bi stala bajta pred sosedi kakor razmišljala. Otroška leta so jo sto- mala kmetija. Potem se Peter lah-rila tako zamišljeno, ker so jo ko oženi. Katero zaprosi, nobena vso zbegala in preplašila. Zakaj mu ne odreče. Sedemindvajset let samo gorje je gledala do dvanaj-'je zdaj. bil bi čas. Jaz sem se šestega leta, ko je prišla sirota brez ve pozneje, a tedaj smo bili še si-o"-eta in matere k stricu. Očeta1 romaki. Zdaj nismo, hvala Bogu! je vrglo v grob žganje — enajst) Tilio veselje mu je sijalo s su-h-t je bila tedaj stara. Materi je hega lica. izpilo življenje trpljenje; zadnje) — Nobena s _ra ne bo branila! moči ji je raz jed! a jetika. Očeto- Pijanec ni. Nikoli nismo bili pi- ■ valo, ječalo in hreščalo, kakor daj i hočejo zlovoljni vetrovi vreči stre-! ho s hiše in jo kakotaliti dol po griču, je razmišljal in se veselil: — Ko bo hiša popravljena, lahko spi Peter v njej mirno in brez skrbi. Morala bi priti čudna nevihta iu vihra, da bi ji napravila škodo. Ze je gledal v duhu prenovljeno hišo na hribu — ze belimi stenami, z rdečo streho iz najlepše opeke, z velikimi okni, lesketajo-čimi se v solncu kakor zlato. Kakor lepa gospa stoji med soseda-ma-beračieama na hribu . . . (Pride še.) ČLANOM IN DRTJ- ODBORNIKOM KRAJEVNIH ŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne atvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. Sin. M e š k o. Slika iz težkih časov. I. 'na njive in travnike, ako se kdaj razi juti in se v srdu napihne, da postane od same jeze vsa rjava in grda in nevarna vsej okolici. A ob svojih prijaznih dneh se lesketa med nizkim jelševjem kakor dolg bel pas. ves posut z žlahtnimi kameni, ki v solncu neprestano trepetajo in se lesketajo, da (V j.* pogledal .Turi Povoden, jemlje človeku malone vid. krojač, skozi malo okno stare svo- j Trikot med strugama obeh rek j«- bajte, ali je stopil na prag in je zarasel z jelševjem in leščev-se j.-s počasnim, dolgim poglede:;) jem. Za temi malopomcmhnimi razgleda! naokoli, ni li zrl narav- pritlikavci s<- razgrnejo spet nji-nost v raj? in travniki, ravni, kakor bi po- Glcj. pod hribom, sredi polja, čivali na široko odprti, mirni dla-domača farna cerkev. Okoli nje se Hi božji. Stiskajo hiše, bele, z opeko krite, j Polhoma se pričenja mesto, kakor pisčet« krog koklje. Bolj ob Najprej stoje hiše posamič, kakor koncu vasi. dalje od cerkve, čepe bi bile utrujene zaostale pri brzem slabotnejse: lesene koče. s tem- t(lkll te velike armade hiš. Potem »ejiiiM atenaui, a temnejšimi stre jih ]V po VlM, in vo- skupaj. lia_ hami. s slamo krite. Na h vi. pro- poslotj zid ob ?idn streha ob streti južni strani, njive, za njimi go-;hi <1}l ti5~e dru„a dru?0. zdovi. Kakor bi stala ob robeh | Xa(I vso to zmeSnjavo pa kipe le dee a, se zdi; dalje gor pa sta- kakor mojro£ni velikani nad zav-rejsi iz rodu smrek, borov in me-jzetimi in od za(-u črnimi trakovi. Tri zlate zvezde na ovratniku kažejo njegovo dostojanstvo. Neomajljivo zaupa na ?mago in je prepričan v zvestobi zaveznikov kakor tudi, da vojna sagotovi trajen mir. Umrljivost v vojni in v miru. Nemški statistiki so izračunali, da je za časa rusko-japonske voj le v enem letu za :!4°/o več ljudi umrlo, kakor v normalnih časih, v sedanji vojni pa da se je umrljivost za 18% povečala. Za Francoze so ti statistiki izračunali, da ■>e je s to vojno pomnožila umrljivost za 60 do 70% ( ?) iu da se bo vsled vojne število Francozov absolutno zmanjšalo, ker ni toliko porodov, kakor pade ljudi. Za Nemce, pravijo ti statistiki, da jih bo po vojni več, češ. porodi bodo nadomestili padle. V mirnih časih umrje v Evropi povprečno računano vsako leto 10 milijonov ljudi. Na Nemškem jih vsled nezgod umrje na leto povprek 10 tisoč samomorov je povprek 14 ti->oč, umorov pa povprek 1000. Izmed odraslih industrijalnih delavcev ponesreči do smrti skoro vsak deseti; rudniških delavcev ponesreči povprečno v rudnikih en dan toliko, kakor jih od enakega števila vojakov pade en dan v vojni. Nizko cenjeno stori v Evropi vsako leto namreč v mirnih časih, 150,000 ljudi nasilno smrt. Kuga umori v Indiji na leto 700 tisoč ljudi. MOLITVKNOTs Duhovni boj r— Evangeljska zakladnica — Gospod usliši mojo molitev z posebno velikimi črkami $1 Ključ nebeških vrat :— Jezus in Marija :— Marija Varhinja — Marija Kraljica — Marija Kraljica, elegantno vezana $1 Pot k Bogu, v šagrin vezano $1 Rajski Glasovi — Eajski Glasovi, elegantno vezano Rajski Glasovi, v slonovo kost vezano $1 Sv. Ura, elegantno vezano $1 Sv. Ura, v slonovo kost vezano $.1 Skrbi za dušo — Skrbi za dušo, elegantno vezano . $1 Nebesa naš dom, elegantno vezano $1 Vrtec nebeški — .60 .50 .00 ,50 .40 ,60 .60 ,20 ,20 50 —.90 .20 .20 .20 .60 .20 .20 .40 POUCN* XM7IU: abecednik ■lovenski, 7*can —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan »—.50 \ngleško-slovenski in slo- vensko-angieski slovar —.40 berilo prvo, vezano —.30 berilo drugo, vezano —.40 berilo tretje, vezano —.40 < "erkvena zgodovina —.70 Jobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik, vezan —.75 Jomači živinozdravnik i—.50 Evangelij —,50 Fizika 1. in 2. del —.45 litri računar, vezano —.40 chimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Schirapffov slovensko-nem- Ški slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 Slovar nemško-»lovenski (Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po —.60 Slovensko- angleška glovnl- ca, vez, $1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 frtna nŠ in trtoreja -—.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 ^irovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk i—.20 Belgrajski biser —,20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Visu ■—.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj za pravico «—.40 Boj s prirodo —.15 Božični darovi —.15 Burska vojska .—.25 Cerkvica na skali »—.15 Cesar Jožef II. ^.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Jeruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb »—.20 Križana umiljenost i—.40 Kaj se je Makaru sanjalo T —.50 Lažnjivi Kljuke« —.2§ Leban, 100 beril ,—.28 Maksimilijan 1. ,—.28 Marija, hči polkova —20 Mati, socijalen roman. $1.00 Malomestne tradicije •—25 Mir Božji —.76 Miki ova Zala s—.35 Mirko Poštenjakovii .—2ti Na divjem zapadu, ve*. .—.60 Na indijskih otokih .—.30 Najdenček —.28 Na jutrovem —.3§ Na krivih potih —.30 Na različnih potih —.28 Narodne pripovestl, 1., 1. in 3. zvezek po i—.20 Naseljenci _ Na valovih južnega morja »—.15 Nezgodan a Palavann —.20 Nikolaj Zrinski .—.28 O jetiki __ Odkritje Amerike, vos. —.80 Pasjeglavci $1.00 Prihajač —.38 Pregovori, prilike, reki —.25 Pri Vrb če vem Grogi —.28 Prst božji —.28 Randevouz —.25 Revolucija na Portugalskem —.20 Senila —.15 Simon Gregorčiča poezije —.45 Stanley v Afriki — Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč —.28 Srečolovec —.28 Strah na Sokolskem gradu. 100 zvezkov Strelec Sanjska knjiga, velika Štiri povesti Tegetthof Turki pred Dunajem Trije rodovi Vojna na Balkanu, 13 zvez. Zlate jagode, vez. Življenjepis Simon Gregorčiča —.58 Življenja trnjeva pot —.38 Znamenje 8tirih —.38 Za kruhom •—.28 Življenje na avstr. dvern ali Smrt cesarjeviča Rudolfa —.75 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.28 2. zv. Maron, kričanski deček ,—.38 4. zv. Praški judek —.28 6. z v. Arumugan, sin indijskega kneza •—.15 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 8. z v. Tri indijanske povesti ■—.38 9. zv. Kraljičin nečak —.38 10. zv. Zvesti sin —.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.38 12. zv. Korejska brata .—.30 13. zv. Boj in zmaga —.38 14. zv. Prisega hnronskega glavarja s—.38 15. z v. An gel j sužnjev •—.30 16. zv. Zlatokopi —.38 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.38 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.28 19. zv. Mlada mornarja —.38 talija; Zbirka gredaliških lg«r. pol (Cankar) Človek in Cvetke Don Kižot Dobrota in hvaležnost Evstahija dobra h5i Fabiola George Stephenson, oče Železnic Grizelda Grof Radecky Hedvika, banditova nevesta ftirlanda. Hlapec Jernej Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek- po Tlustrovani vodnik po Gorenjskem Izlet v Carigrad Tvan Resnicoljub Tzanami. mala Japonks Tzidor, pobožni kmet Jama nad Dobrašo Jaromil $1.00 —.20 —.20 —.60 ■—.20 —.35 ■—.20 —.10 —.20 —.20 —.20 —.60 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —20 —20 —20 $5.08 —.20 —.38 —^8 —.28 —.30 —.58 $1.85 —.38 Brat sokol Cigani Dobro došli Doktor Hribar Dve tašči Pri puščavnika Putifarka Raztresenca Starinarica V medenih dneh Zupanova Micka e-.25 —.48 —.28 —J8 —.28 —.28 t—29 i—.38 —.28 —J8 RAZGLEDNICE: Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.83 dncat po —.29 Z slikami mesta New Torka po —.25 Album mest New Yorka ■ krasnimi nlikami. mali —.35 veliki —.75 Opomba: Naročilom je prilož iti denarno vrednost, bodisi v go to vini, poštni nakaznici, ali poCtnOi znamkah. Poitnina je pri vse* enak ie vračunan** , - - GLAS NARODA, 12. JUNIJA, 1015. Frank izvbSevalni ODBOB: ; predsednik, 82 CortUndt SU New York, N. I. Milki: Edwmrd Kalidh. 9119 St. Clair Are.. Cleveland, Oblo. Kudolf Trait, W. Central Park. New York, N. X. Jehu Jacer. blagajnik. 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn. Denar, kolikor ga podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr John Jfctrrti. \ -aka vplačana rrota bode potrjena po blagajniku In razglašen* po »lovfnsklb listi*. Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige! Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige. da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča porodila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in po-ljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige. Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cen j. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige. EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Claij- Ave., Cleveland, Ohio. Vse ixtise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik. Uredništvo O. N. Na bojnem polju. ponoel Ali se tako i uiamcntu žari i, brezvetma rb'jra objema j otrpnelegu. Vid n h je hla-je najmanjši a sti Turi 1). I ''Sedaj, mudi?" * * 11 m ! <.'otovo se tudi mudi. Razbil tega je pob-t pi»dnevu nevarnejši. Saj v.;, da j*- Jatnbolska •••■s!a iikh'iio zastražena. Ako me moj stroj ne zapusti, se vrnem pred zarjo nazaj. Ilm'em pa **Ma-gentor" zato kakor na jd al je zapeljati, tla se Turki vsled ropotanja stroja prehitro ne vrb ude. Pozdravljen !'' "Bog te čuvaj!*' Konjenik nategne vajeti in "Magenta" krene naprej, tiho in bi cz šuma na svojem lahkem, stojalu. podobna velikanskemu pajku. — Majajoč z glavo, gleda stražnik za tovarišem in se skrije vnovič v cestnem jarku. I dar konjskih kopit izgine v daljavi. J Medtem je dospel Tetrov do po-; rva vih bitk .e je do- S,e(inj'' ^^ OdrillOm. 0(1-V.-e .trat. -ičnih točk; 1 konJa- esem »v. Nekaj mr-> valovi seboj, ill in raz mesarijo valovi proti morju. Prijatelja in a je .stisnila reka v svoj » ka je nevtralna, zakaj itfii teče skozi obe de-L aH Bolgar, nji je vse- li« "J ii- ii Odrinom je o v. Tam ni ze v več rokah liol-j nobenega da sti vzlet. Preskušajoč* š«' pogleda enkrat letalni stroj, nato požene osemde-je blizu odločil- set konjskih sil močen motor, nategne čepieo in sede h krmilu. Pritisk na ročaj. Vijak se zga-\ o j ne. Tu. v ljubki, rodo- n<\ zagrabi zrak in "Magenta" poleti naprej, dvajset, petindvajset korakov po tleh, nato pa se Vsakdo i bitka. Vsakdo je prepričan, da »alu nadene Marica rdečo ko- \ itni dolini vzplaniti odločilni boj. boj os vete. odrin", to je peslo bolgarske dvigne v višave, hitro in sigurno. n že je njena in srbske vojske. 1 zmagovalna pest objela tesneje bo not turško trdnjavo. Na postojankah daleč, leže sinovi balkanskih gora med bujnim grmičevjem. Sleherno križpotje j, trdnjava j Tulenje vijaka se razlega v ti-To se gotovo sliši milje Resnica! Zaeuje se nekaj strelov. Signalni streli so to! Nedaleč zastraženo, sovražna od njega morajo biti turške stra-obdana okrog in že. Torej višje, da ga ne zasle- okrog od zvitih vohunov. ! tlijo. Tudi na oni strani, kakih osem-' Krmilo za višino mu to omogoči di-N.-t kilometrov jugoiztočno, leže in aeroplan se dvigne v višine, lii-bolgarski polki. Pogum in zvijača teč divje naprej. Veter žvižga si morata pomagati roko v roki,1 krog glave, kakor bi mu hotel zaja Odrin je moderna trdnjava.; sneti vso kožo z obraza. Utrdbe so zavarovane z jeklenimi stolpi in močnim betonom. Izpod jeklenih streh pa strme žrela trd-njavskih topov na vse strani. Nenadoma se dvigne stražnik ob cesti in posluša. Nekak šum mu doni na uho... Zopet... Konjska kopita se slišijo in nekak pritajen zvok stroja se sliši vmes. Stražnik strmi pozorno v temno n oč. Zdajci se prikaže na cesti nekaj temnega. Giblje se in kakor pošast se razširja na širok o* t in se izgublja v noč. Stražnik plane pokonci. Z njim dva tovariša, ki sta ležala na vsaki strani ceste. "Stoj! Kdo je!!" "Mir! Prijatelj!" je odgovor. "Itrrr!" Konj obstoji. Stražnik se počasi bliža, pripravljen na strel. "Geslo!" "Odrin." Stražnik pristopi in mu poda roko. "Po glasu se mi zdi, da si Tetrov." I "Da." "Za Boga, tovariš, kaj vlačiš tu seboj?" " "Magenta" je, moj nov dvo-ktilnik. Prinesti moram poročilo generalnemu poveljstvu severno od Tartarkoya." In zdajci je naenkrat svetlo krog njega kakor podnevu. Kovinski deli njegovega stroja zabli-šče obsevani od luči. Natančno razloči najmanjše vijake na motorju; razločuje delovanje stroja, kako se dviga in pada stožeu podobna zatvornica. Nasloni se nazaj, da mu ne vzame vida. da ga ne preplavi demonska povodenj svetlobe, ki ga je zadela. Drugače izgubi smer, mogoče tudi nadvlado stroja. Doli na zemlji so ga zagledali. Krik besnosti mu udari na uho. "Ne spustijo me", pomisli Tetrov. "Zdrži. Magenta!" Nastavi motor na polno paro in leti po zraku kakor orkan, neprestano zasledovan in zastražen od prežečega zverskega pogleda reflektorja. Dobro ve Tetrov, kaj sledi t«'-mu! Sovražnik razpolaga z zasledovalnimi avtomobili /a aeroplane. Ze drvi težak, jeklen voz proti Odrinu. da se potresajo šine kinet-skih hiš. Dva turška častnika sedita v avtomobilu in zasledujeta v besnem diru točko, plavajočo nad njima v »zraku. Nobene kretnje aeroplana ne zgrešita ter dajeta potrebna povelja šoferju. Tetrov pa sedi nagnjen naprej, krčevito držeč krmilo z obema ro- Posebnost v kama in strmi predse v noč. ki je kovne zastav* razsvetljena od obeh svetilk nekaj sk< sto metrov daleč naprej. Tamkaj je domov moj Manica Konianova. Tamkaj dom je moj. kjer se v luči zlate zore lesketa vrh Šmarne gore, gledajoč na polje ravno, na okolico mikavno — tamkaj dom je moj ! Tamkaj dom je moj, kjer sem zrla iz daljine divne kamniške planine, zrla dvigati v višavo Storžiča čestito glavo — tamkaj dom je moj! Tamkaj dom je moj. kjer s srcem sem ljubečim bratom daleko živečim po valovih bistre Save izroča vala pozdrave — tamkaj dom je moj ! Tamkaj dom j<* moj, kjer v cvetoče lipe senci smo prisegali Slovenci, biti zvesti hčere, sini svoji ljubi domovini — tamkaj dom je moj! Za slovenske grafofonske plo- 2 i išče, Columbia graf of one, zlatnino in srebrnino obrnite se name. A. J. TERBOVEC, . Frontenac, Kana. (7—11 v sob) Rad bi izvedel, kje se nahaja moj brat JOIIN ŽETKO, doma iz Senožeč pri Postojni. V Ameri ki biva že 13 let. Pred nekaj meseci se je nahajal v Clevelan-du, Ohio. Kdor rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga! naznani, ali pa naj se sam javi.! ker mu imam poročat i zelo važ- j ne stvari iz domovine. — John Zetko, 71!»- Warman Ave., Indianapolis, Tnd. (10-1 f!-—6) Kje se nahaja moj znanec ANTON BRUS? Doma je iz Hote-deršiee in sedaj se baje nahaja nekje v Montani. Če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi.— Herman (i. Buz, Box 42, Coal Creek, Colo. (n_]7_6) NEGUJTE SVOJE Rad bi izvedel za naslov svojega bratranca JOHNA ŠT1MEC. Doma je iz Osilnice. V Združenih državah biva kaki dve loti, in sicpr nekje v državi New ^ ork. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Tony Kalčič (doma od Papežov), Box 11. Winter-burn, W. Va. (11-14—6) MAKMOMKk Uspešno znanstveno zdravljenje po-1 £ polnoma zastonj za možke in ženske.' Ali vam izpadajo j j^V lasje? Mrn talMiukta mM plešo? t^^X^ I ■ • I • Pred lečenjem Ako trpite na ka- /astava V rilSkl Vf) Sk!. ten gorinavedenih bolezni, ne čakajte. I-Udldva I lliorvi VUJOftll ampak se pričnite takoj zdraviti, kajti —O— vsako zavlačevanje je nevarno. ' Pišite . i takoj po našo iiustrovano knjižico 3 na- ru>ki vojski so pol- slovom: in potem bataljon-' , "RESNICA O LASEH" . . -- , . . I (»pisana, od »lavnero evroL»k*->ra špeci ialista) in stotmjske zastavice, ki slu-! ^^ Twb>je ^ zijo za razlikovanje razndi čet in fapocUvja: MMRfM iprmTlMaa mmjmUfi* Muk, a 1» MMiJlTO. ▼ POf».T< _ «l|tT» Tukdo potlj«, kar m*m ma« ft« tam Is m4*J v ... hita«* Somu. V »o»rar«x mau Ali se vam price-1 kr&sfak* kakor ri« «ru«4 hantxalkt njajo lasje predčasno w Rlum po «•!« kakorla* kig m-redčiti? ! km Ali so vaši lasie suhi in lepljivi? * ( Ali imate luskin? in i »«1T M. CA. Cleveland. Oklo. vas 3rbi glava? I —--_VMt*'' Ali ste plešasti, ali j pričenjate dobivati j JOHN WENZEL Radi važne zadeve želim seznati za naslov ANDREJA M 1IIA-lJC, ki je bil pred G meseci v Kacine, A V is. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se sam oglasi. — John Mihalie, 2927 Wyoming St., St. Louis, Mo. (11-14—6) Pazite na nič vredne pona-red be ter zahte vaj te odločn«. pristni Richter jev Pain-Expel ler z Anchor varstveno znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washiofton St , New Y*rk, N. Y j—........................ -"—.i. in Tako drve naprej*. liesna dirka kot pomožno sredstvo za zbiranje.' Fouk ° li- med panterjem in orlom! Zastavice se nosijo na puškah. . V^kUzpada^^ Tetrov ve tudi. da ga še gleda Polkovna zastava služi v prvi in pleše; Kako ohra-neko drueo oko. To je majhen na-| vrsti za to. da se označi mesto pol- ^L ^^Zdrlvl en^ v pičilo streljajoč top, ki je pritr-, kovnika. Vsaka polkovna zastava v^led kateregaJe"?a- jen zadaj na vozu in ste ga ljivo svoj vrat po njem. Ko prične bljuvati svoje line krogi je proti njemu in akol/.ije ali brigade, doseže samo ena topova kroglja.ne črke označb peruti njegove **Magente*\ j«* iz-'ja . poze- ima barvo dotičnega polka in na črnem platnu, pet centimetrov m- nriu, ,„ ,>trtiteden maj-'roko |> rišite Številke zbora, divi- znanja in zahvale «zdravljenih ljudi. stejo lasje v še«tih tednih; Osivelost; Hrada in brke; Pri- ali pa tudi začet-• (»Ionska divizi- Tam doli pa se zdajci za.bliska gubljen. Neki tekoč strup brizgne iz te krogi je v peroti in je vžge. Pri teh mislili ga strese mraz. Naprej! Naprej! Vijak tudi. "Magenta" leti kakor puščica. Spomni se poročil, ki jih mora oddati. Kaj se zgodi z njimi, ako ga ust rele? Z desnico prime krmilo trdneje, z levico pa seže v ž**p in izvleče zavoj. "Ce padem, vržem to od sebe", pomisli. "Pri meni ne bodo našli ničesar!'' Vzame papirje med zobe. Zdajci so zabliska pod njim v kratkim presledkih in nekaj hipov nato mu prileti na uho ostri: "trat—trat", trat—trat". Zasledovalni top je stopil v akcijo. V besni, nervozni nagliei bljuje top svoje majhne krogljiee proti njemu. Nekaterikrat se mu je zazdelo, da sliši, kakor bi nekaj siknilo tesno mimo njega. Vsaj zdelo se mu je. da je slišal, vendar se je tudi lahko motil. Nato je streljanje zopet prenehalo, kakih pet. deset minut. Daljava je postala prevelika. Sovražnik se mu mora zopet približati. In reflektor žari še vedno in ga objema s svojo svetlobo. V tem svitu se vidijo majhne oljnate kapljice, ki vise na motorju kakor ugašajoče oči, ki strme vanj s pogledom brez življenja. Ali svit reflektorja postaja moten. Vedno bolj in bolj bledi. Nest evilne male lučke se zasvetijo Bataljonske zastavice v vodoravni smeri so <»<1 zgoraj navzdol bel o-po ma ranča st o-č rno progaste. Na pomarančastem polju se nahaja število bataljona v rimskih številkah. Stotnijske zastavice imajo za temeljno barvo ono svojega polka. Za razlikovanje bataljonov služijo vodoravne, za Motni je pa navpične črte. Kozaški polki in stotnije nosijo zastavice za zbiranje. Kozaške pol kovne zastave so četverooglate in imajo številke polka, stotnijske zastavice pa so izrezane in v vodoravni smeri dvobarvne. Vrhnja barva je barva polka, nadaljna pa barva stotnije. Polkovni zastavonoša jaha za polkovniin poveljnikom, stotnij-ski zastavonoša pa vedno na desnem krilu stotnije. Brezplačen poskus zdravljenja. Želimo vas prepričati na svoje lastne stroške, da bo zdravilo "Cal»acura" u-staviio izpadanje las, cd^tranilo luskine in srbečico ter pospešilo rast las. Pošljemo vam $ 1 vredno steklenico * Calvacu-re" št. 1. obenem z gorinavedeno knjižico "Resnica o laseh", ako ram pošljete svoje ime in 10 centov v srebru ali znamkah, da se pokrije poštne stroške. šesti teden. Izrežite kupen spo- daj ter ga pošljite še danes na: UNION LABORATORY. Box 567, Union, N. Y. UNION LABORATORY. Box 507. Union. IM. Y. Priloženo vam pošiljam 10 centov za poštnino ter va« prosim da mi peljete $1 vrtnino steklenico " Calvacure" št. 1 ter va5o knjižico z na>lovora "Resnica o laseh" (Ta kupon priložite pismu.1 dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 15C strani, ali C24 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. Frank Petkovšefe Jpvni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEQAN, IL.k. Zastopnik "GLAS NARODA* 82 C irtlandt Street. New York, N, Y. PRODAJA fina vina, izvrstna »mots* patentirana; zdravila. PRODAJA vošna listke v»eh pr«ko»ot -skih črt. POŠILJA denar v atari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vsa t notarski posei spada joča dela. v bi ešeeei sve tlobi Rumeno rdeč *,od »Jim- To so svetilke v Odrinu. plamen vzkipi. Kratko nato se sliši siloviten polk. Peroti "Ma-pente" lahno vzdrhitajo vsled tresenja zračnih valov. "To je alarmni strel iz prve trdnjave", pomisli Tetrov in divja naprej v noč. Tetrov plava nad mestom. Te luči tam doli zagotovijo Te-trova. da kaže drhteča kompasova igla preti njim prav, da ni zgrešil smeri. Olahkočen si oddahne. Še pol ure, potem ga obkroži onostran- ^ . .. t, ski glavni stan in se spusti na tla. I Jod J^"LZabl?t0 lll':i; ^^ Tja ga sovražnik ne more zašle- dovati. &e enkrat ustreli eiklop pod njim svoje uničujoče kroglje k njemu, a ne dosežejo ga. Zmagal je. Sovražnik ne more slediti bliskoviti "Magenti". trudne, raežoče oči so videti. Tetrov plava direktno nad trdnjavo. Ti tu doli na zemlji vedo, za kaj gre. Tuljenje vijaka jim kriči: "Sovražnik je nad teboj!" Oborožene oči strme kvišku, iskajoč brezkončno zračno drža- Spet se razprostira neprodirna vo. Zaman! • j tema krog njega. Samo zvezde ga Po tulejnju, ki pa povzroča so-' gledajo s svetlimi, otroškimi oč-vražni stroj, se ne more orijenti- mu In konečno! Konečno!... Za-rati. Suni je povsod, zdi se, da je v"ska od veselja. Pod njim se za-napoljen z njim ves nebesni obok.. svetii° taboriščni ognji bolgarske NAZNANILO. Tem potom se naznanja vsem članom društva sv. Andreja štev. 84 J. S. K. J. v Trinidad. C'olo.T da se bode redna društvena seja vršila dne 20. junija 1915. Obenem se naznanja, da je vsak član zavezan kupiti eno številko na uro, katera stane $1 in bode izžrebana na dan seje, ako bodo do tistega časa vse številke prodane. Torej se naroča članom, kateri so izven Trinidad a, da pri pošiljanju denarja za mesečni ases-ment priložijo tudi več. Člani naj so kolikor mogoče številno udeležijo, ker se bode obravnavalo o več važnih stvareh. Naklada pri društvu ostane še vedno ista, dokler ne poplačamo dolga. Z bratskim pozdravom Martin Orekar, 225 M St.. Trinidad, Colo. (3x 7,12,15—6) JfAZNAJTTLO. Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik Torej iskati! Iskati! In zdajci zažari tam doli luč re- vo j ske. Tetrov spusti iz cevi dogovor- flektorja. Svojo blesteč-o luč- moče T"? ,S^"alne rakete " P'aVa P°' , v _ . . . ,casi k tlom. v črno nebesno noe. In ta lue ja- v ]aWm letu nesp "Magen- me krožiti, poeasi in pazljivo, ka-|ta»» svojega pogumn^a ^o. tipajoč i darja k tlom. in medtem, ko mu kor bi prijemal prst, okrog po zračnem prostoru. donijo od vseh strani pozdrave na Letalcu se zdi žareča luč reflek-j uho> s sedeža in poboža než- torja kakor pogled roparske zve ri, ki išče svojo žrtev. Dobro ve, go<"e niti, doseže ga z višave. no s prsti blesteče kovinske dele motorja, ki -ga je nesel zvesto in kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izda temu roparskemu očesu ni mo-| nmo skozi zrak. Tetrov ljubi svo- dajati pravoveljavna potrdila. Ro- lahkoto V( j0 4'Magento", kakor ljubi jezdec jakom ga toplo priporočamo. Upramištvo 'Glaa Naroda*. Običajna zmota. _ svojega konja..,; _ Na tisoče Amerikaneev trpi na boleznih v clrolm in naj navadne j ša med temi je konstipaeija (zaprtje) iu nje komplikacije. Večina teh bolnikov dela isto napako, to je, da rabi pilule in različna odvajalna sredstva, ne da bi se kdo informiral, če so ta sredstva škodjiva ali ne. Vsako močno odvajalno sredstvo, ki oslabi telo ali ki povzroči, da se telo navadi na to sredstvo, je škodljivo. Ako trpite na konstipaeiji ali kaki bolezni, ki izvira iz nje, rabite sredstvo, ki vam bo ne le prineslo olajšave, temveč bo v istem času tudi ojačilo vaše prebavne organe. Tako sredstvo je TRINER-JEVO ameriško Elixir grenko vino Napravljeno je iz rdečega vina in zdravilnih rož, odvajalnih, toničnih in aromatičnih — ter je namenjeno za KONSTIPACUO, KOMPLIKACIJE SLEDNJE, SLABO PREBAVO, NAPETOST, BOLEČINE V DROBU, ŽELODČNE BOLEZNI, NERVOZNOST, OSLABELOST. Uspeh tega zdravila je zelo dober pri boleznih, povzročenih ali zvezanih s konstipacijo in slabostjo. Vsled tega naj bi se rabilo ob prvem znaku nerednosti prebavnih organov. TRINE RS ELIXIR^ B1TTER-Y/1HE 7 TRINEROVO horke viko ^ -___■!._.--* "^•^.red b^ JOSEPH TRlNtR S.Ast»Una A*C. Cena $1.00 V lekarnah JOS. TRINER, izdelovalec 1333-1339 S. Ashland Ave. Chicago, lil. Ako vas mučijo revmatične ali nevralgične bolesti, poskusite Trinerjev Liniment. Olajšal vam bo takoj bolečine. Cena 25 in 50c; po pošti* 35 in 60c. •..... * .J JI mjMI^iil I..II m - ' OLA.- — 12. .>! ..i-^A. I I;". (Nadaljevanj«*). Štiriindvajseto poglavje. "STRAŠNA SMET." ' ? Seržant Pipria«* j«* l»il mrtvaško UK-d in rderieo je ohranil !«• nj<*t»ov nos. kiir j»* •'•udno konsira*.iralo. Clas s«- mu je tresel, deloma vsli^l ohile p i jar e. deloma vsletl n«-rvo7iiejra razburjenja. Tudi nje-povi spremijevalri so l*ili bledi, a ne tako vznemirjeni. — Tristo vragov! — j»- zakriea! korporal. — Kuj pa je? Župnik je vstal s stola ob ojrtiju. — Človek bi ktnaht mislil. —- j<* vzkliknil. — da je videl I*i-priae kakega duha! Pipriae jt- po$*i»*ii \i«š.-^a pr*»kl*-te;ja u«-«'-aka. "p h «u ii n a!" . . . iioh.iiia ?! je vsklikiiil korpora! z glasom, ki je donel kot grmenje, ilot-ini so /.-n-kf slcw'ii«' [Hikonei. vx» presira^*lie ter je >kleiul iiipiuk svoji roki v zaeudenju. I bi. Itoliaiia C! w eiiferna. nje^a samega ali iije«V«-»la je vprašanje, ee nosi dull obleko. Ljudje pi.ivijo. d,i se j gulja lahko izmuzne iz kože. Tudi se zna. o katerem govorim. Pierre! Andre! Kdo ima ono mu jo? V.joluj«- I« Mtlr s4) bile naslovljene na njegove orožnik«'. I*«len teli stopil najirej. drže«- v rokah kmečki suknji«"-. • i«x'im je neie orožnikov |hi-iti bilo tuipaeiio nuuneti. F*ipri^e je zmajal je r k« 1. — Stari Pipriae je zloben, a vendar Prokl**to! Ali ni bil sin mojega najlniljšeg:! pri-jaz m- m^m dotaknil lasu na plavi t^a — Kaj mislit niate — — — NV \ pltil. katerega iti f glavo. — Xe, to tli. Tie laku kot mislit jatelj*? IVi t«-le-aui človeka! Hvala Itogu! — j vskliknil mali župnik. Pipriae je |M»iuežknil z zdravita očesom. — Ilo. en v.ira pove« lat i — je rekel. — Vam in korporalu \-.-m na v z.*-i m. V.-m»- «ia smo ga nehali zas]e«lovati. ker smo itirt.-v. litkali smo v n*-!»»->.ih. na zemlji in v peklu, a \ 1. ti j«- i »i ■». «ia ni zanj prostora nikjer «lru;*o«l kot na. I kobro, »lati« v ponoči sumi imeli čisto drug opravek t«-r. onemu velikemu kameno zgoraj, ko smo zapazili v] prav preti nami n« k«-«ra človeka, ki je obra.-al hrU-t proti sem «ra spoznal, ilasiravno nisem mogel razločiti T.»r, j j« in inislili. bnz dnu smo se bližal raese«"-1 ni. nam. V trenutku .ia j. uspeha, morja. — Ne, — ni mu bilo mogoče, ker ni imel nobene sape. Sel je «lol v svojo smrt kot kamen in ako se je izognil pečinam, je utonil v tnorju. Korporal Derval. ne smete reči. da je krivda starega Pi-j.riaea. Hotel sem ga rešiti, a 011 ni hotel. Ko se je obrnil, sem se ga dotaknil z bajonetom . . . Hotel sem ga rešiti! Sem s suknjo, Pier-'•«'. — pokaži korporalu ! Orožnik je dvignil suknjo in seržant je nadaljeval: — Tukaj je vbodljaj. skozi desni rokav! Tu sem ga ranil v boju! — liog nam pomagaj! — je vskliknil mali župnik. — Moj ubogi Roban ! pa ni hotel mlati! — je rekel Pipriae. — Xo-reči. da ga je stari Pipriae ubil. Hotel se je mi je eelo. da sem ga ranil. Andre, pokaži mi naprej ter pokazal bajonet, ki je bil sedaj 11a- — Hali. zakaj s« i »en človek ne mere sam umoriti! Žal pa svoj bajonet! Andrej j«- stopil saj«'ii na puško. — Sveta JJevioa. poglejte! — je zakričal Pipriae. — Da. kri je! — Vsi so gledali 11a krvavo orožje, razveii matere Derval. ki je še vedno klečala ter molila s tiliim glasom po običaju bretonskih žen. — Da. kri je! — je rek«*l en glas za drugim. Med onimi, ki so obračali poglede na bajonet, je bila Mareela. Nje o«"-i so bile široko odprte, v strašni fascinaeiji. Kljub temu pa ni omedlela. — To j»* zadnje, kar ste videli od Robana Gwenfema na tem svetu. — j^' r«-kel Pipriae ee z nekaj «"-asa. — Da. kri je! Reko«* to j«' zmočil svoj kazalee ter potegnil po ostrini bajoneta. Nato j«* dvignil prst k lu«*-i in bil je rdeč . . . Po sobi j«' bilo «"-uii izraze groze iti Marcela se je zgrudila na ;la. n«* da bi iznM iia «-n krik . . . (Nadaljuje se). ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) Velika vojna mapa vojsk V«Hko i i:n i se evropskih držav, t J«* pri palcih, Cena 15 centor. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Michi-ganu, "Wisconsin« in Minnesoti sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik. fij.-go\ .-«ra obraza. R« -em vam pa. da s«- mi je zdel duh prejšnega. ko se Je obrnil ter nam pokazal obraz. Revež, bil je suh kot kost iu koža in obraz je bil bled. Korporal. bil je vaš nečak. Rohan Gwen-ferif. — On ni moj nečak. — j«> za mrmral korporal. a glas se mu je tresel. — Ne vem. kako se je zgodilo, a bili smo po njem v trenutku, jaz. Andre, Pierre iu drugi. Andre je bil edini, ki je držal. Otre- -M•! se -ra je in vseh ostalih, kot da smo miši. Predno smo se zavedli, je bil dvajset jardov proč ter vlekel Andre-ja za seboj proti robu pečin. Dia h le! Zdel se nam je kot lev iz Alžira. ki je odnesel člo-v« ka. Andre je spustil svojo puško iu tudi klobuk mu je padel z glave. KI iea I nas j«», naj mu pridemo na pomoč. Ubežnik se ga 111 j mogel oprostiti. Nasadili smo bajonete in šli za njima. V razburjenosti pripovedovanja je stopil seržant Pipriae na riojre ter je bil sedaj obdan od vseh strani od poslušalcev. Mareela se je oprijela roke striea ter poslušala, dočim so njene oči nepremično Htrmele v govornika. Nikakega nasilstva! sem zakričal. Tisoč vragov! Primite ga živega! — Zopet smo ga prijeli ter nismo bili več kot deset jardov od roba pečin. Bilo je slišati grmenje valov vsled naraščajoče plime. 'Vili smo po njem, nas vseh šest in kmalu smo ga imeli na tleh. Treba je bilo napeti vse sile. rečem vam! No, imeli smo ga na tleh in ni se mogel premakniti. — Rravo! — je vskliknil Mikel Grallon. — Prav lahko je kričati "Bravo," če elovek 111 v nevarnosti, a rečem vam, da bi ga sam vrag ne mogel držati. Eno minuto je ležal popolnoma mirno, potem pa se je pričel zvijati. Vi ste ribiči ter ste gotovo že skušali držati v roki jeguljo . . . Prav tako je bilo. Predno smo vedeli, kaj namerava, je bil že prav ob robu pečin... Mareela je nalahno zakrikuila. možje pa so postali nervozni. Pipriae je nadaljeval: — Sest nas je bilo proti enemu, a rečem vam. da ga nismo tnogli' obdržati. ,laz sem ga držal kot s kleščami za suknjo, drugi pa za roke in noge. Ko pa sem videl, kaj namerava iu slišal grmeti morje,I mi je zledettelo sree. Spoznat sera, da preostaja le še ena pot. Jz-I pustil sera z eno roko ter prijel bajonet Andre ja. Zakričal sem: —' Sto huditVv! Bo«li pri miru drugače te sunem! — Ozrl se je vame' ter !«• stisnil zobe. V i*tem trenutku se je obrnil na trebuh in bil j« prav na robu pečin. Božja mati. biti bi morali tu! Rahla zemlja ob robu pečin se je udajala. Mi vsi smo stopili nazaj ter si nismo upali napraviti nadaljnega koraka. Predno pa smo mogli enkrat dihuiti. — je on izginil v globočino . . . |plati Derval je naglas zakrikuila ter padla 11a kolena. Mareela pa j.' .s«' vedno trdno stala, mrzla in nepremična. Stari korporal j » ' bil bled in videti je bilo, da ga muči vest. Mali župnik pa je dvignil l roki ter vaklikuil: " * — Strašno! Dol v prepad?! — Naravnost v prepad! — je rekel Pipriae. — Bil je strašen trenutek . . . Spodaj je vladala tema in ničesar nismo mogli videti. Zaslišali pa smo slab glas spodaj---kot če pade jajce na tla ter se ubije ... 1 — Ali je kaj govoril t Kaj zavpil? — je vprašalo več glasov. 3$ Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij Ltd. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope« Cena ji Je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Kulj«, Kfatijf, Frudjf, B* Ur i je in Balkaaskik držav. Vsi bo vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenk Publishing Company, 82 CortUndt Stmt, N«w York, N. Y. Najmodernejša TISKARNA "GLAS NARODA" izvršuje vsakovrstne tiskovin* po nizkih c—sE, Ms bvrisje Unij ako totbsatft ss draitnsa pravila. 'Vsa naročila pdOji VHug Slovenic Publishing Company, 82 CortLuuk Street, New York, N. Y. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS VEČJI TN NAJCENEJST DNE VNIK. NARODA", NAJ p Veliki vojni atlas 1 t Mr. 0T0 PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo ''Glas Naroda". Prosti nasvet in informacije priseljencem. "Thi Bureau of Iaduatriw mmd Immigration" sa državo New fork varuje ia pomaga priseljaa-:em, ki »o bili oaleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo rav-aalo. Brezplačno ae daje nasvet« priseljencem, kateri so bili oslepar-jeai od bankirjev, odvetnikov, tr-fovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, apremljeval sev, kažipotov in posestnikov go-ctila. Daje se informacija v matur ali iacijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglssiti as državljanske listine. Sorodniki naj bi se aestall a priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barte Office. _ DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of IatborJ BUREAU OP IXDUSTRDM AND IMMIGRATION. Urad v mesto New Yorkn: 19 East 29th St., odprt vsaki daa od 9. ure zjutraj do 5. popoldne la it^pt od R. IS. WC I vojskujočih se evropskih dr?av in pa kolonij-skih posestev vseh yelesil Obsega 11 raznih zemljevidov. aa 20 ti h straneh in vsaka strar, je K»a pri 13* palca veliks. Cena samo 25 cemov. Manjši vojni atlas obasfk do»et raznih zemtj«vldor aa 8 ttrrneh, vsaka ptran 8 pri 14 paleev. Cena samo IS centov, ▼si semljevidi bo narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in pcBameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne driave. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov B In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas Pri večje» HI odjema damo popust. I Slovenic Publishing Company, g^^Cortlandt Street, New York, N. Y^ <»)<*)<*) i» NAJBOLJŠA e> ® e> SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cos ? platno vezani $1.00. Rojaki ▼ Cleveland, 0. dobil isto v podrtžnki Fr. Saber, 1604 St Qanr Ave., N. L t a * ! t (wpaoDle Generale fransatiaotip Qlriktn irti do Hiin, F tria, Stiei, \mtHt lo Unkllm POZOR ROJAKI! Najbuli . Akair ni a ta Kkz : la. :r»- tlFJO T < tf-ar.:*i 1 I M ■!. ' ix. tKjjf-<-. kmkor tadi bw brke ut brkata m r.tLo-do odpadal: m m osiveli. Rcvsatiifm. l o^tiboJ ali tntUUC » ro- ' kah. oo^ah in križu v - inth popolnoma ocdnnm. ; rane. opekline, bule. ture. kraste in erinte. pota* -aoge, kurje oči, brado^ire. ozebline * par dneh ] popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravita brez uspeha rabil, mu jamfina za So.OO. Piftita takoj po ! cenik in knjižico, pošljem zatatooj. JAKOB W AHČIČ. 1092 E. 64th St, Cleveland, Ohio. KOJAKI NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Hfcagt", "La Toarune", «1oekamleanw ia »magm" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl It., Vhssebron^h Safldla«. Feital parnlki odplnjejo vsdao ok arsdah is yrlstaaOli •7, X. B. a Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do fobregafsem |se prepričal, dagdospejo denarne pošiljatve tnd! seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev (sorodnikom ia znancem v staro domovino^ 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino[]vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.