Pollnfna plačano v gotovfnf. Leto XX., št. 220 Ljubljana, četrtek 21. septembra 1939 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg št 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. _ Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Nova mirovna fronta na Balkanu Pomirlenie med Italiio in Grciio — Obojestranski odpoklic cef z albanske meie — Zbližanie med Madžarsko in Jugoslavijo — Italiia nadaliuie svojo pomirievalno akciio na Balkanu Rim, 20. septembra. AA. (Štefani) Uradno se objavlja: »Uvidevajoč, da je v sedanjem evropskem položaja koristno, da z največjo pozornostjo premotrita sedanje odnose med obema državama, sta italijanska in grška vlada srečni, da moreta ugotoviti, da se odnosi med Italijo in Grčijo še naprej razvijajo v duhu iskrenega prijateljstva in popolnega medsebojnega zaupanja. Nov dokaz za ta čustva je dala italijanska vlada s tem, da je izdala ukaz, da se umaknejo italijanske vojaške sile z grško-albanske meje, medtem ko je grška vlada prav tako izdala podobne ukrepe.« Rim, 20. septembra, b. Iz polslužbe-ne italijanske objave izhaja, da sta se italijanska in grška vlada v zadnjih dneh posvetovali o novem položaju, ki je nastal po ruski intervenciji na Poljskem, ter sta izmenjali svoje misli glede medsebojnega sodelovanja, glede katerega sta ugotovili koristno izboljšanje v vsakem pogledu, tako da je med obema državama nastopilo ozračje popolnega medsebojnega zaupanja in vsestranskega pomirjenja. Ta okolnost je italijanski vladi omogočila, da se je odločila za odpoklic svojih čet z albansko-grške meje, dočim bo isto storila na svoji strani tudi Grčija. V rimskih političnih krogih pripisujejo temu dejstvu izredno važen pomen za nadaljevanje italijanske pomirjevalne politike na Balkanu. Nov balkanski blok Rim, 20. septembra, b. Nekateri današnji listi objavljajo poročila svojih balkanskih poročevalcev, v katerih napovedujejo po presoji položaja na terenu možnost bližnje sklenitve novega balkanskega pakta, ki naj bi tesno medsebojno povezal Madžarsko, Jugoslavijo in Grčijo. Italijanski listi beležijo s posebnim zadovoljstvom pojave madžarskega zbliževanja z Jugoslavijo in naglašajo zlasti velik pomen gospodarski pomen, ki bi ga imela nova mirovna fronta na Balkanu, ki bi tesno sodelovala z Italijo. Prav zaradi gospodarskega pomena te mirovne fronte je po sodbi italijanskih listov zelo verjetno, da bi novi pakt pozdravila tudi Bolgarija. Zdi se, da je s temi prognozami v zvezi tudi danes objavljeno izboljšanje italijansko-grških odnošaiev, ki bo gotovo močno vplivalo na novi balkanski razvoj. Ko bo po moskovskem obisku znano še stališče Turčije, o katerem sodijo v italijanskih krogih, da more biti spričo turških odnošajev do Rusije samo nevtralno, bo politična slika Balkanskega polotoka že zelo jasna. V tu- kajšnjih krogih so nadalje prepričani, da bo Balkan po tem razčiščenju položaja svojo sedanjo pozicijo nevtralnosti z lahkoto obdržal tudi v nadaljnjem evropskem razvoju, neglede na sam razvoj vojnih operacij, ki bi se vodile izven njega. Nove možnosti revizij London, 20. sept. b. Tukajšnji listi z velikim zanimanjem zasledujejo razvoj ru-munske zunanje politike. Po najnovejšem i razvoju v vzhodni Evropi je bilo razumljivo, ako se je Rumunija dokončno odločila za stališče stroge nevtralnosti, kar ji je bilo med drugim olajšano tudi s tem, da se je tudi Rusija v svojih notah po vkoraka-nju sovjetskih čet na poljsko ozemlje odločno in jasno izrekla za nevtralnost napram vsem državam, ki vzdržujejo ž njo diplomatske stike, torej tudi napram Rumuniji. Navzlic temu v tukajšnjih političnih krogih ne izključujejo možnosti nadaljnjih revizij v tem predelu Evrope, domnevajoč, da se utegneta pojaviti s svojimi zahtevami proti Rumuniji, Madžarska in Bolgarija. Zato je razumljivo, ako skušajo vodilni rumunski krogi poglobiti svoje odnošaje z Moskvo, da bi se izognili pritisku z več strani. „?imes" o italijanski politiki na Balkanu London, 20. sept. b. Vsi londonski listi prinašajo še vedno dolge komentarje o posledicah najnovejšega ruskega posega v razvoj dogodkov. V tej zvezi posvečajo nekateri izmed njih posebno pozornost Italiji, o kateri sodijo, da s posebnim zanimanjem zasleduje razvoj dogodkov na Balkanu. Tako pišejo oficiozni »Times«, da je ruska vlada verjetno informirala italijansko vlado o svojih bližnjih namerah še pred intervencijo na Poljskem, vendar pa zanima sedaj Italijo, kakšne so možnosti morebitnega razširjenja ruskega vpliva na Balkanu. Italija je na tem področju živo interesirana. Pogosti stiki državnikov balkanskih držav v zadnjih dneh vzbujajo v Rimu domnevo, ki jo dele tudi v Londonu, da se bo večina balkanskih držav odločila za tesno sodelovanje z Italijo, ki utegne prevzeti vodstvo balkanskega bloka. Italijanska nevtralnost in Francija Pariz, 20. sept. p. V vsej francoski javnosti z velikim zanimanjem slede razvoju italijanske nevtralnosti, posebno pa še po vkorakanju ruske vojske na Poljsko. Pri tem opozarjajo na to. da je italijanski tisk objavil dolge izvlečke iz poročil angleških in francoskih listov o tej stvari. Italijanski listi v svojih poročilih pod pomembnimi naslovi podrobno razpravljajo o odločitvi zapadnih sil, da bosta kljub ruskemu vdoru na Poljsko nadaljevali vojno, vojaški strokovnjaki pa v italijanskih listih izredno hvalijo junaško zadržanje poljskega voja- " štva. Na programu so vprašanja nevtralnosti, ekonomske kooperacije in ohranitve miru v Ameriki. Na konferenco pride tudi pet uradnikov nemškega poslaništva v Wa-shingtonu, ki bodo prisostvovali konferenci kot opazovalci. * Vojna na morju Kodanj, 20. sept. s. Nemška vojna mornarica je položila novo polje min južno od danskega otočja Rejkjavik, 20. septembra. A A. (Havas). V luko je priplula neka nemška podmornica. Trije možje njene posadke so ranjeni, eden med njimi smrtnonevarno. Islandska vlada je sporočila nemškemu konzulu, da bodo ranjence prenesli v bolnišnice v Rejkjavi-ku s pogojem, da jih potem do konca vojne internirajo. Podmornica je nevarno poškodovana. London, 20. septembra. AA. (Havas). Današnji »Daily Express« popisuje junaško smrt kapitana Johnsa, poveljnika od nemške podmornice potopljene, matične ladje za letala »Couragecusa« m pravi med drugim: Kapitan je v mraku stal sam na poveljniškem mostiču, pozdravljajoč zastavo, plapolajočo nad njim. Ladja se je medtem stalno nagibala in končno izginila v valovih. Kapitan je gologlav pričakoval smrti. Mornarji, ki so se borih z valova, so dvignili roko v pozdrav, ko so videli poslednjo gesto junaškega kapitana. S »Courageousa« so rešili vsega skupaj 682 ljudi, med njimi 72 častnikov. Utonilo je torej 578 mož. London, 20. septembra. AA. (Reuter). Mornariški minister Winston Churchill je poudaril v spodnjem domu, da ima dosti razlogov za to, da veruje, da je bila pod- mornica, katera je potopila matično ladjo ! za letala »Courageous«, potopljena. London, 20. sept. br. Neki nemški podmornici je danes uspelo torpedirati angleško tovorno ladjo »Vaziristan«, ki je izpodrivala 5100 ton vode. Posadka parnika se je rešila z ladje z rešilnimi čolni. Njen pretežni del je pozneje prevzela neka ameriška ladja. Za 6 člani posadke pa ni sledu. Bržkone jih je rešil mali ameriški parnik »American Farmer«. ★ Franco v obisk v Rimu Rim, 20. septembra. AA. (Štefani) Uradno poročajo, da je spričo mednarodnega položaja uradni obisk generalisima Franca v Rimu odložen za nedoločen čas. Francov obisk je bil dogovorjen za konec septembra kot odgovor na svoječasni obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. lisici odpor še ni strt Pri Kutnu ob reki Bzuri in pri Modlinu severozapadno od Varšave divjajo strašni boji - Junaška obramba poljske prestolnice Italija mirne prečka novi sM ool v V Rimu smatrajo, da je nastopil odločilen trenutek za vso Evropo, med tem pa nadaljujejo z mirovnimi prizadevanji Rim, 20. sept. b. Vsi tukajšnji inozemski opazovalci se strinjajo v tem, da se je Italija ves čas nove krize, ki je nastopila v začetku septembra, zadržala strogo korektno. Ako zatrjujejo v dobro poučenih italijanskih krogih, da je italijanska vlada tudi najnovejše evropske dogodke v glavnem že v naprej pričakovala, odgovarja to med drugim tudi njeni mirni presoji položaja in pa okolnosti, da ni v tem času prav ničesar opustila, kar bi moglo preprečiti vojno. Italijanska miroljubnost se tudi sedaj ni prav nič spremenila. Glede na bližnji razvoj pa smatrajo v Rimu štiri dogodke za posebno važne: 1. Rusija je vse države, ki so ž njo v diplomatskih stikih, s posebnimi notami obvestila, da hoče ostati napram njim nevtralna. 2. Rumunija je takoj in brez okle. vanja izjavila, da svoje pogodbe s Poljsko ne smatra več za veljavno, da je torej v konkretnem primeru ni uveljavila. 3. V zvezi z novim položajem na Poljskem nastaja vprašanje, ali bodo zapadne velesile nadaljevale sedanjo vojno (in ali se jim bodo pridružile v tej ali oni obliki Zedinjene države Severne Amerike). 4. Kakšne utegnejo biti posledice bližnjega turškega obiska v Moskvi. V Rimu prevladuje občutek, da je sedaj nastopil odločilen trenutek za vso Evropo, pri vsem tem pa ne kažejo niti najmanjše nervoznosti v presoji. Listi ne pišejo o ni-kakih nepričakovanih posledicah novega položaja ter presojajo ves sedanji razvoj zelo realistično, omenjujoč se samo na razumevanje dejstev in opuščajoč sleherna ugibanja. Med tem Italija slej ko prej nemoteno nadaljuje svojo pomirjevalno akcijo na diplomatskem področju. Njena prizadevanja v tej smeri potrjuje predvsem najnovejše imenovanje državnega pod tajnika v zunanjem ministrstvu Bastia-ninlja za veleposlanika v Londonu, kar se je zgodilo v posebno kočljivem in nejasnem trenutku, kakor poudarjajo listi, ki pripisujejo temu imenovanju izredno velik pomen in ne prikrivajo, da ima Bastianini posebno misijo v Londonu. Vsi italijanski listi izražajo obenem nado, da bo Bastianini svojo misijo »odlično izvršil«, za kar ga usposabljajo njegove izredne diplomatske sposobnosti. Zato ga je Mussolini tudi izbral kot naslednika Grandija, ki je Italiji storil velike usluge v Londonu v najtežjih časih njene povojne politike. Turški obisk v Moskvi Ankara, 20. sept. s. Uradno javljajo, da odide turški zunanji minister Saradžoglu v Moskvo jutri. Kot svrha njegovega obiska je navedeno, da bo z ruskimi politiki proučil vsa vprašanja, ki zanimajo obe državi. V oficielnih turških političnih krogih tudi izjavljajo, da razgovori za sklenitev pogodb o medsebojni pomoči in gospodarskem sodelovanju s Francijo in Anglijo zadovoljivo napredujejo. V turškem javnem mnenju sedaj prevladuje prepričanje, da se bo posrečilo ohraniti status quo na Balkanu, v vzhodnem Sredozemskem morju in črnem morju, kjer bi veljale turške obveznosti v pogodbi z Anglijo in Francijo. Rim, 20. sept. p. Agencija Štefani poroča, da bo o priliki Saradzoglovega obiska v Moskvi podpisan nov rusko-turški sporazum. Po dosedanjih vesteh naj bi se sedaj izločil vpliv zapadnih velesil s področja Črnega morja. Vseameriška konferenca v Panami New Tork, 20. sept. s. Jutri se začne v Panami izredna panameriška konferenca. Varšava, 20. sept. br. Davi je bilo objavljeno običajno vojno poročilo, ki nagla-ša, da se poljsko vojaštvo in pomožne formacije na vseh odsekih fronte okrog Varšave junaško drže. Cela vrsta sovražnih napadov je bila odbita. Na severnem odseku fronte so Poljaki dosegli nadaljnje uspehe. V predelih okrog Kutna, Modlina in Lvova so v teku srditi boji. Letalski napadi na Varšavo so vsaj trenutno ponehali. Sovražnik je umaknil večji del svojih letalskih sil s Poljske in jih očitno premestil na zapadno fronto. Preselitev poljske vlade v Frmcito London, 20. sept. br. Tu so se danes razširile vesti, da namerava poljska vlada že v kratkem odpotovati iz Rumunije v Francijo. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bo poljski vladi v Franciji priznan enak položaj, kakor je bil belgijski za časa svetovne vojne. Umik poljske vojske v nevtralne države Budimpešta, 20. sept. s. Doslej je pribe-žalo na Madžarsko iz Poljske 15 000 civilistov in več vojaških oddelkov, ki so bili takoj razoroženi in odposlani v notranjost države. Budimpešta, 20. sept. AA. (Havas) Po izpovedbah beguncev, ki prihajajo iz Dro-hobiča in okolice, se še zmerom vrše srditi boji. Nemci napadajo z boka. Poljske begunce, ki prihajajo stalno v manjših skupinah čez mejo, pošiljajo v Munkač. V Rumunijo je doslej prispelo 60.000 beguncev iz Poljske. Crnovice, 20 sept. AA. (Reuter) Med begunci, ki so danes prekoračili rumunsko mejo. je tudi general Prchala. poveljnik češke legije. Sovjetske oblasti so ga pridržale 12 ur nato pa izpustile Okoli tisoč čeških legionarjev v polni vojni opremi ie še vedno ujetih in jih Rusi še niso izpustili. Po izjavah prič. ki so prispele danes semkaj, so se poljski in sovjetski vojaki bratili in ponujali drug drugemu cročajo, da se poljske čete, ki štejejo približno 3.000 mož, po 18 dnevnem odporu umikajo s hribov proti polotoku Heli. četam poveljuje admiral Unrud. Nemci jih obstreljujejo z morja, zraka in s kopnega. London, 20. septembra. AA. (Reuter) Sovjetska vlada je dala zagotovilo nemški vladi, da se bo nastop sovjetskih čet na Poljskem omejil samo na predele Ukrajine in Bele Rusije. Isto je izjavil tudi nemški radio. Pariz, 20. septembra, b. Po še nepotrjenih vesteh se je poljski general Sosnkow- ski proglasil za vojaškega diktatorja na vsem še nezasedenem poljskem ozemlju. »Journal« pa doznava iz Varšave, da bo tam v kratkem sestavljena nova vlada, ki bo takoj stopila v stike z nemško vlado, sklenila ž njo mir ter prevzela nemški pro-tektorat nad novo ustanovljeno poljsko republiko. Splošna mobilizacija na Slovaškem Bratislava, 20. sept. p. Slovaška vlada je danes proglasila občo mobilizacijo. Mobilizacija se je že pričela izvajati na vsem slovaškem ozemlju. O njej sicer ni objavljen nikak uradni komunike, pač pa je propagandno ministrstvo objavilo v vseh poluradnih listih, da je bila Slovaška prisiljena izdati posebne ukrepe za zaščito svojih meja in interesov. čeprav naglaša jo poučeni krogi, davztra ja Slovaška slej ko prej pri svojem stališču, da se ne bo neposredno zapletla v konfl kt, se je vendar zvedelo, da bodo slovaške čete odposlane na Poljsko, kjer bodo zamenjale nemško vojaštvo, ki odhaja na zapadno fronto. Slovaške čete bodo razmeščene po Poljski in se bodo borile v prvi vrsti proti poljskim četnikom. Busi zasedli Lvov Nemška vojaška delegacija odpotovala v Moskvo, da se posvetuje z rusko vlado o vseh vprašanjih, ki zanimajo Rusijo in Nemčijo na Poljskem Moskva, 20. sept. AA. (DNB). Sovjetski generalni štab je izdal dne 19. t m. naslednji komunike: Sovjetske čete so Poljake potisnile nadalje nazaj. Po d vernem boju so zavzele snoči v severnem delu zapadne Bele Rusije mesti Vilno in Velika Brzostovica, 50 km vzhodno od Bjalistoka, mesti Pružani in Kobrin, 40 km severnovzhodno od Bre-sta Litovska, v zapadni UKrajini pa mesta Vladimir VolinsKy. Sokal na Bugu. Brodi, Bobrko, Rohatin in Dolino. Konjeniški oddelki in tanki so prodrli s severovzhoda in z juga v predmestja Lvova. London, 20. sept. AA. (Reuter). Po ra-diogramih iz Nemčije so ruske čete zasedle že vso nekdanjo poljsko-J"umunsko mejo. Crnovice. 20. sept. A A. (Štefani). Po ve. steh, ki so zjutraj prispele semkaj, zasedajo Rusi vzhodno Poljsko s 110 divizijami, od katerih so mnoge sestavljene iz motoriziranih oddelkov. Novi vpoklici v Rusiji London, 20. sept. s. Iz zanesljivih virov poročajo, da so bili danes v Rusiji vpoklicani nadaljnji kontingenti rezervistov. Odhod nemške vojaške delegacije v Moskvo Berlin, 20. sept. s. Delegacija visokih nemških oficirjev in vojaških strokovnjakov je z letalom odpotovala v Moskvo, da se posvetuje z ruskimi vojaškimi krogi glede vseh vprašanj, ki zanimajo Nemčijo in Rusijo na Poljskem. London, 20. sept. s. Nemška vojaška misija, ki je danes dospela v Moskvo, sestoji samo iz 4 oficirjev in bo ostala v -Moskvi le malo časa. Ogrožene baltiške države Vedno bolj se razširjajo vesti, da namerava Rusija zasesti Litvo, Letonsko in Estonsko London, 20. sept. p. »Times« objavljajo vest iz Helsinkov, v kateri so tamkajšnji' dobro poučeni krogi mnenja, da je vprašanje pr-ključitve Estonske in Litve k Rusiji le še vprašanje časa, čeprav nemško-ruski sporazum določa, da sme Rusija imeti na Vzhodnem morju le eno luko. Na Le tonskem se je zadnje dni za Rusijo ugodno razpoloženje zelo ojačilo. Razumljivo je, da so bile vesti o vkorakanju ruskih čet na Poljsko ozemlje sprejete z nekim vznemirjenjem tudi v Finski, čeprav se vsi zavedajo, da jim z ruske strani ne grozi nobena nevarnost. V Helsinkih obče sodijo, da bo Poljska prišla pod nekak protektorat Rusije. Vprašanje pa je, komu bodo pripadli deli bivše avstroogrske Galicije ,ki so pretežno naseljeni po Ukrajincih. Stockholm, 20. sept z. V tukajšnjih krogih vedno bolj prevladuje prepričanje, da namerava Rusija okupirati tudi baltiške države. Prva akcija je naperjena proti Estoniji, katero dolže sedaj v Moskvi in Berlinu, da podpira ne samo poljsko, nego tudi angleško mornarico. Sedaj iščejo samo povod, ki naj bi opravičil okupa- cijsko akcijo. Nobenega dvoma ni, da rau-merava Rusija okupirati baltiške države, nakar je po sodbi tukajšnjih krogov pri-, stala tudi Nemčija za ceno okupacije pretežnega dela Poljske in galiških petrolej-skih vrelcev. Berlin, 20. sept. br. Estonska agencija je danes uradno demantirala vesti, da nar merava rusko vojno brodovje blokirati estonske luke. Dejansko ruske vojne ladje zasledujejo poljsko podmornico »Orel«, ki ji je uspelo zibežati iz Talina in se sedaj nahaja nekje v Finskem zalivu. Do* kazano pa je, da ni mogoče estonskim oblastem pripisati nikake krivde za beg poljske podmornice. TaJta, 20. sept. & Estonska vlada ete- mantira vesti, da bi ruska mornarica bik*-kirala estonske luke. Ruska mornarica se sicer res nahaja v bližini estonske obale, vendar ne ovira estonske trgovske pJov-be. Moskva, 20. sept. s. Agencija TAB po* roča, da sta dva admirala estonske mornarice dada svoje ostavke. CHAMBERLAIN O VOJNIH CILJIH ANGUJE injl seji Spodnje zbornice je angleški ministrski predsed-©ril Hitlerju na njegova gdanska izvajanja ter pojasnjeval potek vojnih operacij in vojne namene Anglije London, 20. sept. s. Na današnji seji spodnje zbornice je podal ministrski pred- | sednik Chamberlain ekspoze o poteku voj- j ne in zunanjepolitičnem položaju. Cham- J berlain je uvodoma omenil rusko inter- J venciio na Poljskem Ruska akcija ni prišla popolnoma nepričakovano. Po noti, ki jo je angleška vlada o tem prejela od ruske vlade, je izdala angleška vlada v ponedeljek izjavo, da dogodki ne bodo spremenili angleških obveznosti do Poljske. Učinek ruske intervencije na Poljsko je bil seveda zelo resen. Prezgodaj bi bilo dati o motivih in rezultatih te intervencije končno sodbo, toda eno je sigurno, da je ta pomenila tragedijo najhujšega značaja za samo žrtev — Poljsko. Ves svet sočustvuje s Poljsko, ki se še sedaj ne prizna poražene. Anglija In Francija nista mogli preprečiti poraza Poljske, sta ji pa ponovno dali zagotovilo, da se bosta z vsemi silami borili zanjo naprej. Odgovor Hitlerju O Hitlerievem včerajšnjem govoru je dejal Chamberlain: Ni naš način, da bi govorili z grožnjami. Ne bom opustil svojega načina, da govorim mirno in trezno. Hitlerjev govor ni spremenil položaja. Hitler ni točno podal poteka dogodkov, ki so dovedli do vojne Med mnogimi napačnimi trditvami je tudi ta, da ie francoska vlada dala pristanek na italijansko posredovanje, angleška pa ne. Jutri bo vlada objavila dodatno belo knjiero. ki bo javnosti jasno pokazala točni potek dogodkov. Hitler ie govoril tudi o humanih nemških metodah vojne K temu moram samo reči, da metode še niso humane, če se jih tako samo imenuje. Bombardiranje nezaščitenih mest in streljanje s strojnicami na transporte beguncev je globoko pretreslo ves svet. Kar pa pogrešam v Hitlerjevem govoru. je da ni niti z besedo omenil onih hrabrih mož. ki so že doslej izgubili na bojnem polju svoje življenje ter otrok in žen, ki so bile s tem prizadete. Vofstf cilfi Anglije O vojnih ciljih Anglije je izrazil Chamberlain: Glavni naš namen je, da rešimo Evropo stalnega strahu pred nemškim napadom in omogočimo vsem narodom, da ohranijo svojo neodvisnost in svobodo. Nobena grožnja nas od tega cilja ne bo odvrnila. Nismo želeli vojne, temveč smo upali, da bo mogoča mirna rešitev s pogajanji. To upanje je izginilo radi brutalnega napada na Poljsko, Potek vojftifi (Mjeradi Nato je govoril Chamberlain o dosedanjem poteku vojaških operacij. Na zapadni fronti je francoska vojska osigurala važne strateške in taktične postojanke in jih zadržala kljub ostremu protinapadu. V borbi proti podmornicam je Anglija na bolišem napram letu 1914 Takrat smo bili v defenzivi napram podmornicam, zdaj smo v ofenzivi. Cesto je nesigurno. če je podmornica potopljena ali ne, ker globinske bombe ne pokažejo jasnega učinka. Najmanj šest ali sedem nemških podmornic pa je prejelo svojo polno kazen za napade na naše ladje. V nekaterih primerih so bile posadke podmornic rešene. Pričakovati je bilo seveda težkih izgub in med njimi je tudi izguba ladie »Coura-geous« Popolnoma sem prepričan, da bo s popolno izvedbo spremljevalnega sistema za trgovske ladje hitro izginila nevarnost podmornic in da bomo omogočili, da bodo mogle trgovske ladje dovažati zadostno količino surovin in živil za prebivalstvo in industrijske potrebe. V tretjem tednu vojne je bilo že mani žrtev podmornic nego v drugem tednu. Skupno je zahtevala podomnriška akcija, izvzemši ladjo »Congareous« 139 človeških žrtev, 44 pa jih še pogrešajo. Prvi namen naše pomorske akcije je ta, da se uniči sovražno brodovje in onemogoči dovoz materiala sovražniku Istotako t>a hočpmo ščititi svoje brodovje kakor tudi nevtralno, s katerim imamo skupen interes, da se nemoteno razvija mednarodna trgovina. Naša kontrola proti vojnemu tihotaostvu je nevtralnim državam res povzročila nekaj neprijetnosti. toda prizadevali smo si. da te omejimo na minimum Naša kontrola ie v skladu z mednarodnimi zakoni. Naše me^e niso zahtevale šp nobenega živlienia, med tem ko je nemški način voievanja, zlasti nolppanie min zahteval že žrtve nevtralnih držav. Chamberlain je nato poudaril, da se volna produkcija v Franciji, Angliji in dominionih vrši z vso hitrostio Napadalec je imel sicer prednost, ker je bil na napad nrioravlien. Ne smemo pa biti nepo-trnežiiivi. če ni tako! ugodnih rezultatov na naši strani. V dominionih se dela z vso silo, da bodo mogli doorinesti svoj delež. Letalsko moštvo Iz dominlonov že uspešno sodeluje v vojnih operacijah. P*«?*! avanturam Chamberlain je nato zaključil: Naša vi a a no?*0 > n * otfpn pn; v n beno smej ki je ne bi odobrili naši vojaški strokovnjaki in zavezniki, s katerimi smo v najožjem sodelovanju. Nobene žrtve in nobene akcije se v vojni ne ustrašimo, če naši svetovalci in zavezniki mislijo, da bi bial koristna Ne bomo pa šli v avanture, ki bi nam prinesle morda mimogrede uspehe, škodovale pa bi končni zmagi. To bi vodilo k propadu. Chamberlain je izjavil, da ne more povedati, kdaj in kie bo prišel odločilni udarec proti sovražniku in je zaključil s citiranem besed znanca poljskega generala, ki ie izjavil: »Borili se bomo Velik del države bo sovražnik zavzel in strašno bomo trpeli, toda končno bomo zopet vstali.« Debata Za Chamberlainom je govoril vodja opozicije Greemvood. Obžaloval je, da sta Anglija in Francija nudili Poljski premalo pomoči. Dejal pa je, da ta pomoč itak ne bi bila mogla Poljski pomagati Mogoče pa jo je bilo dati hitreje in uspešneje. Toplo pozdravlja izjavo, da padec Poljske ni spremenil odločnega angleškega stališča. Hitler popolnoma napačno razume Anglijo. Angleški narod se ne bo pustil odvrniti od svojega cilja po nobenih dvomljivih mirovnih ponudbah. Vodja liberalcev Sinclair je izrazil popolno odobravanje vladne politike in izjavil, da je hvaležen za vsako izjavo, ki kaže, da hoče vlada odločno nadaljevati vojno. Mornariški minister Churchill je poročal o potopitvi matične ladje »Coura-geous«. Dejal je, da noče zmanjševati te izgube, toda ladja je bila ena najstarejših angleških ladij; vršila pa je zelo uspešne akcije proti nemškim podmornicam. Izmed 1202 mož posadke jih je bilo 687 rešenih. Churchill je odklonil podrobnejše podatke o vzrokih potopitve. V začetku seje je bilo članom vlade stavljenih več vprašanj. Na vprašanje o vojnih ciljih Anglije je izjavil ministrski predsednik Chamberlain, da hoče Anglija ustvariti stalen mednarodni sistem, ki bi preprečil vojne in omogočil pravično rešitev mednarodnih sporov na miren način. Podtajnik za zunanje zadeve Buttler je dejal, da se angleška politika na Daljnem vzhodu ni izpremenila. Koncentracija nemških čet pri Aachenu Vsa zapadna fronta od luksemburške meie do Rena razgibana Pariz, 20. sept. br. Uradno vojno poročilo, ki ga je davi izdal francoski glavni stan, pravi, da je nemško topništvo v pretekli noči hudo obstreljevalo francoske prednje postojanke vzhodno od reke Blies. Po vesteh posebnih poročevalcev pariškega tiska je razgibana vsa fronta od luksemburške meje do Rena pri Karlsruhe. Francoske čete sredi topniškega ognja utrjujejo svoje postojanke na nemškem ozemlju. Nemško topništvo posebno hudo obstreljuje francoske postojanke v gozdovih ob Bliesu, ki so strateško izredno velikega pomena. Postojanke nasproti tem gozdovom so bile ojačene. Kakor vse kaže, bodo skušali Nemci Francoze za vsako ceno spet izriniti iz teh predelov. V okolici Aachena so bili izvršeni zadnje dni posebni nemški vojaški ukrepi. Francosko vrhovno poveljstvo je o njih točno obveščeno. Francoski generalni štab računa z vsemi možnostmi ter je budno na straži. Pariz, 20 septembra. A A. (Havas) Dočim vlada v francoskih vrstah na vsej zapadni fronti mir, pretrgan le s topniškim obstreljevanjem in živahnostjo v odseku, ki ga označuje jutrnje poročilo z besedami »vzhodno od reke Saar« in večerno z besedami »vzhodno od reke Blies«, pa se na nemški strani opažajo živahne akcije. Predpreteklo noč so Nemci izvršili hud napad, snoči prav tako.Oba nemška napada sta bila odbita. Zaradi običajne redkobesednosti poročila francoskega generalnega štaba ni moči ugotoviti, kje so Nemci obakrat napadli. Lahko se pa podčrta strateški pomen predela reke Blies, 15 km od vasi Gilbach pri Hombachu ob meji. Pokrajino med reko Blies in mejo preseka z juga proti severu rečica Dot. ki teče precej globoko med gozdnimi pobočii, visokimi 397 m. Zavzetje levega brega resno ograža Saarbriicken. Angleški volni minister v Parizu Pariz, 20. sept. s. Angleški vojni minister Hoare Belisha in minister brez portfe. lja lord Hankey sta v spremstvu treh angleških štabnih oficirjev dospela danes v Pariz. Imela sta najprej daljši razgovor z ministrskim predsednikom Daladierom. nato pa se je vršila skupna konferenca še z vrhovnim poveljnikom francoske vojske Gamelinom, šefi francoskega vojnega in mornariškega generalnega štaba ter višjim uradništvom zunanjega ministrstva. Nemško poročilo Berlin, 20. sept. br. Poročlo nemškega vrhovnega poveljstva pravi, da je na zapadu prišlo le posamič do prask med iz-vidniškimi oddelki. Zbiranje nemških čet okoli Aachena Pariz, 20. sept. br. O posebnih vojaških poroča, da Nemci koncentrirajo okoli Aachena velike množine vojaštva m vojnega materiala. Baje je zbranih tam že okoli 1500 do 1800 nemških bombnikov. Pariz, 20. sept. br. O posebni vojaških pripravah v bližini Aachena, o katerih so že snoči listi objavili prve vesti, je davi »Matin« objavil daljše poročilo, v katerem pravi, da so koyentracije nemških čet na področju med Aachenom in belgijsko ter luksemburško mejo izzvale v belgijski in luksemburški javnosti silno pozornost. Razširile so se govorice, da bo Nemčija znova napadla Belgijo, kakor za časa svetovne vojne ter da bo skušala preko luk-semburškega ozemlja napasti glavno francosko silo od strani, da bi tako razbremenila njen pritisk na Siegfriedovo črto. Ce bi Francozom uspelo zavzeti Saarbriicken, je po mnenju omenjenega lista resno računati na izvedbo teh nemških načrtov. General Brauchitsch odpotoval na zapadno fronto Berlin 20. sept. s. Vrhovni poveljnik nemške ' vojske, ki je doslej poveljeval osebno operacijam na poljski fronti, je danes dospel na zapadno fronto, kjer bo prevzel vrhovno poveljstvo. Hitlerjev namestnik v Palatinatu Kaiserlautern, 20. septembra. AA. (DNB) Snoči je semkaj prispel namestnik voditelja rajha minister Rudolf Hess. Ogledal si je obmejno pokrajino Palatinat in za-padne utrdbe, nato je pa nadaljeval vožnjo v zapadno Nemčijo. Odmev Hitlerjevega govora Različna presoja v franoosko-angleških in nemško- italijanskih krogih Pariz, 20. sept. z. Hitlerjev govor ni izzval v francoski javnosti posebnega odmeva. Nihče ni pričakoval, da bi Hitler stavil kake sprejemljive ponudbe. Njegove grožnje niso izzvale nobenega presenečenja. Francoski vladni krogi slej ko prej naglašajo, da bo Francija ostala zvesta svojim obveznostim in da bo postopala v največji solidarnosti z Anglijo. Posebno opozarjajo francoski listi na to, da Hitler ni niti z besedico omenil podpore Italije in da je samo izjavil, da sloni italijansko-nemško prijateljstvo na njegovih osebnih stikih z Mussoiinijem. V Angliji London, 20. sept. z. Hitlerjev govor v angleški javnosti ni napravil nikakega posebnega vtisa. Hitler ni povedal ničesar, kar bi spremenilo sedanji mednarodni položaj. Glavni Hitlerjev cilj je bil brezuspešen poskus razdvojitve Anglije in Francije. Ce se v Berlinu še sedaj vdajajo takim sanjam, je to le dokaz, da so zgubili razumevanje za realnost. Kar se tiče Hitlerjeve grožnje z nekim novim orožjem, proti kateremu naj bi bili Anglija in Francija brezmočni, izjavljajo v mero-dajnih angleških krogih, da tudi Anglija in Francija še nista izigrali vseh kart in da imatd v rezervi še razna presenečenja za Nemce, če bo to zahteval razvoj dogodkov. Naglašajo pa da so se podobne nemške grožnje čule tudi že v pretekli svetovni vojni, da pa se je nazadnje izkazalo, da vse nove vrste orožja, ki so se pričele uporabljati, niso napravile nikakega takega stvarne?: učinka, da bi se spričo njega kakorkoli odločil potek nadaljnjih vojaških operacij na raznih frontah. V Rimu Rim, 20. septembra. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Včerajšnji Hitlerjev govor je svetovni javnosti ponovno orisal razvoj to potek poljsko-nem-škega spora. Hitlerjevi predlogi so bili zmerni, umestni in razumni, toda na drugi strani so jih z usodno brezobzirnostjo in trdovratnostjo zavrnili, tako da bo o vsem tem imela govoriti zgodovina. Ves civilizirani svet lahko vnovič ugotovi, kako upravičeni so bili predlogi Rima in na-ziranje Rima o dogodkih. Zdaj se vidi, kako je bila ta vojna usodna to tragična za Poljsko, pri vsem tem pa nepotrebna. Zdaj je usoda storila svoje na vzhodu in se besede uvidevnosti lahko ponove na zapadu. Vojna na zapadu je brez koristi in to spoznanje mora biti jasno v zavesti vseh narodov. Nesmotrna bi bila nova trpljenja in novo rušenje za obrambo tistega sistema, ki ga dejansko nič več ni, in ki je očitno propadel, ker nima več dejanske osnove. V Rimu imajo slej ko prej pred očmi pravo pot, kakor so jo imeli v abe-sinskem to španskem vprašanju to tudi glede Poljske. Zdaj stojimo spet na razpotju. Instinkt Italije in njeno opozarjanje na pravo pot se je pokazalo že v teku stoletij in se tudi danes kaže. V Ameriki Washington, 20. sept. AA. (Reuter). Včerajšnji Hitlerjev govor v Gdansku smatrajo tukajšnji uradni krogi kot Hitlerjevo mirovno ofenzivo, ki bi jo diplomatsko podprla Italija, morda pa tudi Sovjetska Rusija. Tu poudarjajo, da včerajšnji Hitlerjev govor ni zbudil tolikšnega zanimanja kakor njegovi prejšnji govori. V Ameriki ga ni poslušalo posebno mnogo ljudi. Tudi v ameriških uradnih krogih so kazali skoraj tadiferentnost. V poučenih krogih izjavljajo, da je bistvo Hitlerjevega govora v tem, da je odkril svojo živo željo, da se prepreči dolga vojna. Splošno prevladuje mnenje, da bodo zavezniki odklonili mirovno ponudbo, naj bo izražena v kakršnikoli obliki. Na Madžarskem Budimpešta, 20. sept. p. Madžarski tisk je danes komentiral Hitlerjev govor v Gdansku v glavnem v tem smislu, da je še zmerom mogoča mirna rešitev sedanjega krvavega spora. Kancelar je naglasi! kako brezpomembna je vojna z Anglijo in Francijo, iz katere nihče ne bo mogel iziti kot zmagovalec, nego bodo nazadnje vsi dejansko premagani. Družine vpoklicanih dobe državno podporo Važni Sklepi ministrskega sveta — Načrt uredbe o pobijanju draginje v načelu že sprejet Beograd, 20. sept. p. Pod vodstvom ministrskega predsednika Dragiše Cvetkoviča se je vršila danes dopoldne seja ministrskega Sveta, ki je trajala od 11. do 14. ure. Ministrski svet se je bavil z raznimi vprašanji, ki so bila v glavnem gospodarskega značaja. Tako je v načelu sprejel načrt uredbe o pobijanju draginje, ki ga je predložil minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Budisavljevič. Uredba se nanaša na celo vrsto blaga, katerega cene se bodo v bodoče kontrolirale. Tako obsega vsa živila, jedi in pijače, vso krmo, obleko, obutev, kurivo, sredstva za razsvetljavo, kmetijske stroje to naprave, vsa sredstva za pospeševanje kmetijske proizvodnje, pogonska sredstva, gradbeni material, stanovanja, lokale to obče vse predmete, ki so v običajnem konsumu. Na luksuzne predmete se uredba seveda ne nanaša. Na predlog finančnega ministra dr. šu-teja je ministrski svet sklenil znižati cene soli. Tako se bo znižala cena soli za živi- no od 1.25 na 0.50 din za kilogram, kuhinjski soli pa zaenkrat od 2.50 na 1.50, pozneje pa na 1 din za kg. V nekaj dneh bo o tej stvari objavljena posebna uredba. Efekt v korist konsumenta bo znašal 160 milijonov pri ceni 1.5 din in nad 200 milijonov pri ceni 1 din za kg kuhinjske soli. Nadalje je ministrski svet sklenil, da se bodo dajale vojnim obveznikom, ki se pozivajo na orožne vaje, a nimajo sredstev za vzdrževanje svojih družin, posebne državne podpore. Tudi vsem kmečkim posestnikom, Id oddajajo svojo živino vojaškim oblastem, bo izplačana določena odškodnina. Na predlog notranjega ministra dr. Mi-haldžiča je ministrski svet sprejel uredbo, na osnovi katere je bil notranji minister pooblaščen, izvesti spremembe mestnih svetnikov in županov, odnosno imenovati komisarja v Beogradu in Ljubljani, hrvatski ban pa je bil v enaki meri pooblaščen za izvedbo enakih sprememb v Zagrebu. Stari intrigant zopet na poslu Citirali smo. kako je »Hrvatski dnevnik« komentiral resolucijo Glavnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranice in mogli smo potrditi nekatere njegove predpostavke v pogledu gledanja JNS na novo ustvarjeno stanje v državi in glede njenega na-daljncga postopanja. Glasilo dr. Mačka je pravilno razumelo resolucijo JNS, da se ta stranka postavlja na tla realnosti, in mi smo mogli dodati, da JNS ne spada med tiste, ki špekulirajo na druge prilike in se bavijo z mislijo, da bo prišel čas, ko bo mogoče zopet vse na glavo postaviti. Hrvatski politiki z dr. Mačkom na čelu vedo iz izkušenj, da JNS ne vodi politike podtikanja in neiskrene taktike. To je dokazala tudi v vsej dobi, odkar je sklenila svoj volilni sporazum z dr. Mačkom in zato so njeni odnošaji napram vsem opozicionalnim grupam, a tudi napram Kmetsko-demokratski koaliciji pred vstopom dr. Mačka in njegovih prijateljev v vlado in po njihovem vstopu ostali prijateljski in so očuvali atmosfero medsebojnega zaupanja. Tudi v vprašanju narodnega edinstva je JNS vedno govorila iskreno. Nikdar ni dopuščala dvomov, da svoje vere v jugoslo-vensko misel ne bo opustila. »Hrvatski dnevnik« je to lojalno zabeležil. Morda baš zaradi tega svojega programskega stališča je JNS z večjo svobodo lahko sodelovala pri delu na sporazumu in se zavzela za temeljito spremembo dosedanjega stanja v naši državi. Od vsega početka je ona pri tem računala z globoko segajočimi spremembami v našem državnem ustrojstvu, katerim je postavljala in tudi danes še postavlja eno edino mejo: čuvanje državne celine in občutka usodne povezanosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsemu temu je dala izraza resolucija Glavnega odbora JNS in v tem duhu je bila ta resolucija vzeta na znanje tudi od onih krogov, ki nosijo neposredno odgo- vornost za rešitev hrvatskega vprašanja z dne 26. avgusta. Je le dokaz nelojalnosti in moralne nekorektnosti, če sedaj zagrebški »Obzor« poskuša intrigirati, da resolucija JNS odkriva željo te stranke, naj bi se vrnil hege-monistični režim, češ vztrajanje pri načelu enega naroda in trditev, da samo jugo-slovensko edinstvo in nedeljiva državna celina morejo biti zanesljiv temelj enakopravnosti so dokaz da je JNS pobornica hegemonistične in avtoritativne politike. Se posebej napada »Obzor« dr. Kramerja in dr. Angjelinoviča, češ da se s svojimi slovenskimi in hrvatskimi tovariši iz Glavnega odbora bojita, da bosta v novi situaciji politično likvidirana. »Jutru« pa zamer-ja. da ignorira akcijo dr. Korošca za osnovanje slovenske banovine. Da kar naprej povemo: kar je »Jutro« o tej akciji moglo napisati, je objavilo. »Obzor« se torej laže, ko trdi, da jo ignoriramo. Kar se pa ostalih njegovih izvajanj tiče sta njihov izvor in namera tako jasno, da bi bilo odveč o tem razpravljati. V tem oziru ima »Obzor« preizkušeno tradicijo. Intrigiral je proti jugoslovenskim nacionalistom v Sloveniji v času, ko je njegov šef udobno sedel v diktatorskem Vrhovnem zakonodajnem svetu in reguliral z uspehom svojo penzijo, intrigiral je pod režimom Milana Stojadinoviča, ko je bil pobornik aranžmaja a la Brežice in nadaljuje svojo igro tudi sedaj. Naročniki so vedno eni in isti. V ostalem »Obzor« ne predstavlja nikogar in ne izražava mišljenja nobene resnejše skupine ljudi, najmanj pa seveda mišljenje vodstva hrvatske politike. To mu je bilo opetovano iz najbolj avtoritativnega mesta že javno sporočeno. Navzlic temu pa se oblastno napihuje, kakor bi bil res od nekoga postavljen za tolmača. Če Bog da, bodo prošli kmalu tudi dnevi črnega kabineta in podobne intrige bodo prenehale. Beležke Prepoved javnega radijskega sprejemanja Poročali smo že, da je policijska uprava v Beogradu prepovedala sprejemanje tujih radijskih vesti v javnih lokalih, na ulicah ta trgih ali pri odprtih oknih zasebnih stanovanj. Kakor nam poročajo iz Zagreba, je sedaj slično odredbo za Hrvatsko banovino izdala tudi banska oblast v Zagrebu. Na prostem, v javnih lokalih in v zasebnih prostorih z odprtimi okni je prepovedano sprejemanje vseh onih tujih radijskih vesti, predavanj to glasbe, s katerimi se vrši propaganda v korist ali škodo te ali one vojujoče se države. Odlok utemeljuje izdano prepoved z naslednjim uvodom: »Glede na nevtralnost naše države v sedanjem evropskem spopadu, je velike važnosti in nujno potrebno, da uredi tudi prebivalstvo svoje zadržanje v skladu s tem stališčem. Potrebno je, da se posveča pozornost vsem pojavom, ki bi imeli značaj propagande v korist ali škodo katerekoli vojujoče se stranke ter da se na vsak način to brezpogojno zagotovi manifestacija naše popolne nevtralnosti. Zato odrejam ...« Seja vodstva SDS Kakor poročajo listi, se bo sestal 2. oktobra v Novem Sadu glavni odbor Samostojne demokratske stranke. Sestanku bo predsedoval predsednik SDS g. Adam Pri. bičevič, poleg ministra dr. Srdjana Budi-savljeviča ki je član stranke, pa mu bodo prisostvovali tudi nekateri hrvatski ministri kot člani Kmetsko demokratske koalicije. O novi hrvatski telovadni organizaciji Bivši zvezni starosta Hrvatskega Sokola Milan Praunsperger objavlja skupaj z zadnjim zveznim načelnikom dr. Milanom De-čakom v zagrebških listih izjavo, ki zanika časopisne vesti, da sta se izrekla proti obnovi Hrvatskega Sokola in se izjavila za ustanovitev nove hrvatske telovadne organizacije »Hrvatski Junak«. Med drugim pravita: »Res je, da sva zagovarjala ustanovitev ncve hrvatske telovadne organizacije, ki bi se imenovala »Hrvatsko bratstvo«.^ Pravila za to novo organizacijo so bil? že izdelana z odobritvijo. V to novo telovadno organizacijo bi lahko vstopili vsi nekom-promitirani Hrvati brez razlike vere. Vodili jo bi samo kvalificirani ljudje, v prvi vrsti načelniki in voditelji bivšega Hrvatskega Sokola.« Iz te izjave je razvidno, da kljub nedavni ustanovitvi »Hrvatskega Junaka« vprašanje hrvatske telovadne organizacije še ni dokončano postavljamo z dnevnega reda. Verjetno pa je, da bo vsaj zaenkrat ostalo pri »Junaku«, ker se je tudi dr. Maček sam izrekel proti obnovi Hrvatskega Sokola. Muslimani in banovina Hrvatska Sarajevska »Muslimanska svijest« objavlja poziv muslimanom, ki so prišli pod banovino Hrvatsko. Poziv pravi, da je dolžnost muslimanov, ki prehajajo pod upravo banovine Hrvatske, podpirati- z vsemi silami novo upravo vse dotlej, dokler ne bi bili resno ogroženi muslimanski interesi, kar pa se nikoli ne bo zgodilo. Poziv nato nadaljuje: »Naši splošni muslimanski stvari boste najboljše služili, če boste živeli v čim lepših odnoSajih z vašimi katoliškimi sosedi. Mi vemo, da želite iz vsega srca, da bi bili vsi bosanski in hercegovinski muslimani združeni v skupni upravni zajednici in da nas ne bi delile nobene meje. Bodite prepričani, da isto želimo tudi mi. Zaradi tega bomo morali v bodoče še bolj zediniti vse muslimanske sile in ohraniti za vsako ceno politično edinstvo muslimanskega živ-lja. Ne izstopajte iz muslimanskih vrst in ne nasedajte raznim političnim špekulantom, ki žele razbiti slogo med muslimani. Počakajte še kratek čas, da se bodo prilike razčistile. Takrat pa bomo pričeli z borbo za avtonomno Bosno. Že sedaj pa vam moremo reči, da dr. Maček in Hrvatska se-ljačka stranka nista v načelu proti avtonomiji Bosne in Hercegovine.« Sklepi Srancoske vlade Pariz, 20. sept. br. Francoska vlada je imela danes dopoldne po predsedku nekaj dni redno sejo, ki je bila pod predsedstvom prezidenta republike Lebruna v Elizejski palači to je trajala dobri dve uri. Po seji je bil izdan komunike, kj pravi, da je ministrski predsednik Daladier izčrpno poročal o vojaškem in političnem položaju. Njegovo poročilo je bilo sprejeto na znanje to soglasno odobreno. Ministrski svet je na svoji današnji seji izrazil poljskemu narodu to vojski vse priznanje spričo njenega velikega junaštva to prepričanje, da bo v končni zmagi zaveznikov dosegla Poljska svoje pravice. Nato je proučil vrsto novih vojaških in političnih ukrepov. Posebej je ponovno potrdil solidarnost Francije to Velike Britanije v borbi za skupne ideale. _ Vremenska napoved Zemunska: Vedro bo v primorskih krajih, delno oblačno pa v ostalih delih države. Precej oblačno bo v vzhodnih predelih. Lahen dež bo tu pa tam Toplota se ne bo znatno spremenila. Naši kraji in Ifudje Peš od Varšave do rumunske meje Novinar Lekovič o strahotah vojne na Poljskem rr Letni dvorec kralja Stanislava Avgusta Poniatowskega v Varšavi Beograd, 20. septembra. Jugoslovenski novinar Ananij Lekovič se je v torek zjutraj vrnil iz Poljske. Zadnji dve leti je stalno bival v Parizu, od koder se je neposredno pred pričetkom sovražnosti med Poljsko in Nemčijo podal s skupino Francozov v Varšavo. Tako je bil pri-ča bombardiranj poljske prestolnice in burnih dogodkov v njej. Naposled se je sklenil umakniti v domovino. Zaradi pomanjkanja prometnih sredstev je opravil pot od Varšave do rumunske meje peš in je imel priložnost spoznati številna poljska mesta in vasi v vojnih dneh, obenem pa je tudi od blizu motril borbo poljske vojske. V »Vremenu« je opisal svoje doživljaje. Ker v znatni meri izpopolnjujejo zapiske g. Ivana Matka, ki jih objavlja »Jutro« v pc>dlistku, naj povzamemo naslednje: — Bil sem v svoji hotelski sobi — pripoveduje Lekovič — ko so ob 6. zjutraj zatulile sirene. Takoj nato so zarjoveli topovi poljske protiletalske artilerije. Sovražna letala se nad Varšavo še niso videla. Okrog 10. zjutraj je sledil drugi alarm: nekaj nemških letal se je prvič pojavilo na.d poljsko prestolnico. Nemška letala so v pričetku bombardirala izključno vojaška poslopja, mostove in kolodvore. Ko se je prebivalstvo otreslo prvega strahu, se je začelo zbirati po parkih in je opazovalo borbe letalcev, ki so bile za večino prvovrstna senzacija. Prve dni je protiletalska obramba delovala učinkovito. Topovi so treskali neprestano. Polagoma pa so začeli Nemci pošiljati eskadre po 70 do 100 letal naenkrat. Nebo je bilo tako gosto prekrito z letali, da je bila artilerija popolnoma ohromela. Toda prebivalstvo je najbolj de-moraliziralo pomanjkanje kruha, katerega je zmanjkalo že tretji dan po pričetku sovražnosti. To pomanjkanje so povzročili Nemci z bombardiranjem ozadja, rušeč že-lezrniško progo in glavne prometne vozle, razen tega pa je bila pomanjkanja kriva tudi nezadostna organizacija dovažanja hrane na fronto in v napadene kraje. — Ali tudi ob nezadostni organizaciji in ovirah pri vzdrževanju zvez med ozadjem in fronto se je poljska vojska borila zelo hrabro. Hrabrost so podkrepljevale novine, ki so pod močnimi naslovi prinašale poročila z zapadne fronte, v katerih so javljale, da je Siegfridova črta močno načeta ter da izpramujfjo Koln, Essen in Niirnberg. Drugi dan borbe je radijska postaja Varšava n. objavila, da je v Nemčiji izbruhnila revolucija. Vse te vesti so poleg iskrenega zaupanja v učinkovito pomoč Francije in Anglije vzdrževale poljske vojake v vztrajnosti in v borbi do kraja. Pozneje, ko so vsi počeli dvomiti o učinkovitosti te po- — Pri neredni stoiici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja na-raima »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-J17f švicarski kosmetični preparati so odlične kakovosti in ■ JJ1% J i O J jHJL nizkih cen. — Depot Parfumerija »VENUS«. Tyrševa 9 | ♦ Najzanesljivejši vodnik po radijskem svetu je tednik za radio, gledališče in film »NAŠ VAL«, številka za prihodnji teden prinaša poseben pregled, kdaj najvažnejše radijske postaje Jugoslavije, Anglije, Bolgarije, Češke. Francije, Italije, Madžarske, Nemčije, Poljske in Rumunije oddajajo aktualna poročila o dogodkih po svetu in posebno na sedanjih evropskih bojiščih. Sledi zanimiva novela »Razbojnik pod posteljo« in rubrika »Radio in televizija«, v kateri so objavljena najnovejša poročila o dogodkih po radijskem in televizijskem svetu. Novo številko »Našega vala«, ki je tudi zelo lepo ilustrirana, zaključuje stran smešnic, saj je v sedanjem času zdravega smeha itak premalo. Zahtevajte še danes na ogled brezplačno številko, ki vam jo bo uprava takoj poslala. Mesečna naročnina stane samo 10 din, naroča pa se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. ♦ Triglavski dom na Kredarici je oskrbovan le do 25. septembra t. L Ostale triglavske postojanke Staničeva koča. Aleksandrov dom, Vodnikova koča in koča pri Triglavskih jezerih so že zaprte. V Vratih je Aljažev dom oskrbovan do 2. oktobra; njegova okolica nudi izletnikom pestro sliko jesenske narave. Ob Bohinjskem jezeru je stalno oskrbovan »Zlatorog«, odtod je le tri ure oddaljen Dom na Komni, ki nudi prijeten oddih v sedanjih razburljivih časih. Na Črni Prsti bo Orožnova koča oskrbovana do 1. oktobra, medtem ko je Mal-narjeva koča že zaprta. Planincem z izkaznico je neoviran poset Julijskih Alp in Kamniških planin. Krekova koča na Ra-titovcu ni več oskrbovana. Na Vršiču bo Erjavčeva koča odslej oskrbovana le ob sobotah in nedeljah. V Kamniških planinah je že zaprta češka koča. Do 25. septembra pa sta redno oskrbovani koča v Jermanovih vratih in Cojzova koča na Kokrškem se-diu. od 25. ?eptembra dalje pa le ob sobotah in nedeljah do 31. oktobra. Stalno pa so oskrbovani Dom na Krvavcu Dom v Kamniški Bistrici, koča na Ve.lki Planini in Valvazorjev dom pod Stolom. Jesenska narava nudi obilne lepote plan:ncem. zato pohitite v jesensko naravo. Vse informa-ciie o planinskih izletih in postojankah dobite v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/1. telefon 40 56. (—) obiskujejo vsi tečaji. Tečaji trajajo 7 mesecev. Nadaljni podatki so razvidni iz razglasa na uradni deski v veži moškega učiteljišča. Obisk priznanih tečajev toplo priporočamo in se interesenti vabijo na pravočasni vpis. u_ Za mestne reveže je darovala druži na Premk, G es tri nova ul. 8. mesto venca na krsto svoje vnukinje Silve Pemkove 100 din. mestna vrtnarija je pa v znamenje tega' darila na krsto položila preprost venec s trakovi v mestnih barvah. »Jnfex« tekstilna industrijska dražba z. o. z. v Kranju, je pa poslala 62 m flanelastega blaga. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu obdarovanih. u— llirska ulica zaprta. ZaracB modernizacije so morali davi Ilirsko ulico zapreti za vozni promet in bo morala ostati zaprta med Vidovdansko in Fiignerjevo ulico vsaj 14 dni. Zaradi dobave inozemskega bitumena, ki je potreben za utrditev cestišča po načinu »chelmac«. se je delo v teh časih zakasnilo in pa/* Blair — (87), 8% Blair — (90); delnice: PAB 180 bL, Trboveljska 170 bL, Beograd. Vojna škoda 397—399 (395— 406), 4% severne agrarne 52 bL, 6% begluške 73—74 (73—75), 6°/« dalm. agrarne 70.50—71.50 (70—71), 6% šumske 70—71.50 (69—71.50), 7"/® Blair 86.50 bL, 7% invest 91—92 (91—92), 8% Blair 90 bi. Blagovna tržišča SITO -j- Chicago, 20. septembra. Začetni tečaji: pšenica, za dec. 86.75, za maj 88; ko. ruza: za dec. 55.625, za maj 58.25. Novosadska blagovna borza (20. t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica: baška, okol. Novi Sad in Sombor 157; gornjeba-ška 159; šlep Tisa I. 165; rž: baška 127 — 129. Oves: baški, sremski in slavonski 130 — 132.50. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 140 — 142.50. Koruza; baška 117 — 119; banatska 114 — 116; pariteta Indija 117 — 119. Moka: baška in banatska >0g« in »tigg« 230 — 240; »2« 210 — 220; »5« 190 — 200; »6« 170 do 180; »V« 145 - 155: »8« 117.50 do 122 50 nzoi: baški, sremski beli brez vreč novi 300 — 310. Otrobi: baški v jutastih vrečah 105 — 107; sremski 102 — 104; Važna izjava bana šubašlča Posledice doseženega sporazuma za narod in državo Beograd, 20. sept. p Hrvatski ban dr. Ivo Subašič, ki se mudi v Beogradu, je danes dopoldne konferiral s posameznimi resornimi ministri o vprašanjih, ki se nanašajo na prenos kompetenc na hrvatske bano-vinske oblasti. Danes opoldne ga je sprejel v posebni avdienci Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Popoldne je ban dr. Subašič v hotelu Astoriji sprejel novinarje, katerim je dal naslednjo izjavo: Vsa hrvatska banovina in še posebej ves hrvatski narod sta sprejela sporazum ne le s popolnim političnim razumevanjem, nego tudi dostojanstveno, radostno in z občutkom gotovosti, da bodo sedaj prišli dnevi ustvarjanja in zadovoljstva v državi ter izgradnje narodnih sil napram zunaj. Danes vam lahko povem, da je spričo po- nejšega nosilca kraljeve oblasti Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Veličino in dostojanstvo naroda, narodno zadovoljstvo in hvaležnost bo v ostalem v bližnjih dneh jasno opazila vsa država.« Na kaj se nanašajo te poslednje besede? so novinarji vprašali. Ban je z nasmeškom odgovoril: Videli boste. Vsa borba hrvatskega naroda se je oslanjala na načelo enakopravnosti. Na tej osnovi je mogoče zgraditi vse življenje naroda v hrvatski banovini, v vseh njegovih področjih in manifestacijah. Politična zrelost vseh nas nam nalaga, da to načelo enakopravnosti Srbov in Hrvatov ne le spoštujemo, nego z vso skrupuloznostjo tudi dejansko izvedemo. Globoko sem prepričan o zrelosti, zavesti in visoki politični vzgoji politikov v Hr- litične organizacije hrvatskega naroda i vatski ter še posebej vsega političnega prodrlo spoznanje pomena sporazuma, njegovega značaja in konstruktivnosti v vsej hrvatski banovini do zadnje stanice najširših narodnih slojev. Rezultate vsega tega je danes mogoče opaziti v slehernem dejanju naroda. Vsi poskusi, da bi se stanje v hrvatski banovini pojasnilo na drug način, kakor sem vam sedaj povedal, predstavljajo zgolj željo onih, ki bi radi služili sebi in svojim interesom, ne pa izgradnji narodnih sil in veličini naše skupne države ter njenim nalogam v na- 1 šem delu Evrope. V nas je sila pozitivnega dela zavzela tolik obseg, da bi sleherni defetizem za- ; ostal za nami in bi ga obče ne čutili. Zato 1 sem globoko prepričan, da bodočnost ne bo demantirala teh mojih besed. Naše delo za državo je bilo zmerom pozitivno. Sedaj lahko odkrito rečemo, da se dviga narodna radost in spontana zahvala iz vseh skromnih domov našega naroda do največjega in najjačjega pospeševalca tega našega občega narodnega dela in jačenja države v vdanosti do krone, do najodgovor- 4 vodstva HSS. Verujte, da bo to načelo ostalo v veljavi ne le do jutri, nego da ga nikoli več ne bo mogoče prekršiti. Na vprašanje, kdaj bodo prenešene kompetence na hrvatsko banovinsko oblast, je ban izjavil: Ko se prične kakšno delo z ljubeznijo in s požrtvovalnostjo, se izvaja, četudi niso na razpolago vsi instrumenti, ki so zanj potrebni. Banovina Hrvatska funkcionira že vse od svojega postanka. S tem hočem reči, da se pospešeno razvija vse delo za izvedbo organizacije banovine, čeprav, še do danes niso prenešene vse kompetence na banovinsko oblast in čeprav še niso organizirani in urejeni vsi potrebni oddelki, ki so bili po uredbi določeni in ki bodo banovinsko blast predstavljali pred narodom. Toda ta definitivna organizacija hrvatske banovine je samo še vprašanje nekaj dni. Pri svojem delu v tej smeri sem na vsakem koraku naletel na popolno uslužnost in razumevanje . pri vseh faktorjih. Nemški glas o italijanski Nemška polslužbena novinska agencija »Donau«, namenjena nemškim stikom z jugovzhodno Evropo, objavlja v svoji poslednji številki poročilo o italijanskem zadržanju napram nevtralnim državam, zlasti onim v neposredni soseščinL Nemška agencija je mnenja, da je poznavanje italijanske politike v tem pogledu »odločilnega pomena za položaj v jugovzhodnem delu Evrope, na bližnjem vzhodu ln v vaem sredozemskem bazenu.« Italiji gre zasluga, da je na tem prostoru ohranjen mir. Ona je že doslej podvzela vse mogoče akcije in storila vse mogoče korake, da bi se sedanji konflikt ne razširil. Nasprotniki Italije so skušali zmanjšati italijanski vpliv na Balkanu s tem, da so Italiji pripisovali namere, kako bi lz svojih novih pozicij v Albaniji napadla sosede. Namesto tega pa se nasprotno iz vseh držav v tem predelu Evrope stalno slišijo izjave odgovornih čini-teljev, da je prav Italija ona velesila, ki vodi tam politiko miru in stabilizacije. Nemška agencija nato nadaljuje: Italijanski listi zaradi tega z zadovoljstvom beležijo v svojih poročilih iz balkanskih prestolnic, da so vlade in javno mnenje v balkanskih državah Italiji iskreno hvaležne za njeno zadržanje v tem težkih dneh Tako poudarjajo zlasti oficiozni rumunski listi, da je Italija s svojo politiko prihranila balkanskim državam vojno. Nemški Interesi, piše, dalje agencija »Donau«, so tu povsem istovetni z Italijan, skimi, saj je tudi Nemčiji mnogo na tem, da ne U jugovzhodne Evrope zajela vojna, ker bi to moglo škodovati njenim gospodarskim odnošajem z balkanskimi državami. Prav to področje pa je posebno občutljivo in bo treba v bodoče skrbno paziti. da ne bi nasprotnik povzročil kake usodne škode. Kot protiutež vsem takim in podobnim nasprotnim stremljenjem pa prihaja prav sedaj nemško-ruski pakt, ki so ga balkanske države ugodno sprejele in ld bi mogel v nadaljnjem razvoju služiti za to. da se veliko držav v Evropi in Aziji odloči za miroljubno sodelovanje. R I Četrtek, 21. septembra Ljubljana 12: Zborovske pesmi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Iz domačih logov (radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac. ura: Predavanje min. za telesno vzgojo. — 20: Originalna švicarska godba (bratje Malenšek). — 20.45: Reproduciran simf. koncert. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka godba radijskega orkestra Beograd 18.30: Skladbe za čelo. — 20: Humor. — 21: Petje. — 21.30: Tamburaški zbor. — 22.15: Orgle. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Zvočna igra. — 20.30: Zagrebški madrigalisti. — 22.20: Jazz. — Praga 20: Dramski večer. — 22.10: Lahka godba s plošč. — 23: češka glasba. — Varšava: Program po napovedi. — Sofija 19: Petje. — 19.30: Simf. koncert. — 20.50: Lahka glasba. — 21.25: Lahka godba in ples. — Dunaj 16: Lahka godba. — 18.30: Mali orkester. — 20: Koncertni večer. — 22.30: Pesmi in klavirske skladbe. — Ber. lin 20: Orkester, zbor in solistL — 24: Nočni koncert — Miinchen 20.15: Jesenske pesmL — 21.15: Orkester ln solisti. — 22: Lahka godba — Pariz 19.40: Plošče. — 20: Radijska revija — 21.20: Lahka godba. — 22.40: Plošče. — Rim 20.30: Lahka glasba — 21: Prenos Wagnerjeve I opere »Valkirac Varšava v ognju Eksplozija nemške bombe v Varšavi Kirurgi za bojiščem Organizacija prve pomoči blizu fronte Moderne vojske si ne moremo zamišljati brez dobro organizirane sanitetske službe, ki skrbi za to, da dobe ranjenci in bolniki že takoj za fronto potrebno pomoč. Bili so časi, ko so po bitkah ležali tisoči ranjencev po bojnem polju in se ni nihče brigal zanje in tudi ni bilo na razpolago zdrav nikov ter potrebnega osebja, ki bi se zanje brigali. Prava vojna sanitetska služba izvira prav za prav šele iz časa, ko je švicarski človekoljub Henri Dunat osnoval organizacijo Rdečega križa. Borci, ki so bili ranjeni v boju ali so oboleli, se zbirajo najprvo v zbirališčih za ranjence. V kolikor so za to sposobni, odhajajo sami tja ali pa s pomočjo lažje ranjenih tovarišev. Težje ranjence spravljajo do zbirališča na nosilnicah, od zbirališča pa jih prevažajo z bolniškimi vozovi do obvezovališča, ki leži nekoliko kilometrov za fronto. Tam jih prevzame v prvo oskrbo četni zdravnik. Ranjenci, ki lahko sami hodijo, odidejo nato do obvezovališča za lažje ranjene, ostale pa prevažajo sanitejci z bolniškimi vozovi ali avtomobili do glavnega obvezovališča, ki ga vodi divizijski zdravnik. Temu je na razpolago vrsta kirurgov in internistov. Glavno obvezovališče mora biti pa opremljeno z zadostno množino kirurgič-nega orodja in s poljsko operacijsko mizo. Ka glavnem obvezovališču zdravnik torej lahko takoj prične obravnavati težje rane in obolenja, ki zahtevajo hitre pomoči, n. pr. rane v trebuhu, v prsih itd. Glavna obvezovališča so po možnosti t šolah, večjih kmečkih hišah, v gostilnah in sličnih prostorih, če pa takšnih ni, v šotorih. Če je potrebno, se v krajih izven bojnega pasu, po možnosti v bolnišnicah in šolah, postavljajo poljski lazareti, ki so isto tako pod vodstvom divizijskega zdravnika. Divizijski zdravnik razpolaga razen z bolniškimi vozovi tudi z vozom za sanitetske potrebščine, s katerimi zalagajo tudi četne zdravnike. Vojna zahteva denarja Vojne stanejo mnogo denarja. Tako je 6ilo v preteklosti in velja še v povečani meri za današnji čas. Država, ki se spusti v vojno, mora računati, da bo stanje zahtevalo od nje velika denarna bremena. Svetovna vojna je obremenila Nemčijo za 150 milijard mark. Prvi dve leti so Nemci potrosili okoli 50 milijard mark, tretje in četrto leto pa 100 milijard mark. Z davki so dobili samo 20 milijard mark. Vojna posojila so vrgla 90 milijard mark. Danes je denarno gospodarstvo v Nemčiji predrugačeno. Kakor je nedavno povedal sam državni podtajnik v nemškem finančnem ministrstvu, upa nemška vlada, da bo s povišanimi davki zdaj boljše izhajala kakor v svetovni vojni Davki, ki so L 1933 znašali v Nemčiji sedem milijard mark, bodo ▼ novem proračunskem letu znašali že 24 milijard mark. S temi financami računajo, da bo Nemčija lahko ko« nalogi, ki si jo je zastavila. Nov italijanski poslanik v Londonu Italijanska vlada je imenovala za svojega novega poslanika v Londonu bivšega poslanika v Varšavi Bastianinija, ki velja za enega najsposobnejših italijanskih diplomatov Proti tuji propagand! Harold W. Dodds, rektor vseučilišča v Princetownu, država New York, je imel nedavno inavguralno predavanje ob začetku novega šolskega leta. V svojem govoru je opozoril profesorje in dijake vseh fakultet, naj se varujejo propagandne tehnike, ki je postala običajna v Evropi. Amerika, je dejal, mora ohraniti svoja demokratska načela in odgajati v tem duhu nove rodove. Nemški evakuacijski ukrepi Berlinski dopisnik kodanjskega lista »Po-litiken« poroča, da je v Nemčiji vse pripravljeno za evakuacijo 18 milijonov prebivalstva. Gre za izpraznitev mest, ki ležijo v ogroženem ozemlju Istočasno so bili podvzeti tudi ukrepi za prenos umetnin iz muzejev in cerkva na deželo. Nemška vojska v Gdynji Vojaki nemške vojske podirajo barikade in zasipavajo jarke v Gdynji V vojnih dneh iz Luksemburga v Jugoslavijo Sloni in kamele pri poljskem delu Slone m kamele iz Hagenbeckovega parka so takoj ob izbruhu vojne poslali na imenja v Schleswig-Holsteinu, kjer bodo živali zaposlili pri kmečkih delih. Sloni in kamele bodo nadomeščali traktorje. Kamele že zdaj vežbajo, da bodo lahko pomagale pri oranju. Samo pet cigar dnevno Švedski listi beležijo, da je Nemčija čisto neopazno racionirala tudi porabo tobaka. Zaenkrat velja ta omejitev samo za cigare. Kadilcem ne smejo prodati več nego pet cigar dnevno. Sneg na Bavarskem Na Bavarskem je te dni zapadel prvi letošnji sneg. Vršac Zugspitze je visoko zasnežen. Ne kupujte mačka v vreči! Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero piiete! Vaše zdravje le toliko vredno — da zahtevate Hadens&o tisto z rdečimi srci, našo o^iboljšc mineralno vodo. izrecno v originalnih steklenicah ! Dva dni po izbruhu vojne sem se odloČil, da zapustim takrat še idilično mirni Luksemburg in odpotujem z mokrega in hladnega severa kam na sončni jug. Lahko reči, a težko storiti! Čez Francijo ni šlo: niso mi dali vizuma, češ da je treba za to posebnega dovoljenja iz Pariza. »Koliko časa bi moral čakati?« — »Štiri do šest tednov, ali še več, naposled pa lahko dobite odklonilni odgovor, kar je najbolj verjetno«, so mi pojasnili. Mimo tega je bil promet čez Alzacijo - Loreno že ustavljen in bi bilo treba potovati čez Pariz, kar je velik ovinek in neprimerno dražje. Kako naj se vendar le prebijem preko teh ovir? Samo preko Nemčije! Vizum sem imel, in tako sem se spustil na negotovo pot. Na kolodvoru sploh niso vedeli, ali je še kakšna zveza čez Nemčijo. Dejal sem si: »Če prihaja pošta, tedaj vozijo tudi vlaki!« In res so vozili Slutil sem, da bo glede na slabe zveze trajalo to potovanje 2—3 dni in sem si aktovko nabasal z živili. Na luksemburški meji je carinik ošinil s strogim pogledom moj živež in rekel, da ga brez dovoljenja ne smem vzeti čez mejo Moral sem mu dolgo dopovedovati, da ne izvažam živil, marveč da sem se le preskrbel za dolgo pot Na-isled se je mož omehčal, zamahnil z roko odšel. Vlak je kmalu odrinil čez mejo K v Nemčijo. Nemška kontrola je minila brez kakšnih preglavic, čeprav mi je vizum veljal samo še za tisti dan. Povsod je bilo videti mnogo vojaštva Mostovi so bili podminirani, zato je vlak po polževo vozil preko njih. Prispel smo v Trier. Tu je stal vlak, namenjen v Luksemburg. Na vseh vagonih so bili veliki beli napisi: »Luxembourg — neutre«, »Neutral — Lu-xemburg«, menda v opomin, da jih ne bi sovražniki zamenjali in obstreljevali. Vprašal sem. ali vozi kakšen vlak in v katero smer. »V Saarbriicken je promet ustavljen, morate čez Koblenz - Frank-furt Čez pol ure odhaja osebni vlak.« Bil sem ves srečen, da sem ujel vsaj tako zvezo. Levo obrežje Mosele je v daljavo nekaj kilometrov pokrito z barierami iz bodeče žice Kakšno uro od Triera je postaja »Pommern«, čije ime spominja na poljsko Pomorjansko Tu smo videli z vlaka množico kmečkih vozov, postavljenih na travniku ob progi. »Begunci iz Pnsaarja«. je pojasnil eden izmed popotnikov. Vozili smo se po krasni, idilični krajini, če ne bi videli vsepovsod vojaških jeklenih čelad, bi človek ne verjel, da je tu že vojna cona. Toda ko posledaš nekoliko ostreje, vidiš zasilna letališča in bombarderje, ma-skirane z drevjem in grmovjem. Zaklonišča proti bombam v Londonu Angleški kralj Jurij VL in kraljica Elizabeta pregledujeta zaklonišča proti bombnim napadom v Londonu Mirna Anglija Alarmi s sirenami — Omejitve — Velemesto v temi Poročevalci in cenzura — Zračna zaščita Vsi nevtralni opazovalci so si edini v tem, da je Anglija ob vstopu v vojno kazala uporen, skoraj nepojmljiv mir, ki ga ni motila nobena panika. Neposredno po govoru ministrskega predsednika v nedeljo 3. septembra, ko so se ljudje zavedli, da je Anglija v vojnem stanju, se je oglasil prvi letalski alarm. Tuljenje siren je bilo slišati povsem širnem ozemlju Londona. Ljudje so se presenečeni pogledovali in so komaj verjeli, da bi se bila sovražna letala že tako hitro mogla približati britskim otokom. Toda vsak je vedel, kaj mu je storiti. Vsak, celo državnik kakor Lloyd George, je pohitel s plinsko masko v roki do najbližjega zaklonišča. že tedne prej je bilo za primer nevarnosti vse pripravljeno. Po dvajsetih minutah se je oglasil znak, da je nevarnost mimo. Prvi pretres je minil. Ljudje so si prižgali cigarete in strmeli v nebo, kjer ni bilo videti letala, pač pa nešteto zapornih balonov, ki se jim je še nekoliko dni prej vse smejalo, a so sedaj postali prijatelji to uteha vseh. Ljudje jim zaupajo ... V vsakdanjem življenju so se pojavile seveda takoj razne omejitve. Noben ino-strani časnik ni prišel več v državo, telefonske zveze s tujino so bile prekinjene. 2ivil pa ne manjka nikjer in zasebnik lahko dobi zadostne količine bencina. Sicer so uradno sporočili, da bo od srede meseca dalje veljala omejitev te dobave, vendar so zagotavljali, da bo mogel zasebnik, ki potrebuje svoj voz za poslovne namene, dobivati zadostne količine goriva. Zasebnih motornih vozil sprva niso zasegali za vojne namene, ker jih je bila dežela že prej dobila iz proste volje neštetih lastnikov takšnih vozil dovolj na razpolago. Naznanili so tudi omejitve za porabo električnega toka in plina vendar pa ne v takšni meri, da bi zavoljo tega trpelo normalno gospodinjsko delo in delo v obratih. Počasi se ljudje privajajo popolni temi, v katero se London zavija ponoči. Skozi okna ne prodre noben žarek, avtomobili vozijo skoraj brez luči z brzino največ 10 km. Promet je po izbruhu vojne sploh takoj trpel, kar je umljivo. število avtobusov se je skrčilo. Razne postaje podzemske železnice so zaprli in jih preuredili v zaklonišča. Drugače je vsakdanje življenje normalno. Mleko prinašajo redno na dom, prav tako liste, ki so sicer skrčili svoj obseg. Umljivo je, da je že prvi dan vojne stopila v veljavo cenzura. Poročevalci inostra-nih listov pa poudarjajo, da posluje z največjim redom in kulantnostjo. Poročevalci lahko dobe v novem informacijskem ministrstvu podatke, ki si jih želijo, kadar hočejo. V ministrstvu so jim pripravili prostor, kjer lahko mirno delajo. Uredili so jim celo čajni prostor in na razpolago jim je 60 telefonov. Svoje članke in brzojavke lahko na mestu predložijo cenzuri, da jih ta takoj pregleda. Vsi angleški listi so zrcalo zedinjenega naroda. Vsakdo opravlja delo, ki mu je namenjeno. Sosedje, ki se prej niti po imenu niso poznali, pomagajo drug drugemu pri vsakdanjih opravilih. Služba za zračno zaščito posluje podnevi in ponoči, mnogi njeni člani nosijo gumasta oblačila za primer plinskih napadov, Uniforme, ki jih v Londonu prej skorav ni bilo videti dajejo cestni podobi sedaj posebno obeležje. Gledališča in kinematografe so spočetka sicer zaprli, v ostalem pa je šlo londonsko življenje svojo pot. Le ponoči se ljudje bolj neposredno zavedo, da je država v vojni. Večkrat se oglasi tedaj letalski alarm. Tedaj je treba hitro zapustiti posteljo, vzeti plinsko masko v roke in steči, za silo oblečen, v najbližje zaklonišče. Do zdaj pa takšne resne nevarnosti še ni bilo. Naskok pod sovražnim ognjem •s«, ' ~<-. «„ ■ ' "S $ jjjjjM Poljska pehota pri napadu v ognju nemškega topništva Prof. Burckhardt v Kodanju Zadnji komisar DN v Gdansku prof. Burckhardt je na svojem potovanju dospel v Kodanj. Pravijo, da se bo od ondot odpeljal v Švico. SSSSS^g 1 _____~ _ '--- '------- Ko smo dospeli na kolodvor v Koblenzu, se je že zvečerilo. Na postaji je bilo temno, vse svetilke so bile zastrte ljudje na ulici so se pomikali kakor nočni fantomi. Nihče ni nič vedel o pravem položaju, toda vse je kazalo na to, da so sovražnosti že v teku. Vzlic temu pa v prometu še ni bilo večjih motenj. Povedali so mi. da imam čez uro brzi vlak z direktnim vagonom do Monakova Toda vsi vlaki so bili j terrmi. Tipaje kakor slepci smo iskali po j kolodvoru vsak svoj vlak Z našim se je peljalo precej beguncev iz Posaarja. ki so bili namenjeni nekam proti Magdeburgu. V mojem oddelku je bilo pet visokošolcev, ki so se peljali v Monakovo na študije. Sploh me ie presenetilo, da sem videl toliko mladih mož v civilu: znak. da mnogih letnikov še niso v celoti poklicali k vojakom Povsod smo srečavali z vojaštvom in vojnim materialom nabite vlake Vse se ie valilo na zapad, na Siegfriedovo linijo V polmraku se je videlo vse to še bolj pošastno in bobnenje težko obloženih tovornih vlakov je dajalo tem podobam mučno glasovno spremljavo V Frankfurtu ie bila postaja do malega prazna, takisto v Niimbergu. Tu smo se lahko krepčali s toplo in rjavo, vendar pa slabo kavo. V Monakovu sem si naročil čaja, ki je bil boljši od kave, a tudi žem-lja je bila okusnejša. Na zvezo Innsbruck - Brenner ni bilo treba dolgo čakati. 2e med vožnjo po Bavarski so izginili vsi vnanji znaki vojne povsod je bilo vsaj na videz mirno. Vojaških vlakov nismo vec srečavali in tudi sicer so bile uniforme že redkejše. V Innsbrucku je moralo izstopiti kakih trideset Nemcev, večinoma žensk,vsi Arij-ci. Popotniki so glasno protestirali, a policija se ni dala omehčati. »Nocoj je izšla nova odredba«, so jim pojasnjevali. »Potrebujete posebnega dovoljenja za odhod.« Zaman je neka dama dokazovala, da ji v popotni pisarni niso nič povedali o takem dovoljenju. »Saj niso mogli«, pravi mož postave, »ko je pa odredba izšla šele nocoj ponoči!« Sončno jutro. Tirolske gore so vstajale pred nami v vsej svoji lepoti. Možje v tipičnih tirolskih nošah so vstopali in izstopali. Mogočna električna lokomotiva je naglo brzela po serpentinah, ki vodijo na Brenner. Postaja Brennero! 2e smo bili v Italiji V vlak so stopili številni uniformirani možje. Na postaji so zopet gorele polne električne luči Kava »espresso« je bila sicer že iz surogata, toda čokolada je bila pristna Tli se še lahko posladkaš s »spa-phetti« kakor poprej in jih na željo dobiš celo z maslom. Potrošnja mesa je res da omeiena. toda rib in jajc še dobiš na pretek Brez posebnih ovir sem opravil v Italiji, kar sem opraviti imel, nato pa sem krenil v Jugoslavijo, tudi brez posebnih ovir. — A. B. 75 tisoč avtomobilov počiva Vojni ukrepi na Danskem so prizadeli posebno hudo avtomobilski promet. Nad 75 tisoč avtomobilov mora počivati zaradi omejitev v porabi bencina. A N E K D O T E V neki šlezki vojni je pridirjal težko ranjen častnik k Frideriku Velikemu, da bi mu izročil važno sporočilo. V enem dušku je povedal oznanilo. Kralj ga je po njegovih besedah vprašal: »Kaj ste ranjeni?« »Ne, mrtev sem,« je odvrnil častnik in se zgrudil brez diha na tla. VSAK DAN ENA Jockey: »Vidiš, tovariš, to je valovita linija, s katero prekosiš dandanes vsakega nasprotnika!« (»Everybody weekly«) Kulturni pregled Disertacija iz ljubljanske zgodovine (France Škerl, »Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe 1860—1869«) | Reka—Jadran Od vseh nedeljskih srečanj nedeljskega kola za prvenstvo LNP bo gotovo najzanimivejši dvoboj »sosedov« lz Kolezije. Moštvi sta po močeh zelo enaki, situacija v lestvici je za oba kluba enaka, pa bo zato šla ta borba na Jadranu »na žive in mrtve«, seveda vae v mejah športnih paragrafov. V knjigi na 160 straneh je izšla inau-guralna disertacija, ki je z njo dosegel doktorsko čast na Aleksandrovi univerzi mladi zgodoivnar France škerl. Sprejeta je bila na temelju referatov univ. profesorjev dr. Milka Kosa dr. Nikole Rado j č i č a in dr. Balduina S a r i a. Spis je dobil 1. 1938 tudi nagrado mestne občine ljubljanske. Izšel je v celoti, opremljen z imenikom ljubljanskih občinskih svetnikov v letih 1861—1868, s preglednico volilnega gibanja in z obsežnimi opombami (str. 129—155). To zgodovinsko delo dr. Franceta škerla je zanimivo in pomenljivo z dveh strani: Predvsem kot važen doprinos k zgodovini mesta Ljubljane in sicer v dobi, ko se je začela razvijati v središčno mesto slovenskega kulturnega in narodno političnega življenja. Z druge strani pa je v tem razdobju ljubljanske zgodovine dokaj zanimivega gradiva, ki osvetljuje »slovenski obče politični razvoj. Borbe za uveljavljenje slovenskega elementa proti pritisku dunajske vlade, ki se je le prerada naslanjala na nemško manjšinsko plast, so tu prikazane v luči neizpodbitnosti dejstev in v krajevno omejenem komunalnem krogu največjega slovenskega mesta. Pisec je razdelil svojo razpravo v dva dela: v prvem obravnava obče politični razvoj Ljubljane, v drugem pa komunalno gospodarstvo. Prvi del se aopet deli v dve poglavji: Ambroževa doba in Costova doba časovno izhodišče je mlademu raziskovalcu zlom avstrijskega absolutizma v letu 1860. Oktobrska diploma Je prinesla tudi ljubljanskemu mestu novo življenje. »Občinski svetniki so bili starejši možje, ki so doživeli vrenje 1848. leta, zaslutili tedanji dih svobode in občutili ljudsko gibanje. Zavedli so se, da je treba streti absolutistične okove v mestni avtonomiji ... Zavedali so se da mora vse delo mestne občine in njenih zastopnikov prevevati demokratičen in ustaven duh.« Pisec prikazuje s podrobnimi podatki priprave za nove volitve, ki so prinesle zmago Ambroževi skupini. Proti kandidaturi Nemca (?) Supantschitscha je postal župan Mihael Ambrož. Tega soustanovitelja Čitalnice je slovensko prebivalstvo Ljubljane smatralo za svojega narodnega župana, stališče, ki ga je pozneje razvoj političnega življenja nekoliko spremenil, to pa zaradi Ambroževega tipično slovenskega kompromisarstva. Po Ambrožu, ki je 1. 1864 umrl za mrtvoudom, je postal župan dr. Costa. V njegovo dobo padejo mnogi zanimivi dogodki lokalne in splošne Zgodovine. Med njimi volitve 1. 1865 in vlada Belcredija, pridobitev Tivolija za ljubljansko mesto, pridobitev lokalne policije, izbruh vojne 1. 1866, kolera v Ljubljani. nove borbe za slovenstvo in za program Ze din jene Slovenije i. t. d. L. 1867 je bil Gosta ponovno izvoljen. Iz tega časa so posebno značilni spori, M so nastali zaradi Južnega Sokola, ojačenje nemške ekspanzijske politike po nastanku dualiz-ma in Beustovi politični praksi. Dalje je zanimivo ozadje Costove suspenzije ter politične borbe z ene strani med ljubljanskim mestnim svetom in vlado, z druge strani pa v samem okviru mestnega sveta, kjer so si stali nasproti slovenski in nemški občinski svetniki. V znamenju teh značilnih komunalnih borb, ki so samo del splošne borbe, spremljajoče slovensko narodno prebujenje in njegove konsekvence. se raz. vijajo dogodki do novih volitev 1. 1869., ki je časovna meja piščevega raziskovanja. Drugi del dr. škerlovega spisa je razdeljen v poglavja, ki razglabljajo komunalno gospodarstvo. Predvsem obravnava pisec gradbeno delavnost v teh devetih letih, ki so bila za razvoj Ljubljane dokaj koristna, bavi se s policijskim skrbstvom, s socialnim in zdravstvenim delom, s šolstvom in s finančnimi viri. Pisec je nabral v mestnem arhivu in v tedanjem tisku obilo podrobnega gradiva in ga z znanstveno metodičnostjo strnil v temeljite preglede tedanjega stanja Ljubljane. Ljubljančan bo s pridom čital ta poglavja, ki živo in pregledno prikazujejo našo prestolnico pred sedemdesetimi in več leti. Ob koncu podaja pisec svoje sklepne misli ki z njimi karakterizira to dobo in kaže njene značilnosti ter njen pomen z a slovensko politično zgodovino. Aprobacija, ki jo je dobilo njegovo delo na našem najvišjem znanstvenem forumu, nam daje zadostno jamstvo za zanesljivost podatkov. Piščevi materi, »njenim žrtvam in trpljenju« posvečena knjiga je tehten doprinos k slovenski zgodovini, danes morda potrebnejši, kakor je bil včeraj. Kajti v teh prelomnih časih ni mogoče dovolj priporočati študija politične zgodovine našega naroda, njegovih borb v 19. stoletju, njegove rasti kljub tolikim oviram in takemu uveljavljanju moči nad pravico* spletke in zaničevanja nad resnico! Stara zgodovina naših mest ni brez pomena, vendar so vredni posebnega priznanja oni znanstveniki, ki posvečajo svoj raziskovalni trud in svojo razgledanost pojavom nedavne zgodovinske preteklosti, dobam, ko se je oblikoval naš narod in prevzemal oblast nad svojo zemljo in svojo usodo med drugimi narodi! Zapiski Uspeh Jakova Gotovca na Japonskem. Zagrebški »Jutarnji list« poroča, da so na nekem koncertu v Tokiu izvajali Gotov-čevo »Simfonično kolo«. Skladba je imela tolik uspeh, da so jo morali ponoviti še na dveh nadaljnjih koncertih. Program teh koncertov je obsegal tudi Dvorakovo Peto simfonijo in tri plese iz Smetanove »Prodane neveste«. Glavnemu koncertu je prisostvovalo okrog 6000 oseb. Ob tej priliki je prinesel v Tokiju izhajajoči list »The Times & Mail Thursday« poročilo japonskega glasbenika, ki podaja prav zanimive misli o slovanski glasbi in posebej še o delih navedenih skladateljev, ki so tolikanj navdušila japonsko občinstvo. O Gotovčevi skladbi pravi: »Zadnji del programa je takisto predstavljal folklori-stično glasbo, »simfonično kolo« sodobnega hrvatskega skladatelja Jakova Gotovca. Vendar pa je tu folkloristični element več kakor samo predmet inspiracije: tu je folklor program tendenca, nacionalna manifestacija internacionalne struje, kakor jo lahko opazimo v glasbenih produkcijah skoraj vsake dežele v zadnjih dveh desetletjih. Kolo, hrvatski ljudski ples, ki zanj pravijo, da je pri tem narodu še danes popularen, predstavlja avtor prav uspešno. Z vsemi glasbenimi možnostmi, ki so danes simfoničnemu skladatelju na razpolago. Tako je ustvaril prav učinkovito orkestralno delo, ki ga že nekaj let uspešno izvajajo na koncertih po vsem svetu.« K sporom za sodobno umetnost. V Beogradu je izšla v francoščini dvajset strani obsegajoča brošurica Radovana A n t u n o-viča Kobliške »Dadaisme impressio-nable ou ce que signifie ,Dada vraie' et ,I>ada simulee'«. Pisec razvija v nji svoje stališče v teoretičnih sporih za moderno likovno umetnost in stavi nasproti tako zvanemu dadaizmu pariške šole svoj »impre sionabilm dadaizem«, ki naj bi bil bližji današnjemu estetskemu čutu kakor primi-tivistična »dada« pariškega kroja. Pri tem se polemično dotika raznih pojavov v domačem in tujem umetnostnem svetu, posebej pa napada umetnostno kritiko in poročevalstvo v listih. »Po veliki večini so ti kritiki tisti, ki samo kvarijo naš pravi. estetski (umetniški) okus, kakor kva- rijo naša prava čustva o resnični umetnosti.« (str. 9). Spis, porojen oči vidno iz piščeve osebne zagrenjenosti, vsebuje tudi nekatere zanimive, čeprav ne povsem nove misli o umetnostnih in splošno estetskih problemih. Nov spis Georgea Duhamela. Založba Mercure de France napoveduje v pariških listih, da bo kljub vojnim razmeram izpolnila svoje založniške načrte. Med prvimi knjigami nove sezone bo izšel novi spis Georgesa Duhamela »Le Combat con-tre les Ombres« (Borba zoper sence). Nemška zbirka knjig trajne vrednosti. Tudi pri nas znane Kronerjeve izdaje so dobile novega tekmeca: lipska založba Dietrich je nedavno ustanovila »Samm-lung Dietrich«, ki izdaja knjige enakega žepnega formata in podobne opreme kakor Kroner in vzbuja pozornost po svojem programu. V tej novi zbirki so izšli doslej med drugim: »Pisma Erazma Rotterdam-skega«, »Pisma nemških romantikov«, »Pisma Jacoba Burckhardta«, Pascalove »ML sli«. Juristični slovar, Homerova »Hijada« in »Odiseja« v prevodu Thassila von Schef-ferja, Aischylosove »Tragedije in fragmenti«, Novalisova knjiga »Romantični svet«, zbirka sentenc francoskih moralistov. Thecophrastove »Slike karakterjev«, Hesiodovi zbrani spisi i. t. d. Posebno zanimiv je Schopenhauerjev bre-vir«, ki vsebuje na več ko 400 straneh najznačilnejše izvlečke iz celotnega dela velikega filozofa iz Gdanska. Njegov pomen za današnjega človeka označuje izdajatelj v uvodu: »To le torej nam lahko nudi Schopenhauer: jasno znanje o tragiki našega obstoja v prostoru in času. o dvomljivi vrednosti premnogih materialnih dobrin in o vrednosti vztrajanja, dela, boja in premagovanja. In še nekaj nam lahko daje Schopenhauer: žl/ljenjsko modrost. tolažbo v starosti, v samoti, v umiranju; počitek v presledkih med življenjskimi boji, ko lahko opazujemo lepoto pri-rode in dovršenost umetnosti; takisto nas uči pravilno ceniti zdravje in vsa plemenita duševna prizadevanja.« Med dokumenti o Schopenhauer ju je tudi značilno priznanje njegovi filozofiji, ki ga je izrekel v imenu nacionalno-socialistične Nemčije dr. Alfred Rosenberg lani v Gdansku. PORT Nogometa na pretek Varaždinska Slavija v Ljubljani V nedeljo bo gostovala v Ljubljani — v okviru prvenstvenega sporeda hrvatsko-slovenske lige — varaždinska Slavija. Ta Slavija, iz Varaždina, ki čepi trenutno za SK Ljubljano na zadnjem mestu v tabeli, je večino tekem odigrala izven domačega igrišča. Zato ne gre, da bi sodili njeno sposobnost po zadnjih rezultatih, kajti Slavija lahko prav iznenada zmeša štrene marsikomu. To je dokazala v prvi ligaški tekmi, ko je na vročih splitskih tleh odigrala s Hajdukom neodločeno. Belo-ze-leni bodo morali torej tudi to pot zaigrati najmanj tako resno, ali še bolj — kakor so v tekmah doma dozdajt Novo kolo tekem za točke LNP V nedeljo bo na sporedu novo — in spet precej pestro — kolo prvenstvenih tekem y območju LNP. Tudi ta nedelja bo pri- nesla celo vrsto srečanj v vseh podsavez-nih razredih in skupinah; podrobni razpored bomo objavili v prihodnjih številkah. Danes nas prireditelji opozarjajo na naslednji dve ljubljanski tekmi: Svoboda—Kranj V IV. kolu prvenstva I. razreda LNP se bosta v nedeljo dopoldne ob 10. na igrišču Ljubljane srečala gornja nasprotnika. Tekme med Svobodo in Kranjem so bile zmerom privlačne zaradi živahnega tempa. Nazadnje sta se moštvi Svobode in Kranja srečali poleti na proslavi Svobode. Takrat je bil rezultat 1:1. Kranj bo zdaj gotovo napel vse sile, da še nadalje ostane na čelu tabele, saj dosedaj še ni zgubil nobene tekme. Kdo ve, ali mu mladi Svobodaši ne bodo ustavili zmagovite poti? V predtekmi, ki bo ob 9., se bodo pomerili juniorji Svobode in Hermesa, tudi za točke. Tekma se bo začela ob 10. na igrišču Jadrana. V tem kolu bodo med prvorazrednimi igrali še: v Ljubljani Mars—Hermes, v Domžalah: Disk—Bratstvo, v Celju: Olimp—Hrastnik* v Trbovljah: Amater— Celje, v Mariboru: Železničar—Rapid, v čakovcu: Gradjanski—CSK in v Murski Soboti: Mura—Maribor. Dober tenis v Ljubljani V torek sta na igriščih SK Ilirije zaigrala Roris Smerdu in Laslo, toda žal zaradi slabega vremena nista mogla končati niti dveh iger V torek popoldne sta na teniških igriščih SK Ilirije nastopila v ekshibicijski igri Boris Smerdu in Laslo, trenutno najboljša teniška igralca v državi za mušketirji. Zanimanje za njun nastop je bilo zelo veliko, toda žal je dež tik pred tekmo zelo škodoval obisku. Videlo pa se je, da se naše občinstvo zelo zanima za to panogo in bi bilo treba le dobrih tekem, pa bi tudi tenis v Ljubljani imel svojo stalno publiko. Ilirija je hotela izvesti dvoboj z Beogradom, v katerem bi razen Radovanoviča in Lasla kot gost igral tudi Boris Smerdu, kar pa ni bilo izvedljivo. Prav tako se zaradi izrednih razmer ni dal organizirati teniški dvoboj med Trstom in Ljubljano. Ker so bili hkratu odpovedani tudi ostali mednarodni turnirji, sta Boris Smerdu in Laslo prišla pokazat nekaj dobrega tenisa v Ljubljano. Najprej sta nastopila Smerdu ln Laslo v singlu. Laslo je dobil svoj servis, Smerdu pa je takoj izenačil, toda Laslo je prišel kmalu s 3:1 v vodstvo. Sledila je ofenziva Smerduja, ki je prišel v prednost s 4:3, toda Laslo se ni dal ugnati in je spet dosegel vodstvo 5:4. Pri stanju 40:15 je imel dve set žogi, ki jih je izgubil, kar ga je veljalo tudi set, ki ga je Smerdu dobil 8 1 Razpis propagandnega atletskega mitinga po dolžnosti, ki bo v nedeljo 24. t m ob 9. na Glaziji v Celju v priredbi SK Celja. Discipline teld: 80 m, jun. B in C. 100 m, jun. B, C, omladinei ln seniorjL 400 m, omladinci in seniorjL 1500 m, jun. B, C, omladinei in seniorjL Skoki: v daljino, B, C, omladinci in seniorjL s palico, jun. C, omL in seniorjL v višino, jim. B, C, omladinci in seniorjl. Meti: krogle, jun. B, C, omladinci in seniorjL diska, jun. B, C, omladinci in seniorji, kopja, jim. C, omladinci in seniorjL kladiva, omladinci ln seniorjL Pravico nastopa Imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov, članov JAS. Tekališče je dolgo 380 m, pokrito z uga-ski in ima štiri nedvignjene zavoje. Pri-javnine ni. Prijave je treba poslati do 23. t. m. na naslov: SK Celje, Celje. Razpis lahkoatletskega meetinga po dolžnosti, ki ga priredi SK Planina v Ljubljani, dne 23. t. m. s pričetkom ob 15. in 24. t. m. s pri-četkom ob 9.30 na Stadionu ob Tyrševi cesti (vhod z Vodovodne c.). Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JAS. Tekališče je dolgo 400 m, pokrito z ugaski in ima 2 nedvignjena zavoja. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti, 7:5. V drugem setu je bila igra pri 4:3 za Smerduja prekinjena, ker bi sicer zaradi teme ni bilo mogoče odigrati še doubla. V singlu je Laslo pokazal odličen ba-ckhand, volley in servis, forehand pa se ne more vzporediti z njegovim res odličnim backhandom. Najbolj pa imponira Laslov smash. Kakor je po postavi šibak, vendar smasha s tako močjo, da ga je skoraj nemogoče braniti. Smerdu je. brez dvoma da-leko boljši igralec v singlu, ker Ima popolnoma izenačene udarce, backhand in forehand enako močna. Tudi na mreži je zelo siguren, toda to pot njegov prvi servis ni »sedel«. V doublu sta Smerdu Boris in Laslo igrala proti ilirijanski dvorci Dacar— Smerdu Egon. Gosta sta bila oba zelo vt-grana, saj igrata zmerom skupaj. Na mreži sta skoraj nepremagljiva in sta bila tako Hirijana že v naprej obsojena na poraz. Oba odlično obvladata kratke žoge, servirata Izvrstno in imata razen tega še obilen repertoar trikov, škoda, da vreme ni bilo ugodnejše in je bilo treba zaradi tega tudi ta double v drugem setu pri stanju 4:1 (prvega sta dobila s 6:2) prekiniti. V nekaj vrstah še zadnji pokalni zmagovalec SK Amater Med 11 pokalnimi tekmami pretekle nedelje še nismo utegnili poročati o onL ki je bila med Amaterjem in Hrastnikom v Trbovljah. V tej tekmi je Amater zmagal s 5:3 (4:0). Tekma ni bila preveč zanimiva, kar gre zlasti na račun domačinov, ki to pot niso mogli zadovoljiti svojih pristašev. Hrastničani so se dobro držali le v drugem polčasu, v katerem bi bili z večjo pazljivostjo ln še nekaj sreče lahko tudi izenačili izid. Tekmo je sodil ljubljanski sodnik g. Dolinar. V predtekmi bi bili morali nastopiti moštvi Retja in SK Trbovelj, vendar so igralci Trbovelj prišli tako kasno na igrišče, da so se tekma sploh ni mogla začeti in je moralo občinstvo čakati celo uro in pol na glavno tekmo. Kakor slišimo, je SK Amater zaradi tega zahteval primerne ukrepe od podsaveza. Pred ustanovitvijo hrvatskega plavalnega saveza V izvršitvi sklepov nedavne konference Hrvatske športne sloge so te dni predstavniki ZPK in Haška, ki so obenem tudi člani uprave zagrebškega plavalnega podsaveza, poslali vsem klubom z območja banovine Hrvatske okrožnico, v kateri jih vabijo, da naj najkasneje do 1. oktobra izjavijo, ali so pripravljeni pristopiti v Hrvatski plavalni savez, čigar ustanovni občni zbor naj bi bil 15. oktobra. Sklicatelji računajo, na udeležbo 14 klubov, torej nad polovice vseh, ki so včlanjeni v JPS, tako da bi lahko sami predlagali spremembo pravil in sedanji plavalni savez spremenili v vrhovni plavalni savez za vso državo. Mi pa ostanemo, kakor smo bili... Nogomet in — vojna Kljub temu, da na raznih koncih in krajih divja vojna vihra, se vendarle glavni nogometni spored skoraj po vseh državah razvija normalno. V Nemčiji so glede mednarodnih obveznosti na tem polju celo tako dosledni, da bodo to nedeljo brezpogojno odigrali meddržavno tekmo z Madžarsko. Prav tako se z vso gotovostjo zatrjuje, da bodo v enaki mednarodni tekmi nastopili tudi dne 15. oktobra proti Jugoslaviji v Beogradu. Tudi Italijani so minulo nedeljo začeli s prvenstvenim tekmovanjem in so bili rezultati prve nedelje naslednji: Ambrosi-ana—Juventus 4:0, Bari—Napoli 1:0, Torino—Milano 2:1, Triestina—Novara 2:0, Liguria—Venezia 0:0, Modena—Lazi o 1:1, Fiorentina—Genova 1:1. Tudi na Madžarskem ao preteklo nedeljo odigrali ves spored in zabeležili v prvenstveno tabelo tele rezultate: Kispest— Hungaria 3:3, Ujpest—Bocskay 4:0, Fe-renevdros—Szeged 5:1, Torekvčs—Hala-d&s 2:1, Nemzeti—Taxi 3:2, Gama—Elek-tromos 0:0. Edirn, ki jim igra z žogo v teh časih ne gre od rok, ali recimo, od nog, so švicarjL ki so pred kratkim v svojem savezu sprejeli sklep, naj se igranje nogometa v vseh konkurencah do nadaljnjega ustavi. Vzgledu nogometašev so sledili tudi hokejisti na travi. člani klubov JAS. Prijave je poslati na naslov Franc Jeglič, Kongresni trg 2. do 23. t. m. do 12 ure, oz., neposredno pred pričetkom tekmovanja. Prijavnine in nagrad ni. Spored in vrstni red disciplin je naslednji: v soboto 23. septembra ob 15.: 400 m zapreke (sen., omlad.), met diska (sen., omlad., jun. C in B) skok s palico (sen., omlad., jun. C), tek 800 m (sen., omlad.), tek 200 m (sen., omlad., jun. C in B), met kladiva (sen.), tek 5000 m (sen., omlad.), tek 1000 m (jun. B), skok v daljino (sen. omlad., jun C in B), štafeta 4X100 m. V nedeljo 24. septembra ob 9.30: 110 m zapreke (sen., omlad.), tek 400 m (sen., omlad.), met krogle (sen., omlad., jun. C in B), skok v višino (sen., omlad. jun. C in B), tek 1500 m (sen., omlad., jun C), tek 100 m (sen., omlad., jun. C in B), met kopja 800 gr (sen., omlad., jun. C), met kopja 600 gr (jun. B), trbskok (sen., omlad., jun. C) tek 10.000 m (sen.). SK Ljubljana. Zaradi treninga naj bodo danes vsi aktivni igralci najkasneje do 16. na igrišču. Ljubljanski zimskosportni podsavez. Seja odbora bo v petek 22. t. m. ob 20,30 v damski sobi kavarne Emone. Prosimo pol-noštevilne udeležbe. Iz življenja na dežel? Iz Trbovelj t— Trboveljski čebelarji so se v nedeljo dopoldne sestali pri čebelnjaku g. Mirka Sušnika. Pozorno so sledili zanimivim izvajanjem predsednika g. Haucka Jožeta st, ki je predaval o prezimovanju čebel ter z raznimi praktičnimi nasveti podučil prisotne, kako je treba ravnati umnemu čebelarju, da njegov roj pridela čimveč dobrega medu. Po predavanju so se naši čebelarji porazgovorili o raznih strokovnih zadevah, med drugim tudi o organizaciji društva, društvenem delu, članarini itd. Na sestanku so odločili, da se tudi trboveljska podružnica udeleži tečaja, ki ga to zimo priredi slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani za bolezenske strokovnjake za čebele. Za trboveljske čebelarje se bosta tečaja udeležila gg. predsednik Hauck J. in tajnik g. Lunder Dušan. Letošnja čebelarska letina je bila tudi na trboveljskem področju precej slaba, ker jo je kvarila deloma suša, deloma deževje. Edino dobra ajda je nekoliko izravnala ta nedostatek ter prizanesla čebelarjem, da niso bili primorani k večjim izdatkom za preskrbo umetnega sladkorja Sicer pa je čebelarsko društvo v Trbovljah, ki šteje že okrog 40 članov v stalnem napredku ter je za to lepo in koristno gospodarsko stroko vedno več zanimanja. Medtem ko so bili čebelnjaki pri nas svojčas redkost, vidiš sedaj po naši dolini in kmetijah že celo vrsto ličnih in moderno urejenih čebelarskih hišic. Največ zaslug za lepi razvoj čebelarstva pri nas ima brez dvoma društveni vsakokratni odbor, ki je v teku zadnjih let podružnico opremili s popolnim tehničnim orodjem, katero v tehničnem otziru stavlja trboveljske čebelarje med najbolje opremljene v dravski banovini. Produkcija medu je v splošnem tudi zadovoljiva ter ima letos podružnica kljub razmeroma slabi letini še dokaj medu za prodajo! t— SolsKe vesti. Trboveljske ljudske šole so z letošnjim šolskim letom dobile več novih šolskih moči. Na ljudsko šolo Trbovlje sta bila premeščena gdč. M Jugovic iz Velenja (na dekliško) in g. Tič, dosedaj honorarni nastavljenec na meščanski šoli v Zagorju, pa na deško šolo. Ljudski šoli Trbovlje Vode pa so bili dodeljeni gdč. Splihal Judita iz Griž p. Celju, Rak Milko dosedanji šolski upravitelj na sv. Katarini, šuc Eleonora iz Reke nad Laškim Učiteljski zbor je postal s tem po dolgih letih zopet enkrat kompleten. Sicer pa je bil za to že skrajni čas. saj tisočera trboveljska deca zahteva številnega učitelj skega zbora, če hoče zadostiti sodobnim zahtevam vzgoje Te zahteve so pa pr naših Industrijskih razmerah in ieloma zapuščeni delavski deci še dvakrat potrebne, če upoštevamo da le dobra šolska vzgoja lahko koristno vpliva na otroke, ki izven šole pač ne najdejo pravih življenjskih vzgledov ter se starši v mnogih primerih malo brigajo za izven šolsko delo svoje dece. Najboljša ilustracija izvenšol-skega obnašanja naše mladine so naše ceste s podivjano deco, ki se vrača domov po šolskem pouku. človek bi mislil da so otroci v trenutku, ko so zapustili šolsko klop .pozabili vse dobre nauke svojih učiteljevi Pretepi in psovanje so na dnevnem redu! Naša šolska oblast naj tudi v tej smeri vpliva s strogimi vzgojnimi merami! Vsekakor je naporno delo naših ljud-skošolskih vzgojiteljev otežkočeno tudi 8 tem, da mora poučevati v pretesnih poslopjih, ki so neobhodno potrebna razširitve in modernizacije, že šola Trbovlje 2, ki je na videz sicer lepa in prostorna, nima pri sedanjem učnem sistemu dovolj učnih sob ter se mora že več let vršiti poldnevni pouk. šola nima skupne Sotefce dvorane niti telovadnice, kar ne ustreza smernicam o telesnem odgoju mladine, na drugi strani pa tudi onemogoča skupne šolske prireditve ob priliki raznih skupnih šolskih in državnih proslav! Razmere na šoli Trbovlje-Vode pa so »ploh pod vsako kritiko* Dovolj žalostno je, da vse dolgoletne šolske in oblastvene intervencije niso uspele izboljšati nevzdržnih nedostat-kov higienskega, zdravstvenega in šolsko tehničnega značaja. Za danes opozarjamo le na reverz industrijskega podjetja, po katerem je podjetje obvezano graditi v primeru potrebe novo moderno šolsko poslopje! Mislimo da je čas za to že davno tu ter je menda poslednja oblastvena anketa ugotovila potrebo po nujnih reparacijah teh velikih nedostatkov na vodensld. šoli! Naše gledališče DRAMA Sobota, 23.: Kacijanar. Premierski abonma. Otvoritvena predstava. Nedelja, 24.: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene. DRAMA »Kacijanar« je naslov Medvedove tragedije, b katero bo Drama 23. t. m. otvorila letošnjo sezono. To domače delo nam pre-doči naše zgodovine in pokaže v zanimih prizorih zaroto plemenitašev, katere cilj je bil osvoboditi Hrvatsko. Delo je zrežiral prof. šest. Otvoritvena predstava bo za premierski abonma. Diplomatski slovar V včerajšnjem sestavku sem se pri razlagi dolžnosti vojskujočih se strank napram nevtralnim državam v pomorski vojni posredno dotaknil tudi nekaterih omejitev, naloženih nevtralcem. V pogledu teh navajam tu najprej splošno pravilo, ki bi se dalo označiti: Nevtralne države lahko pomagajo ladjam vojskujočih se strank samo v vsem, kar se neposredno ne nanaša na vojne operacije, v vsakem primeru pa le v skrajni nujnosti v mejah resničnih potreb ter samo v primernih časovnih razdobjih. Opozoril sem že, da se smejo vajne ladje vojskujočih se strank ustaviti v nevtralni luki največ 24 ur, toda z nadaljnjo omejitvijo, da se smejo istočasno ustaviti v isti luki največ tri vojne ladje iste vojskujoče se stranke. Ta omejitev je povsem na mestu, ker bi se sicer, četudi le za 24 ur, lahko zateklo v nevtralno luko celo brodovje ene izmed vojskujočih se strank, kar bi pomenilo posredno pomoč nevtralne države tej vojskujoči se stranki na škodo druge. Stroga nepristranost nevtralnih držav Nevtralni državi so v pomorski vojni prepovedane kakršnekoli pobude na korist ene izmed vojskujočih se strank in na škodo druge. To prepoved vsebujeta čl. 6 in 8 haaške konvencije. Prvi prepoveduje nevtralnim državam sleherno do-bavljanje orožja in streliva vojskujočim se strankam, drugi pa gradnjo ladij, ki bi bile namenjene eni izmed vojskujočih se strank. Do te druge prepovedi je prišlo v ameriški secesijski vojni (1862—65), ko so se severne Zedinjene države pritožile proti gradnji vojnih ladij v angleških ladjedelnicah za južne države. Tedaj je bilo na splošno sprejeto pravilo o odgovornosti nevtralne države, ako ne ve ali se dela, da ne ve. odnosno nima sredstev, da bi izvedela za gradnjo vojnih ladij na svojem teritoriju na račun ene izmed vojskujočih se strank in tega ne prepreči. Zato je bila v 13. haaško konvencijo vne-šena naslednja splošna določba: »Nevtralna država mora nasproti obema vojskujočima se strankama nepristransko uveljavljati pogoje, omejitve ali prepovedi, pod vzete v pogledu pristajanja vojnih ladij vojskujočih se strank in njihovega plena v svojih lukah ali teritorialnih vodah.« Cl. 25 iste konvencije pa še posebej nalaga nevtralni državi posebno dolžnost nadzorstva (»nadzorstva, ki ji ga dopuščajo vsa njena sredstva, da lahko prepreči sleherno kršitev«). Položaj nevtralnih trgovskih ladij 2e pri razlagi pravic in dolžnosti nevtralnih držav v suhozemni vojni sem opozoril na pravilo, da nevtralna država ni dolžna preprečiti izvoza in prevoza orožja ali streliva na račun vojskujočih se strank. To pravilo ni strogo v skladu z nevtralnostjo, toda v suhozemni vojni je razumljivo zaradi tega, ker ne more biti vojskujočim se strankam priznana pravica, da bi vršile kakršnokoli nadzorstvo nad ozemljem nevtralne države. V pomorski vojni pa je ta neodgovornost nevtralnih držav za trgovino svojih državljanov z vojskujočimi se strankami v toliko omiljena, ker ima vsaka izmed njih pravico, da na odprtem morju sama izvrši preiskavo trgovskih ladij nevtralnih držav. Zato pa je tembolj razumljivo splošno oravilo, da nevtralna država ne prevzema nobene odgovornosti v pogledu zasebnih pobud v vsem kar se nanaša na trgovino izven nevtralnega ozemlja, ker prevzemajo za te pobude Zgovornost posamezniki sami. ki se — razen v utemeljenih primerih — ne mo-ejo sklicevati na zaščito nevtralnih dr-'av. Preiskava trgovskih ladij nevtralnih 'ržav po vojnih ladjah vojskujočih se *rank ima lahko za posledico zajetje eh ladij in tudi njih morebitno zaplembo. ne da bi se zaradi tega nevtralna država smela pritožiti, razen seseda v primeru, ko sta bila zajetje ali aplemba ladij protipostavno Izvršena. Od zajetja in zaplembe so izvzete vse vojne ladje, ki opravljajo znanstvene ali filantropske (dobrodelne) naloge. Ne le bolniške ladje, temveč tudi vse one ladje vojskujočih se strank ki opravljajo navedene znanstvene ali dobrodelne naloge, se zato smejo svobodno ustavljati in svobodno zalagati s potrebnim materialom v teritorialnih vodah nevtralnih držav. V tem pogledu ne zadene nevtralne države nobena odgovornost. Scrutator M. BRAND Sest zlatih angelov Roman 33 >Tukaj ostanem«, je kratko odločil Ryder. »Ali, dragi gospod Ryder«, je Woodly začel, toda Martin mu je segel v besedo. »Kar pusti, Frank«, je vzkliknil, »saj sem ti naprej povedal, da ne bo hotel nič slišati o tem.« Ko se je Ryder vrnil h kosilu, mu je Gains predal skrinjico, ki jo je bila Eliza Durante prinesla zanj. Ker je bil v skrinjici zlati angel, jo je poklical po telefonu — doma je sicer ni bilo, a povedali so mu da jo dobi pri gospodu Ravenni. »Prav nikakega smisla ni v tem, da jo kličete na telefon«, je Italijan smeje se odgovoril na njegovo vprašanje, »dekletu je veliko več do tega; da vas vidi, kakor da bi slišalo vaš glas. — Kaj je, Eliza? Bi mu mar rada sama povedala, kar si mi pravkar priznala, da si vanj na smrt za--? Zdaj pleše in skače in me roti, naj molčim, bom tiho — a to, kar sem rekel, je vendarle res.« »Recite ji, da šal, ki jih zbija tak rejen človek, kakor ste vi, nikoli n&pak ne razumem«, je odvrnil Ryder in se takisto zasmejal. »A zdaj bi vas vprašal še nekaj resnega, gospod Ravenna! Ali je po vaši sodbi med ženskami, ki so bile ondan povab- ljene pri mojem stricu, vsaj ena, ki bi ji bilo moči zaupati?« »Na Elizo Durante se vsekako lahko zanesete.« »Ta vendar ni ženska, temveč ljubezniv otrok ali nedolžen angel z gladkim otroškim obrazkom.« »Upajva, da se ne motite«, je smeje se odvrnil Ravenna, »pri takšnih mladih stvarcah človek nikoli ne ve, koliko je ura. Zgrbančenih lic res da nimajo, a tisto, kar imamo mi za izraz nedolžnosti, je morda le učinek tolščnih blazinic m>d kožo. — Toda brez šale, morali bi priti semkaj — zaradi Elize. Zdajle je namreč stekla iz sobe, in tako vam lahko povem: vsa zmp^ans ie radi vas — zakaj »Meni tudi ne«, je Charles odvrnil, »a vsekako naj jo Gospod blagoslovi.« »Kličejo me — uganite, kdo je prišel k meni... Nikoli ne uganete — Porter Brant! — Kaj, vraga, mi neki hoče?« »Lahko si mislim. Prepričan sem namreč, da je tistega nesrečnega večera ukradel stričevo oporoko; najbrže prihaja terjat delež od vaših štiridesetih odstotkov, da jo uniči.« »Moj Bog, s kakšnimi nepridipravi ima človek opravka!« je v grozi vzkliknil Ravenna. »Prav zares, še malo se postaram pa pojdem k trapistom.« Ryder se je glasno zasmejal. »Ne morete si me misliti kot meniha, kaj? — Še bosopetnik bi postal, da nimam takšnih strašanskih kurjih očes. — Torej kako — ali se kmalu vidiva pri meni?« »Prav kmalu«, je odvrnil Ryder in obesil slu- šalo. Po jedi je Charles Ryder obiskal Marleno Su-therland, ki je stanovala v zahodnem koncu mesta. Sprejela ga je v dnevni sobi, ld je bila vsa zelena — rumene cvetlice v modrih vazah so bile v nji edine barvne lise. Njena visoko zapeta obleka, ki so jo delale čipke nekoliko manj strogo, je bila malce staromodna, a vendar ni bila podobna spominu na dni naših babic, marveč vse bolj čudni muhi pariških krojaških možganov. Odvedla ga je v majhno knjižnico, kjer so stale na policah skoraj same francoske knjige v značilnih rumenih ovitkih. Dva velika, zložna naslanjača sta izpolnjevala skoraj ves ostali prostor. »Moram se razgovoriti z vami o tem in onem«, je Ryder začel, »prej bi vas pa še rad vprašal za-stran tistega zlatega angela — ah ga imate slučajno pri rokah?« »Tamle zraven vas leži«, je rekla Marlena. Res se je umetninica lesketala na nizki kadilni mizici v sončnih žarkih. Ryder se je sklonil in si jo natančneje ogledal. »Vidim, da ste hoteli vedeti, ali jo še imam?« »O ne«, se je Ryder zlagal, »samo videti sem hotel, ali je vseh šest angelov povsem enakih. — Menda je res tako.c _ Nasmehnila se je, toda njene oči so kar preraz-ločno pričale, da mu ne verjame. »Mojega strica ste dobro poznali — kaj ne?« »Zelo dobro — tako dobro, da je vse, kar tukaj vidite, od njega«, je odgovorila. »Tedaj ste gotovo tudi bolje od vsakogar drugega poučeni o tem, kaj je mislil in kaj ga je zanimalo«, je Charles nadaljeval. Vzdignila je glavo ter mu nekaj časa mirno, pazljivo gledala v oči — v tej drži je bila resnično lepa. »Samo dva človeka vesta o tem še več — tako vsaj mislim«, je odgovorila. »In kdo sta ta dva?« »Najprej Luigi Ravenna — « »Seveda.« »In potem Martin. — Martin gotovo največ ve.« »To utegne biti pravilno — čeprav mislim, da ženska slutnja in tenkočutnost — « Obmolknil je, in Marlena je nekaj trenutkov čakala, ali bo nadaljeval; ko je pa molčal je rekla: »Med vašim stricem in menoj ni bilo nikoli tega, kar imenuje svet razmerje — morda je časih mislil na to, da bi se oženil z menoj — « »Torej bi bilo še bolj razumljivo, če bi vam bil razodel svojo notranjost.« »Tega ni delal skoraj nikoli«, je odgovorila. Charles je zmajal z glavo, v zadregi pogledal skozi okno, nato pa obnovil naskok z druge strani. »Ah je imel stric mnogo sovražnikov?« je vprašal. »O da. — Saj ste menda poznali njegovo nepri-siljenost — zmožen je bil zabrusiti človeku največjo robatost v oči.« »Mislite, da ga je kdo izmed njegovih takratnih gostov res varal, ah so bile njegove besede samo šala?« »Kaj ste jih vi imeli za šalo?« Prej je pobešala oči, a zdaj jih je vzdignila in ga široko pogledala. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ld iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi |n ženitve ae zaračunajo po Din &— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka ga vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objave oglasa Din 17«—« Malo hišico z nekoliko zemljišča kupi upokojenec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Upokojenec«. 25959-20 Sluibo dobi Dobrega čevljarja aa popravila sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25954-1 Mesarskega pomočnika mladega, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25958-1 Krojaškega pomočnika prvovrstnega, za vtKke komad« sprejme Franc Aviič, Komeoskega ulica 36. 25969-1 Postrežnico «tarejšo, čisto in zanesljivo, sprejmem, ki bi obenem bila hišnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25967-1 Brivski pomočnik jamo dober delavec, dobi stalno službo. Naslov v vs;eh poslovalnicah Jutra. 25944-1 Zaslužek Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 25933-3 Pekovskega pomočnika mlajšega, ki bi raznašal tudi kruh, sprejmem. Ur-bmčič, Črnuče. 25949-1 Trg. sotrudnico starejšo, dobro izurjeno v t manufakturi, špeceriji, drobnarijah, železnim, če možno tudi v usnju, sprejme Norb. Zanier & sin, Sv. Peter, Savinj. dolina. 25942-1 Frizerko dobro ondulerko sprejme v stalno službo dam Bkl salon »Mara«, Ptuj. 25610-1 Pouk Sedmošolec instruira nižješolca za stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Realna«. 25449-4 Pohištvo novo in že rabljeno, ti ga želite prodati ali ;amo dati v shrambo, sprejmemo v posebni oddelek v komisijsko prodajo po »elo ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo. Vse reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohištva preskrbimo sami. Ivan Mathian, Ljubljana Tyrševa 12. 17-12 -a Pridelki Kislo zelje, rtjjo in cele glave za sarmo, novo, prvovrstno dobavlja po biezkonkurenčni ceni Gustav Erklavec, Ljubljana Povšetova ul. 47. Telefon 25-91. 230-33 Prodam Uniformo peš. oficirja skoraj novo, sablo s šarpo, prodam. Pikel, Masarykova cesta 66. 25946-6 Parkete m parketne odpadke ugodno proda Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova ul. 4. telefon 22-44. 249-6 Rabljene I nosilke S kom. 145 cm dolžine X 47, 50 ali 55 cm višine, kupi — Avtobus Rojina, Ljubljana. 25975 7 Q n Starejša oseba Kče mesto k staremu go> spodu aH gospej za gospodinjo ali hišnico. Plača postranska stvar. Večna pot štev. 25. 25968-2 Trg. pomočnica 20 letna izučena v trgovini Z mešanim blagom želi mesto v špeceriji, delikatesi ali podobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Delavna in poštena«. 25953-2 Trgov, pomočnica pridna in poštena, izučena v trgovini mešanega blaga 7 dve in polletno prakso, ieli premeniti mesto kjerkoli. Zaželjena Štajerska. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 241«. 25945-2 Mlad trgovski pomočnik ki Je tudi ekonom, vojaščine prost, žeK primerne službe na deželi. Cenj. ponudbe na ogl. odd. lutra ipod »Želim dela«. 25486-2 Gospodična t večjo prakso, gre Svat na dom, tudi izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober kraj«. 25923-2 Vajenci (ke) .....ITI!"...... "'TflMUmMIiliffllUl1 Mehaniškega vajenca sprejmem takoj iz Ljubljane ali okolice. Pismene ponudbe na ogl. odd. Juta pod »Mehanik«. 25974-44 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Motorno kolo 350—500 ccm novejše tipe, kupim. Ponudbe na Franc Rozman, Kranj. 25965-10 Lokali Dve gospodični iščeta gostilno v najem ali na račun na prometnem kraju Slovenije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjke 964«. 25964-19 Prevzel bi kavarno hotel ali dobro idoč gostilniški obrat. Sprejmem tudi mesto ravnatelja ali plačilnega natakarja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Din 100.000 kavcije«. 25951-19 INSERIRAJ V „JUTRU"! Večje število parcel kompleksov, parcel goz dov, trgovskih tn stano vanjskih hiš ln vil ima naprodaj gradbeno stro kov izobražen posredovalec KUNAVER LUDVIK Cesta 29. oktobra 6 Telefon 37-33. Pooblaščeni graditelj in sodni eenitelj za nasvete brezplačno na razpolago. 125-36 Dve dvosobni stanovanji v Domžalah, ali celo hišico z nekaj vrta oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25966-21 Trisobno stanovanje novo, mirno, s kabinetom in modernim komfortom, oddam takoj. Trstenjakova 16, Bežigrad. 25963-21 Stanovanje sobe, verande, kuhinje in predsobe, oddam za november v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25952-21 Dopisi 23. vn. na prehodu. Pridi prosim danes k zadnjemu brzovla-ku. Važno in neodložljivo. 25960-24 Dijaške s obe Sobo s hrano dobro, oddam dvema dijakoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25956-22 Sobo odda Opremljene sobe oddamo s hrano za eno ali dve osebi. Cesta 29. oktobra 4 (Rimska c.) 25948-23 Sobo za eno ali dve osebi, takoj oddam. Nebotičnik, V. n. 25898-23 Sobe išče Sobo čisto, separirano, po možnosti s klavirjem, iščem blizu centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj 947«. 2 5947-23a Izgubljeno Kdo je našel modne slike »Schneider -meister«, — dobi nagrado. Odda naj jih v ogl. odd. Jutra. 25955-28 Dragocenost Vsakovrstno zlato drage Icamne. srebro, m-tovrstne antikvitete kupuje po najviiji ceai. A Božič Ljubljana, Frančiškanska 5. 294-36 Vsakovrstno zlato cupuje po najvišjih cenah ČERNE - juveHr, jjubljana — Wolfova Razno Ideal steklenica domači izdelek prvovrstne izdelave. Trgovci zahtevajte cenik! C. Dittrich, Izdelava pločevinastih, kovinskih in lakiranih izdelkov. MURSKA SOBOTA Kupujemo posušeno cvetjt arnike, korenine preobjede bezgovo cvetje, naldrianove korenine in sviščeve (encianove) korenine. Ponudbe naj se pošljejo na A-PEF, Via Deciani 15 — Udine. INSERIRAJ V ,,JUTRU"! Sokol Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana f 100 ccm Sachs Wanderer, skoro nov za 2.800.- naprodaj Gmajner, Stari trg 24. 25973-10 Novo damsko kolo prvovrstne znamke naprodaj za 850 din. Mlekarna, Stari trg 24. 25950-11 Deske smreka, jelka 38,32 in 18 mm, šir. od 18 cm naprej, kval. II/IIIa kupim večjo količino in takoj plačam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Deske«. 25943-15 Drva za kurjavo kupujemo, cepanice, večje in manjše količine, postavljeno vagon nakladalna postaja. Ponudbe s ceno na ogl. odi Jutra pod šifro »Bačka«. 25477-15 Stružnico (Drehbank) 1 m dolgo, moderno, za 7500 din prodam. Poizve se pri Gmajnarju na Starem trgu 24. 25847-29 r/ Omare in postelje dobro ohranjene, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pohištvo«. 25957-12 Umrla nam je naša ljuba VIDA dne 19. t. m. Na zadnji poti jo spremimo v četrtek, dne 21. septembra 1939, ob pol 5. uri popoldne, izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja! Ljubljana, dne 20. septembra 1939. Globoko žalujoča rodbina NAGLICEVA kot Mm> mtr Jo pustite snIiio kemično čistiti aH barvati v tovarni JOS, REIGH 4-6 SredofikalnJo ■ % p e h o v INSERIRAJ V „JUTRU"! Za spominski kamen Bogumila Kajzelja v bodočem domu Ljubljanskega Sokola so, namesto venca na krsto pokojnika, darovala br. Hanus Krofta 200 din, br. Tomo Mihelič 100 din in br. Julij Zupan 500 din za kar jim izreka uprava najtoplejšo zahvalo. . . , . Zbor župnih načelnikov in načeinic bo sklican v Beogradu na dan 30. septembra, torej pred izredno skupščino sokolske zve- Prodamo vilo v Mojstrani in prostorno stanovanjsko hišo z manjšim posestvom in stavimo parcelo v Bohinjski Bistrici. — Pojasnila daje: Mestna hranilnica v Radovljici. IGRALNI AVTOMATI V KAVARNAH IN GOSTILNAH Z VHETOM DENARJA. Za postavitev in inkaso potrebujem takoj krajevnega zastopnika z vlogo udeležnika, ki govori tudi nemški — z udeležbo 10.—15.000.— dinarjev. Osebni dogovor dne 23. in 24. septembra v hotelu »SLON« — Ljubljana (kavarna I. nadstropje) ali ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Igralni avtomat«. ZAHVALA Ob prerani smrti našega predobrega žn nepozabnega soproga, očeta MOHAR IVANA izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi Legiji koroških borcev v Ljubljani, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti našo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gosp. dr. Brandsteterju za njegovo požrtvovalnost in skrb za časa njegove bolezni. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, še posebej pa za venec, ki ga ji je poklonilo osobje Učiteljske tiskarne. LJUBLJANA, dne 20. septembra 1939. Žalujoča rodbina MOHAR-jeva ze, ki bo, kakor smo že poročali 30. septembra popoldne in 1. oktobra. Zbor načelnikov in načeinic se bo ob priliki svojega zasedanja posvetoval o izvolitvi novega zveznega načelništva, ki mora biti nanovo izvoljeno po izredni skupščini. — Kakor čujemo, bodo tudi v zvezinem na-čelništvu večje spremembe, ki imajo svoj delni izvor v demisijah nekaterih vodilnih činiteljev zvezne uprave in načelništva. SoKoi Ljubljana H. je zaključil redno telovadbo na letnem telovadišču in prično v ponedeljek 18. t. m. vsi oddelki telovaditi v telovadnici L državne realne gimnazije v Vegovi ulici po tem-le redu: člani v ponedeljek, sredo, petek od 20.15 do 21.30, moški naraščaj v ponedeljek in petek od 19. do 20., moška deca v ponedeljek in petek od 18.10 do 19. članice v torek in četrtek od 20. do 21., ženski naraščaj v torek in četrtek od 19. do 20. M ženska deca iste dni od 18.10 do 19. No-vodošle vpisujejo vodniki pred vsako telovadno uro. Bratje in sestre, v tekxvaxi-nico! Samarijanski tečaj beograjskih Sokolie se bo pričel v torek 19. septembra v prostorih sokolske zveze, žensko načelništvo je sporazumno z ženskim strokovnim odborom beograjske župe sklenilo prirediti ta tečaj, ki bo vsak torek, četrtek in soboto, da izvrši svojo nalogo, ki mu jo nalaga sokolski delovni razpored glede obrambe in pripravljenosti za članice. Pri vsej akciji sodeluje tudi oblastni odbor Rdečega križa v Beogradu. Za tečaj vlada med beograjskimi Sokolicami veliko zanimanje. Za tetone članic za zastavo Nj. Vel. kraljice Marije, ki bo 23. septembra v Ljubljani, vlada med sestrami Sokolicami izredno veliko zanimanje. Dosedaj je prijavljenih za višji oddelek 7 vrst članic in 5 vrst naraščajnic. Prijave še niso zaključene. Dosedaj so se javile župe: Ljubljana, Celje, Beograd, Tuzla, Novi Sad, Kranj in Zagreb. Iz župe Novi Sad nam poročajo, da bodo priredili župne tekme v odbojki dne 8. oktobra v Somboru. V nedeljo 17. t. m. bodo lahkoatletske tekme župnih društev v Su-botici na velikem sokolskem stadiju. V tej župi pa bodo poleg že navedenih še dve važni prireditvi: dne 24. t. m. bo župa sodelovala z vsemi svojimi edinicami pri odkritju spomenika Svetozarju Miletiču. ki mu ga bodo odkrili v Novem Sadu ter bo priredila tudi svoj župni javni telovadni nastop novosadskega in. belopalanškega okrožja. Teden kasneje bo v Sremskih Karlovcih otvoritev novega sokolskega doma. OKASA tablete spoinl slabosti lahko poskusite OKASA TABLETE za moške » oo Komadov din 220.-protl povzetja Zastopnik: Lekarna Mi Kož man Miroslav, Beograd — Terazlje 6. Ogt fc &. tt. >846-» ^ stot pu^tebo 1 Občin« Irubli* Umrla je gospodična KLARA BALOH učiteljica dne 19. t. m., po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere. Pogreb blagopokojnice bo v četrtek, dne 21. septembra 1939, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kladezna uL 9, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušili ca se bo brala v sredo, dne 27. t. m. ob pol 7. uri zjutraj * farni cerkvi Trnovo. Ljubljana, Maribor, Brno, dne 20. septembra 1939. Žalujoči brat in sestre Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je umrla naša draga nepozabna mama, gospa Julija Grogl roj. KRESNIK POSESTNICA Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 22. septembra ob 9. uri zjutraj izpred hiše žalosti na farno pokopališče v Ribnici na Pohorju. Orlica pri Ribnici na Poh., dne 20. septembra 1939. Hvaležni ostali: ROMAN, MAKS, ALBERT in IVAN, sinovi; GIZELA roj. KOVAČ, snaha; in DUŠAN, vnuk. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da nas je danes po kratki in mučni bolezni zapustil naš nadvse ljubljeni mož, brat, svak, stric, gospod KRAMER KAROL krojaški mojster v 43. letu starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek 21. septembra ob Sv. maša zadušnica bo v petek 22. septembra ob pol 7. uri v farni cerkvi sv. Danijela. 5. uri popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. CELJE, dne 19. septembra 1939. Globoko žalujoča žena MARUA in ostalo sorodstvo Urejuje Davorin Ravijen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiakamarja Fran Jeran. — Za trmaratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani. u— Premiera izredno aKtualnega filma »Zakaj sem postala vohunka?« v kinu Unionu. Od danes naprej predvaja kino Union film, ki bo brezdvomno vzbudil veliko zanimanja v najširših krog-.h občinstva, ne samo takih, ki redno posečajo kino, temveč takih, ki si gredo pogledati najaktualnejša filmska dela. Film »Zakaj sem postala vohunka?« nas postavi nazaj v leto 1914., ko se je začela svetovna vojna. Francozi izgubljajo bitko za nitko, kajti vojna jih je zatekla nepripravljene. Nemci zmagujejo v vseh panogah, tako tudi v špijonaži. Tedaj šele so se Francozi odločil organizirati in ustanoviti svoj danes že vsepovsod slaven in znan vohunski urad »Deuxičme bureau«. In ravno ta film, sijajno delo francoske filmske produkcije nam podaja velezanimivo sliko v tejše senzacije, snov, ki bo vsakega človeka zanimala. (—) Iz Kočevja kč— Nenadna smrt. V Beogradu, kjer je zadnja leta živel, je nenadno umrl znani kočevski Slovenec prokurist g. Joško lic. Zapušča soprogo in sina gimnazista. N. v m. p.! kč— Premestitev in slovo. Staro cerkev zapusti učitelj in pisatelj Lojze Zupane. Premeščen je v Spodnji Log na Kočevskem, dočim ostane njegova soproga še tu v službi. Tako se uničuje pri nas rodbinsko življenje. Tik pred svojim odhodom na novo službeno mesto je dobil poziv na orožne vaje. Njegovega poslo- ________ _____ . vilnega večera so se udeležili Slovenci organ.zacijo in delovanje francoskega vo- I raznih smeri, ki mu žele mnogo sreče v hunskega urada ter mu predočuje s kaš-nirnj sredstvi se bori špijonaža ia prot.i-šp.jonaža v dnevih vojne. Predočuie nam delo in uspehe ene najnevarnejših žena, Francozinje, ki je bila takorekoč voditeljica francoskega vohunskega uraoa. Z vsemi sredstvi seje borila ta žena na življenje in smrt s šefom nemške protišpi-ionaže, doKlei se ni osvetila za smrt svojega očeta .n svojih najbližjih soadnikov. Kakor rečeno pi.kazuje ta film najnape- bodočnosti. Iz Ljutomera lj— Sobotna predstava v Sokolskem kinu, dne 23. t. m. je delno namenjena v korist »reškemu odboru društva Rdečega križa. Predvajala s>e bo znamenita igra iz Napoleonovega življenja »Grofica Valev-ska«. Sreski odbor R. K. vabi vse Ljutomer čane in okoličane, da se udeleže predstave in tako podpre njegova človekoljubna stremen ja. ^H ^ g ^ ^ ^ Narodna banka In normalizacija poslovanja denarnih zavodov 2e prejšnji teden smo poudarili, da so se morali denarni zavodi v zvezi z zopetno vzpostavitvijo normalnega poslovanja v znatnem obsegu založiti z gotovinskimi sredstvi, ki jih je dala na razpolago Narodna banka. V zadnjem tednu avgusta in prvem tednu septembra so se zaradi tega posojila pri Narodni banki povečala za 421 milijonov din. Iz najnovejšega izkaza Narodne banke od 15. t m pa je razvidno. da so se ta posojila v drugi četrtini septembra ponovno povečala za 137.6 milijona din in so dosegla 2393 6 milijona din (lani ob tem času 1653.5). V treh tednih je dala torej Narodna banka denarnim zavodom na razpolago 559 milijonov din samo v obliki posojil. Kakor je znano, se je začelo normalno poslovanje denarnih zavodov 9. septembra in se torej najnovejši izkaz Narodne banke od 15. t m. nanaša prav na razdobje prvih dni po vzpostavitvi rednega poslovanja. Znano je, da so bili dvigi po vzpostavitvi normalnega poslovanja razmeroma majhni in da bi lastna gotovinska sredstva denarnih zavodov prav za prav zadostovala. To potrjujejo sedaj tudi spremembe v stanju Narodne banke, kjer vidimo. da denarni zavodi najetega denarja niso porabili, temveč so ga pustili kar na žirovnih računih pri Narodni banki. Privatne žirovne naložbe, ki so se v zadnjem tednu avgusta zmanjšale zaradi dispozicij denarnih zavodov za 217.5 milijona din, so znašale ob koncu avgusta le še 605.5 milijona din 2e v prvi četrtini septembra pa so se zopet dvignile na 639 milijonov din in po najnovejšem izkazu od 15. t m. kar na 905.5 milijona din. V 14 dneh so torej narasle žirovne naložbe pri Narodni banki za 300 milijonov din. Iz tega razvoja se da sklepati, da bodo denarni zavodi naieti denar v kratkem zopet lahko vrnili Narodni banki, ker ga ne potrebujejo. To pa bo povzročilo, da se bo v zadnjih tednih narasli obtok bankovcev pričel zopet krčiti. V drugi četrtini septembra se ie obtok bankovcev namreč znova povečal za 203.8 na 8690.3 milijona din (lani je znašal ob istem času 6327.0), v zadnjih treh tednih pa je znašalo povečanje obtoka bankovcev v celoti 1344 milijonov din. Kako so se v zadnjih tednih dvigale glavne postavke v izkazu Narodne banke nam kaže naslednja primerjava (v milijonih din): devizne rezerve narasle za preko 86 milijonov. Iz izkaza ni razvidno, ali gre tu za pravi dotok zlata in deviz ali pa za prenos neizkazanih zlatih in deviznih rezerv. 22. VIII. 39 31. VIII. „ 8 IX. „ 15 IX. „ posojila 1834.8 2132.0 2256.0 2393.6 priv zir. naložbe 822.7 605.5 639.0 905.5 obtok bankovcev 7346.1 7986.2 84865 8690.3 Povečanje obtoka bankovcev je v zadnjih tednih prišlo deloma tudi zaradi nekaterih drugih sprememb. Tako se je v drugi četrtini septembra povečala postavka vrednostnih papirjev (ki se v zadnjem času ni spreminjala in je znašala 263.9 milijona din) za 91.2 na 355.1 milijona din. Na drugi strani pa je postavka raznih aktiv v prvem tednu septembra narasla za 247.2 milijona din in v drugem tednu pa za nadaljnjih 294 milijonov din, tako da znaša ta postavka sedaj 2835.3 milijona dinarjev. Pri teh spremedbah gre gotovo za izvajanje uredbe o posebnih državnih blagajniških zapisih za 600 milijonov din. Kakor je znano, je v začetku septembra izšla uredba ministrskega sveta, ki pooblašča Narodno banko, da sme za potrebe narodne obrambe izjemno od predpisov člena 11 zakona o Narodni banki eskon-tirati blagajniške zapise finančnega ministrstva do zneska 600 milijonov din in se ti blagajniški zapisi ne vštejejo v znesek zapisov, ki so izdani na osnovi uredbe o izdaji državnih blagajniških zapisov Uredba daje Narodni banki polno jamstvo za izplačilo teh blagajniških zapisov, in sicer v tem, da določa za izplačilo teh zapisov prvenstveno uporabo državnega dohodka od valorizacije zlate podlage Narodne banke, kadar bo ta valorizacija izvedena. Med važnejšimi spremembami v izkazu Narodne banke je nadalje omeniti povečanje obveznosti z rokom. Te obveznosti so v prvi polovici septembra narasle od 30 na 300.8 milijona din. V tej postavki se knižijo med drugim blagajniški zapisi, ki jih izdaja Narodna banka Očitno ie Narodna banka zopet pričela izdajati svoje blagajniške zapise, da ne bi obtoka bankovcev prekomerno povečala Ob koncu je še omeniti, da se ie zlati zaklad Narodne banke v prvi četrtini septembra povečal za 61.8 na 1974.5 milijona din, v drugi četrtini septembra pa se je ponovno dvignil za 11.9 na 1986.4 milijons din (lani 1845 8). Tudi devize, ki se ne vštejejo v podlago so v prvi noloviei septembra narasle za 23.4 na 532.0 milijona : din. Tako so v 14 dne.i izkazane zlate in I Gosoodarske vesti = Naša trgovina v Italijo. Včeraj smo poročali, da se v Rimu mudi viceguverner Narodne banke dr. Ivo Belin zaradi ureditvi nekaterih vprašanj plačilnega in trgovinskega promta. Sedaj poročajo iz Beograda, da obstoji obojestranska želja, da se trgovina med našo državo in Italijo ne zmanjša. Obe državi sta preko svojih uradnih ustanov napravili ukrepe, da se medsebojna trgovinska izmenjava čim bolj intenzivera. Vprašanje prometa je že docela urejeno. — Konferenca industrijcev. V prostorih Industrijske zbornice v Beogradu se je včeraj pričela konferenca industrijcev. Na prvi seji so razpravljali o stanju našega gospodarstva, posebno naše industrije v zvezi z novim položajem. Podrobneje so razpravljali o vprašanju domačih in tujih surovin, o možnosti normalnega dela v industrijskih podjetjih in o industrijskih kreditih. Sklenjeno" je bilo, da se ustanove posebni odbori, ki bodo do podrobnosti proučili vse aktualne probleme. Odbori bodo do petka dovršili svoje delo, nakar bo plenum konference meritorno sklepal o vseh predlogih. = Lombardiranje državnih vrednostnih papirjev. Zaradi najnovejših svetovnih dogodkov, ki so povzročili motnje v gospodarskem življenju, je epažati tudi odmev na domačih borzah, kjer se je zmanjšalo povpraševanje in se je povečala ponudba vrednostnih papirjev, kar neizogibno povzroča popuščanje tečajev. Zaradi tega opozarjajo državni denarni zavodi lastnike državnih vrednostnih papirjev, naj ne prodajajo svojih papirjev za vsako ceno, ker imajo možnost lombarda, in sicer pri naslednjih državnih ustanovah: pri Narodni banki, Državni hipotekami banki, Poštni hranilnici in Privilegirani agrarni banki. Anuitetna služba se pri vseh državnih posojilih izvršuje v popolnem redu, o čemer so se lastniki državnih papirjev lahko sami prepričali. Lastniki državnih vrednostnih papirjev so v zadnjih letih že večkrat prišli v sličen položaj in so storili prav vsi tisti, ki so se poslužili kredita in niso prodajali papirjev. = Ugodnost za prevoz svežih sliv. Z odlokom generalne direkcije državnih železnic je odobrena ugodnost z veljavnostjo od 15. septembra do 30. oktobra za prevoz svežih sliv, pakiranih in nepakiranih, v računal razred 13. namesto razredov 6 in 8. = Omejitev konsuma čokolade v Nemčiji. V Nemčiji so do 24. t. m. prepovedali vsako nadrobno prodajo čokolade in kakava, obenem so izdane omejitve glede prodaje slaščic. Po 24. septembru bo prodaja čokolade in slaščic na novo urejena. = Hmelj, žaleč, 20. sept. Nakupovanje postaja živahnejše pri neizpremenjnih čvrstih cenah po 35 do 38 din za kg. = V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: »Vinea« trgovina z vinom, alkoholnimi pijačami in deželnimi pridelki, družba z o. z. na Jesenicah (osnovna glavnica 200.000 din, na to vplačano v gotovmi 100.000 din; poslovodje: Franc Aichholzer, trgovec in Alojzij Rožman, zasebnik, oba z Jesenic); »Biroma« družba z o. z. v Ljubljani, podružnica v Beogradu (trgovska zastopstva, nakup in prodaja pisarniških potrebščin, pisalnih, računskih, razmnoževalnih in sličnih strojev; osnovna glavnica 200.000 din, poslovodja Miroslav Pogorele, trgovec v Beogradu); »Ideal-teks« izdelovanje ovojnega materijala in vate, družba z o. z. v Domžalah (družba prevzame obstoječo tvrdko Idealteks Nyvlt — šimek; osnovna glavnica 200.000 din, na to vplačano v gotovini 100.000 din; poslovodje: inž. Boris Hribar, industrijec in pooblaščeni inženjer v Ljubljani, Adolf Nyvlt, tekstilni podjetnik in Josip šimek tekstilni uradnik, oba v Domžalah). — Pri Cinkarni d. d. v Celju so bili izbrisani izstopivši člani upravnega sveta Djoko Markovič, inž. Veljko Jovanovič in Bedrih Drucker, vpisani pa so bili novoizvoljeni člani inž. Branko Budimir, ministrski svetnik v Beogradu, Vinko Prelog, tajnik Ljudske posojilnice v Celju, in Nikica Ba-dovinac, odv. v Karlovcu. Namesto izsto-pivšega inž. Velka Jovanoviča je sedaj podpredsednik družbe dr. Vladimir Nikolič, ministrski svetnik v Beogradu. Ekseku-tivni odbor pa tvorijo: predsednik Todor Lazarevič, industrijec v Celju, ter člana Vladimir Nikolič, ministrski svetnik v Beogradu in dr. Hugo Roth, industrijec v Pragi. — Pri družbi Donava—Sava—Jadransko morje, železniška družba (prej Južna železnica), reprezentanca za kraljevino Jugoslavijo, sta bila izbrisana člana upravnega sveta inž. Dimitrije Naumo-vič in Avgusto Biancheri, vpisana pa sta bila člana upravnega sveta inž. Mate Schneller, pomočnik prometnega ministra, in Angelo Toscani, italijanski minister v p. v Rimu. = Gradbena dela. Banska uprava dravske banovine je razpisala licitacijo za regulacijska dela na Dravi v odseku St. Janž — Loka med km 39.30 in km 41.49 (prora čim 796.000 din) in tretjo licitacijo za tlakovanje ceste od železniške postaje v Gor. nji Radgoni do carinarnice odnosno držav nega mostu čez Muro (proračun 900.000 din). = Licitacije. Dne 23. t. m. bo pri zavodu Kruševac-Obiličevo licitacija za dobavo usnja, 26. t. m. za dobavo strojnega in turbinskega olja ter olja za Dieselove motorje in sredstva za odstranjevali je kotlo-vega kamna, 27. t. m. pa za dobavo dušikove kisline, meračev za paro ter plinskih in vodovodnih cevi. Borze 20. septembra Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški ček' nespremenjeno 14.30. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 28.75, v Beogradu pa po 28.74. Tečaji na svobodnem trgu se ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na inozemskih borzah se je funt danes ponovno popravil. V Curihu se je deviza London od najnižjega tečaja 16.40 že v torek dvignila na 16.95, danes pa na 17.10. Deviza Pariz se je včeraj okrepila od 9.35 na 9.60, pa se je nadalje popravila na 9.65. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda pri mlačni tendenci zaključena po 410 (v Beogradu je bil najprej promet po 406, pozneje pa je tečai popustil do 395). Nadalje je bil promet v 4% agrarnih obveznicah po 56 75. v 6°/o be-gluških obveznicah po 76.25 (v Beogradu po 73—75), v 6°/o dalmatinskih agrarnih obveznicah po 72.75 (v Beogradu po 70— 71), v 6°'o šumskih obveznicah po 71.25 (v Beogradu po 69—71.50) v 7°/n Blairovem posojilu po 83 in v 8°/o Blairovem posojilu po 90. _ DEVT7F 4355.50—4415.50, Curih 995—1005, Amsterdam 2326—2364, Bruselj 746.50—758.50. — Tečaji na svobodnem trgu: London 213.65 —216.85, Pariz 121.14—123.44, New York 5480—5520, Curih 1242.87—1252.87, Amsterdam 2907.25—2945.25. Bruselj 933.02— 945.02. Curih. Pariz 9.65, London 17.10, New York 440.75, Bruselj 75.50. Milan 23. Amsterdam 234.75. EFEKT) Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda — (410), 4°/o agrarne — (56.75). 6% begluške — (76.25), 6°/o dalm agrarne — (72.75), 6"/t šumske — (71.25), 7*/o Blair — (87), 8°/o Blair — (90); delnice: PAB 180 bi., Trboveljska 170 bi., Beograd. Vojna škoda 397—399 (395— 406), 4% severne agrarne 52 bi.. 6°/» begluške 73—74 (73—75), 6°/« dalm agrarne 70.50— 71.50 (70—71), 6°/o šumske 70—71.50 (69—71.50), TI* Blair 86.50 bi., 7°/o invest 91—92 (91—92), 8°/o Blair 90 bi. Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago, 20. septembra. Začetni tečaji: pšenica, za dec. 86.75, za maj 88; ko-ruza: za dec. 55.625, za maj 58.25. + Novosadska blagovna borza (20. t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica: baška, okol. Novi Sad in Sombor 157; gornjeba-ška 159; šlep Tisa I. 165; rž: baška 127 — 129. Oves: baški, sremski in slavonski 130 — 132.50. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 140 — 142.50. Koruza: baška 117 — 119; banatska 114 — 116; pariteta Indija 117 — 119. Moka: baška in banatska >0g« ln >0gg« 230 - 240; »2« 210 -220; >5« 190 - 200; »6< 170 do 180: »V« 145 - 155: »8« 117 50 do 122 50 rttoi baški, sremski beli brez vreč novi 300 — 310. Otrobi: baški v jutastih vrečah 105 — 107; sremski 102 — 104; CIMEAM ZOBNA KREMA •VI". R I četrtek, 21. septembra Ljubljana 12: Zborovske pesmi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Iz domačih logov (radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: Pester spo- red radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac. ura: Predavanje min. za telesno vzgojo. — 20: Originalna švicarska godba (bratje Malenšek). — 20.45: Reproduciran simf. koncert. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka godba radijskega orkestra. Beograd 18.30: Skladbe za čelo. — 20: Humor. — 21: Petje. — 21.30: Tamburaški zbor. — 22.15: Orgle. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Zvočna igra. — 20.30: Zagrebški madrigalisti. — 22.20: Jazz. — Praga 20: Dramski večer. — 22.10: Lahka godba s plošč. — 23: češka glasba. —-Varšava: Program po napovedi. — Sofija 19: Petje. — 19.30: Simf. koncert. — 20.50: Lahka glasba. — 21.25: Lahka godba in ples. — Dunaj 16: Lahka godba. — 18.30: Mali orkester. — 20: Koncertni večer. — 22.30: Pesmi in klavirske skladbe. — Ber. lin 20: Orkester, zbor in solisti. — 24: Nočni koncert. — Miinchen 20.15: Jesen, ske pesmi. — 21.15: Orkester in solisti. — 22: Lahka godba. — Pariz 19.40: Plošče. — 20: Radijska revija. — 21.20: Lahka godba. — 22.40: Plošče. — Rim 20.30: Lahka glasba. — 21: Prenos Wagnerjeve opere »Valkira«. Naša poročila p polnoči Amerika na straži na Daljnem vzhodu Japonski list o angleSko-francosko-ameriškem dogovoru, po katerem bo Amerika varovala interese demokracij na Daljnem vzhodu oh«, ^om.auui lu ucpamiiuiui, v | Ljubljana. Oficielni tečaji: London 170.90 notranjem prometu, tako da se bo v bodoče 1—174.10, Pariz 96.85—99.15, New York Važna Izjava bana šubašlča Posledice doseženega sporazuma za narod in državo Beograd, 20 sept. p Hrvatski ban dr. Ivo Subašič, ki se v Beogradu, je danes dopoldne konferiral s posameznimi resornimi ministri o vprašanjih, ki se nanaša:o na prenos kompetenc na hrvatske bano-vinske oblasti Danes opoldne ga je sprejel v posebni avdienci Nj Vis. knez namestnik Pavle. Popoldne je ban dr. Subašič v hotelu Astoriji sprejel novinarje, katerim je dal naslednjo izjavo: Vsa hrvatska banovina in še posebej ves hrvatski narod sta sprejela sporazum ne le s popolnim političnim razumevanjem nego tudi dostojanstveno, radostno in z občutkom gotovosti, da bodo sedaj prišli dnevi ustvarjanja in zadovoljstva v državi ter izgradnje narodnih sil napram zunaj. Danes vam lahko povem, da ie spričo politične organizacije hrvatskega naroda prodrlo spoznanie pomena sporazuma, njegovega značaja in konstruktivnosti v vsej hrvatski banovini do zadnje stanice najširših narodnih sloiev Rezultate vsega tega je danes mogoče opaziti v slehernem dejanju naroda Vsi poskusi, da bi se stanje v hrvatski banovini pojasnilo na drug način, kakor sem vam sedaj povedal, predstavljajo zgolj željo onih. ki bi radi služili sebi in svojim interesom, ne pa izgradnji narodnih sil in veličini naše skupne države ter njenim nalogam v našem delu Evrope V nas je sila pozitivnega dela zavzela tolik obseg, da bi sleherni defetizem zaostal za nami in bi ga obče ne čutili. Zato sem globoko prepričan, da bodočnost ne bc demantirala teh mojih besed Naše deTr za državo je bilo zmerom pozitivno. Sedaj lahko odkrito rečemo, da se dviga narodna radost in spontana zahvala iz vseh skromnih domov našega naroda do največjega in najjačjega pospeševalca tega našega občega narodnega dela in jačenja države v vdanosti do krone, do najodgovor- nejšega nosilca kraljeve oblasti Nj. Vis. kneza namestnika Pavla Veličino in dostojanstvo naroda, narodno zadovoljstvo in hvaležnost bo v ostalem v bližnjih dneh jasno opazila vsa država.« Na kaj se nanašajo te poslednje besede? so novinarji vprašali. Ban je z nasmeškom odgovoril: Videli boste. Vsa borba hrvatskega naroda se je oslanjala na načelo enakopravnosti Na tej osnovi je mogoče zgraditi vse življenje naroda v hrvatski banovini, v vseh njegovih področjih in manifestacijah Politična zrelost vseh nas nam nalaga.. da to načelo enakopravnosti Srbov in Hrvatov ne le spoštujemo, nego z vso skrupuloznostjo tudi dejansko izvedemo. Globoko sem prepričan o zrelosti, zavesti in visoki politični vzgoji politikov v Hrvatski ter še posebej vsega političnega vodstva HSS Verujte da bo to načelo ostalo v veljavi ne le do jutri, nego da ga nikoli več ne bo mogoče prekršiti Na vprašanje, kdaj bodo prenešene kompetence na hrvatsko banovinsko oblast, je ban izjavil: Ko se prične kakšno delo z ljubeznijo in Tokio, 20. sept. s. »Ničiniči Sinbun« izraža domnevo, da obstoja med Anglijo in Francijo ter Zedinjenimi državami dogovor, da bo Amerika varova±a interese demokracij na Daljnem vzhodu, ker sta Anglija in Francija preobremenjeni z vojno proti Nemčiji. Ameriška vlada je poslala v Manilo nosilca letal »Wangrey« in večje število težkih bombnikov ter podmornic. Drugi znaki za take namene Amerike so: preložitev ameriških pomorskih manevrov v Tihem oceanu, ki se začno že v februarju 1940, več mesecev prej nego je bilo prvotno v programu; dalje takojšnja zgraditev letalskih baz na Aljaski, na Havajskem in Johnstonovem otočju. List tudi misli, da bo Amerika najbrže stopila v vojno na strani Anglije in Francije, ni pa sigurno, kdaj se bo to zgodilo. Eni so mnenja, da že v nekaj tednih, drugi pa. da najbrže šele po predsedniških volitvah leta 1940. Dejstvo je, da je Amerika po izbruhu vojne v Evropi, zlasti pa po skleniti japonsko-sovjetskega premirja in vkorakanju ruskih čet na Poljsko takoj začela z velikimi vojaškimi pripravami. Gradnja dveh velikih križark bo pospešena in bosta izgotovljeni že prihodnje leto namesto leta 1941. Večje število vojnih ladij bo še pred koncem leta iz rezerve pritegnjenih v aktivno službo. Med njimi je 110 rušilcev ter nad 100 drugih ladij. V južni Kaliforniji se že sedaj vršijo pomorski manevri, v kate-;h sodeluje 130 ladij. Varšava se ne vda London, 20. sept. j. Po najnovejšem poročilu iz Varšave je nemško obstreljevanje mesta povzročilo ogromne žrtve med prebivalstvom. *Cer so postala pokopališča premajhna, morajo ljudi pokopavati med nasadi mestnih parkov. Nocoj so angleške radijske postaje oddajale nov proglas na prebivalstvo Varšave in na ves junaški poljski narod. Pri mikrofonu je govoril poljski poslanik v Londonu, ki je naglašal, da žrtve poljskega naroda in varšavskega prebivalstva ne bodo zaman. V Franciji se pravkar zbira nova poljska armada. Po zmagovito končani vojni ob strani Velike Britanije in Francije se bo poljska vojska vrnila v osvobojeno Poljsko in tako kronala žrtve, ki jih doprinaša sedaj poljsko ljudstvo. Poljska — vmesna država London, 20. sept. j. Reuter poroča iz poučenega vira, da bo Hitler skušal ustvariti vmesno poljsko državo, da na ta način loči Nemčijo od Rusije. Vmesna država bi obsegala bivšo kongresno Poljsko in bi se v glavnem opirala na Varšavo in Krakov. Vse vzhodne pokrajine sedanje Poljske bi s požrtvovalnostjo, se izvaja, četudi niso % pripadle Rusiji, ves poljski zapad z me- na razpolago vsi instrumenti, ki so zanj potrebni. Banovina Hrvatska funkcionira že vse od svojega postanka. S tem hočem reči, da se pospešeno razvija vse delo za izvedbo organizacije banovine, čeprav še do dares niso prenešene vse kompetence na banovinsko oblast in čeprav še niso organizirani m urejeni vsi potrebni oddelki, ki so bili po uredbi določeni in ki bodo banovinsko blast predstavljali pred narodom. Toda ta definitivna organizacija hrvatske banovine je samo še vprašanje nekaj dni. Pri svojem delu v tej smeri sem na vsakem koraku naletel na popolno uslužnost in razumevanje pri vseh faktorjih jami, kakršne je imela bivša carska Rusija z Nemčijo, pa bi bil dodeljen sedanji Nemčiji. Vrhu tega bi se tudi ta meja na nekaterih mestih korigirala v prid Nemčiji, in sicer povsod tam, kjer bi to zahtevali gospodarski interesi. Moskva, 20. sept. j. Glasilo sovjetske vlade »Izvestja« priobčujejo uvodnik, ki je silno značilen za pravo razpoloženje ru-■»ke prestolr'ce. List izrecno poudarja, da bo ruska vojska prinesla tudi poljskemu narodu svobodo in samostojnost. Poljskemu ljudstvu bo Rusija omogočila mirno samostojno življenje, kakršno si bo samo zbralo in uredilo. Tukajšnji diplomatski krogi tolmačijo ta izvajanja sovjetskega uradnega glasila tako, da je treba računati še s presenečenji ruske uradne politike že v bližnji bodočnosti. Nemški volilni senat Basel, 20. sept. p. Nocojšnji listi poročajo, da je Hitler že imenoval člane senata, ki bo izvolil novega narodno-socia-lističnega vodjo v primeru, da bi Hitler, Goring in Hess umrli. Senat bo štel 22 članov. Od teh bo 7 zastopnikov narodno-socialistične stranke, 7 zastopnikov vojske in 8 zastopnikov industrijskih in delavskih stanov. Imena članov senata bodo objavljena šele, ko se bo sestal. Italijanski glas proti nadaljevanju vojne Kim, 20. sept. AA. (Štefani.) »Giornale d'Italia« prinaša članek svojega ravnatelja Gayde. Pisec ugotavlja najprej vojaški in politični konec poljske države, ustvarjene z versajsko mirovno pogodbo, in pravi, da nastaja sedaj vprašanje: kakšna bo nova Poljska? Hitler je govoril o omejenih vojnih ciljih Nemčije, Moskva pa je utemeljila svojo intervencijo s tem, da mora vzeti v svoje varstvo ukrajinske in beloruske manjšine. To se pravi, da morajo tudi Rusi teritorialno zasedbo omejiti na pokrajine, kjer žive te manjšine. Med tema dvema predeloma Nemčije in Rusije bi ostala Poljska s poljskim prebivalstvom. Polj3ka se lahko reši, a le pod določenimi pogoji. V prvi vrsti mora priznati naravne in zgodovinske realnosti in odpovedati se želji, da bi igrala vlogo velike države, ker se je pokazalo, da za to ni sposobna; razen tega se mora odreči politični orientaciji, ki je doživela polom. Jasno je, da mora poljska vlada, ki je zdaj na begu, zaradi vsega tega odstopiti in prepustiti svoje mesto novi vladi. Ker je vojna v vzhodni Evropi končana, nastane zdaj vprašanje, zakaj jo je treba nadaljevati na zapadu, kjer ae je doslej izživljala samo v epizodah brez posebne važnosti? Zakaj naj se vojna nadaljuje? Zakaj naj pade toliko ljudi? Zakaj toliko ruševin, čeprav bi šlo pri tem za obrambo velikih narodnih interesov? Upravičenim francoskim in britanskim interesom ne grozi nobena dejanska nevarnost. Hitlerjev govor, čeprav je bil zelo odločen, dejansko potrjuje nemško voljo do miru. Vlade zapadnih držav lahko rečejo, kar jih je volja, toda neizpodbitna je resnica, da začenjajo narodi, ki jih pošiljajo proti takšnim silovitim utrdbam, razmišljati o svoji usodi in o svojem življenju, ki ga po nepotrebnem izpostavljajo nevarnosti. In ta kolektivni občutek utegne biti pojasnilo za zmedo, nastalo v Londonu in Parizu, ko sta zvedela za stališče Rusije. Kar se tiče zapadne fronte, se ni tu še nič zgodilo, kar se ne bi moglo popraviti. Vprašanje je le, kdo bo dal pobudo, da se popravi, kar je mogoče popraviti. To je vprašanje, ki zanima danes ves svet. Francosko vojno poročilo Pariz, 20. sept. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je objavilo nocoj naslednje 34. vojno poročilo: Sovražno topništvo je nadaljevalo svojo akcijo na raznih točkah fronte. Med francoskimi in nemškimi lovskimi letali je prišlo danes do več spopadov. Eno nemško letalo je bilo sestre-lieno nad francoskimi linijami. VELEINDUSTRIJEC Curih, 20. sept. j. Iz zanesljivega vira poročajo, da je znani nemški veleindustri-jec Thyssen pobegnil iz Nemčije. V vojnih dneh iz Luksemburga v Jugoslavijo Dva dni po izbruhu vojne sem se odlo-J51, da zapustim takrat še idilično mirni Luksemburg in odpotujem z mokrega in hladnega severa kam na sončni jug. Lahko reči, a težko storiti! Čez Francijo ni šlo: niso mi dali vizuma, češ da je treba za to posebnega dovoljenja iz Pariza. »Koliko časa bi moral čakati?« — »Štiri do šest tednov, ali še več, naposled pa lahko dobite odklonilni odgovor, kar je najbolj verjetno«, so mi pojasnili. Mimo tega je bil promet čez Alzacijo - Loreno že ustavljen In bi bilo treba potovati čez Pariz, kar je jrelik ovinek in neprimerno dražje. Kako naj se vendar le prebijem preko leh ovir? Samo preko Nemčije! Vizum eem imel, in tako sem se spustil na negotovo pot. Na kolodvoru sploh niso vedeli, ali je še kakšna zveza čez Nemčijo. Dejal sem si: »Če prihaja pošta, tedaj vozijo tudi vlaki!« In res so vozili Slutil sem, da bo glede na slabe zveze trajalo to potovanje 2—3 dni in sem si aktovko nabasal z živili. Na luksemburški meji je carinik ošinil s strogim pogledom moj živež in rekel, da ga brez dovoljenja ne smem vzeti čez mejo. Moral sem mu dolgo dopovedovati, da ne izvažam živil, marveč da sem se le preskrbel za dolgo pot Naposled se je mož omehčal, zamahnil z roko in odšel. Vlak je kmalu odrinil čez mejo v Nemčijo. Nemška kontrola je minila brez kakšnih preglavic, čeprav mi je vizum veljal samo še za tisti dan. Povsod je bilo videti mnogo vojaštva Mostovi so bili podminirani, zato je vlak po polževo vozil preko njih. Prispel smo v Trier. Tu je stal vlak, namenjen v Luksemburg. Na vseh vagonih so bili veliki beli napisi: »Luxembourg — neutre«, »Neutral — Lu-xemburg«, menda v opomin, da jih ne bi sovražniki zamenjali in obstreljevali Vprašal sem, ali vozi kakšen vlak in v katero smer. »V Saarbriicken je promet ustavljen, morate čez Koblenz - Frank-furt Čez pol ure odhaja osebni vlak.« Bil sem ves srečen, da sem ujel vsaj tako zvezo. Levo obrežje Mosele je v daljavo nekaj kilometrov pokrito z barierami iz bodeče žice Kakšno uro od Triera je postaja »Pommern«. čije ime spominja na poljsko Pomorjansko Tu smo videli z vlaka množico kmečkih vozov, postavljenih na travniku ob progi. »Begunci iz Posaarja«, je pojasnil eden izmed sopotnikov. Vozili smo se po krasni, idilični krajini, če ne bi videli vsepovsod vojaških jeklenih čelad, bi človek ne verjel, da je tu že vojna cona Toda ko pogledaš nekoliko ostreje, vidiš zasilna letališča in bombarderje, ma-skirane z drevjem in grmovjem. Vojaki nemške vojske podirajo barikade ln zasipavajo jarke v Gdynji tisto z rdečimi srci, našo aajboi jšc nioeraino vodo. izrecno i; originalnih steklenicah ! Prof. Burckhardt v Kodanju Zadnji komisar DN v Gdansku prof. Burckhardt je na svojem potovanju dospel v Kodanj. Pravijo, da se bo od ondot odpeljal v Švico. 75 tisoč avtomobilov počiva Vojni ukrepi na Danskem so prizadeli posebno hudo avtomobilski promet. Nad 75 tisoč avtomobilov mora počivati zaradi omejitev v porabi bencina. Ko smo dospeli na kolodvor v Koblenzu, se je že zvečerilo. Na postaji je bilo temno, vse svetilke so bile zastrte, ljudje na ulici so se pomikali kakor nočni fantomi. Nihče ni nič vedel o pravem položaju, toda vse je kazalo na to, da so sovražnosti že v teku. Vzlic temu pa v prometu še ni bilo večjih motenj. Povedali so mi, da imam čez uro brzi v?ak z direktnim vagonom do Monakova Toda vsi vlaki so bili temni. Tipaje kakor slepci smo iskali po kolodvoru vsak svoj vlak. Z našim se je peljalo precej beguncev iz Posaarja. ki so bili namenjeni nekam proti Magdeburgu. V mojem oddelku je bilo pet visokošolcev, ki so se peljali v Monakovo na študiie. Sploh me ie presenetilo, da sem videl toliko mladih mož v civilu: znak. da mno-srih 'etnikov še niso v celoti poklicali k vojakom. Povsod smo srečavali z vojaštvom in vojnim materialom nabite vlake Vse se je valilo na zapad, na Siegfriedovo linijo. V polmraku se je videlo vse to še bolj pošastno in bobnenje težko obloženih tovornih vlakov je dajalo tem podobam mučno glasovno spremljavo. V Frankfurtu je bila postaja do malega prazna, takisto v Niirnbergu. Tu smo se lahko krepčali s toplo in rjavo, vendar pa slabo kavo. V Monakovu sem si naročil čaja, ki je bil boljši od kave, a tudi žem-lja je bila okusnejša. Na zvezo Innsbruck - Brenner ni bilo treba dolgo čakati. 2e Varšava v ognja Vojna zahteva denarja Vojne stanejo mnogo denarja. Tako je 6iIo v preteklosti in velja še v povečam meri za današnji čas. Država, ki se spusti v vojno, mora računati, da bo stanje zahtevalo od nje velika denarna bremena. Svetovna vojna je obremenila Nemčijo za 150 milijard mark. Prvi dve leti so Nemci potrosili okoli 50 milijard mark, tretje in četrto leto pa 100 milijard mark. Z davki so dobili samo 20 milijard mark. Vojna posojila so vrgla 90 milijard mark. Danes je denarno gospodarstvo v Nemčiji predrugačeno. Kakor je nedavno povedal sam državni podtajnik v nemškem finančnem ministrstvu, upa nemška vlada, da bo s povišanimi davki zdaj boljše izhajala kakor v svetovni vojni Davki, ki so L 1933 znašali v Nemčiji sedem milijard mark, bodo v novem proračunskem letu znašali že 24 milijard mark. S temi financami računajo, da bo Nemčija lahko kos nalogi, ki si jo je zastavila. Nov italijanski poslanik v Londonu Eksplozija nemške bombe v Varšavi Kirurg! za bojiščem Organizacija prve pomoči blizu fronte Moderne vojske si ne moremo zamišljati brez dobro organizirane sanitetske službe, ki skrbi za to, da dobe ranjenci in bolniki že takoj za fronto potrebno pomoč. Bili so časi, ko so po bitkah ležali tisoči ranjencev po bojnem polju in se ni nihče briga! zanje in tudi ni bilo na razpolago zdrav nikov ter potrebnega osebja, ki bi se zanje brigali. Prava vojna sanitetska služba izvira prav za prav šele iz časa, ko je švicarski človekoljub Henri Dunat osnoval organizacijo Rdečega križa. Borci, ki so bili ranjeni v boju ali so oboleli, se zbirajo najprvo v zbirališčih za ranjence. V kolikor so za to sposobni, odhajajo sami tja ali pa s pomočjo lažje ranjenih tovarišev. Težje ranjence spravljajo do zbirališča na nosilnicah, od zbirališča pa jih prevažajo z bolniškimi vozovi do obvezovališča, ki leži nekoliko kilometrov za fronto. Tam jih prevzame v prvo oskrbo četni zdravnik. Ranjenci, ki lahko sami hodijo, odidejo nato do obvezovališča za lažje ranjene, ostale pa prevažajo sanitejci z bolniškimi vozovi ali avtomobili do glavnega obvezovališča, ki ga vodi divizijski zdravnik. Temu je na razpolago vrsta kirurgov in internistov. Glavno obvezovališče mora biti pa opremljeno z zadostno množino kirurgič-nega orodja in s poljsko operacijsko mizo. Na glavnem obvezovališču zdravnik torej lahko takoj prične obravnavati težje rane in obolenja, ki zahtevajo hitre pomoči, n. pr. rane v trebuhu, v prsih itd. Glavna obvezovališča so po možnosti v šolah, večjih kmečkih hišah, v gostilnah in sličnih prostorih, če pa takšnih ni, v šotorih. Če je potrebno, se v krajih izven bojnega pasu. po možnosti v bolnišnicah in šolah, postavljajo poljski lazareti, ki so isto tako pod vodstvom divizijskega zdravnika. Divizijski zdravnik razpolaga razen z bolniškimi vozovi tudi z vozom za sanitetske potrebščine, s katerimi zalagajo tudi četne zdravnike. Italijanska vlada je imenovala za svojega novega poslanika v Londonu bivšega poslanika v Varšavi Bastlaninija, ki velja za enega najsposobnejših italijanskih diplomatov Proti tuji propagandi Harold W Dodds, rektor vseučilišča v Princetownu, država New York, je imel nedavno inavguralno predavanje ob začetku novega šolskega leta. V svojem govoru je opozoril profesorje in dijake vseh fakultet, naj se varujejo propagandne tehnike, ki je postala običajna v Evropi. Amerika, je dejal, mora ohraniti svoja demokratska načela in odgajati v tem duhu nove rodove. Nemški evakuacijski ukrepi Berlinski dopisnik kodanjskega lista »Po-litiken« poroča, da je v Nemčiji vse pripravljeno za evakuacijo 18 milijonov prebivalstva. Gre za izpraznitev mest, ki ležijo v ogroženem ozemlju Istočasno so bili podvzeti tudi ukrepi za prenos umetnin iz muzejev in cerkva na deželo. Sloni in kamele pri poljskem delu Slone in kamele iz Hagenbeckovega parka so takoj ob izbruhu vojne poslali na imenja v SchIeswig-Holsteinu, kjer bodo živali zaposlili pri kmečkih delih Sloni in kamele bodo nadomeščali traktorje. Kamele že zdaj vežbajo, da bodo lahko pomagale pri oranju. Samo pet cigar dnevno Švedski listi beležijo, da je Nemčija čisto neopazno racionirala tudi porabo tobaka. Zaenkrat velja ta omejitev samo za cigare. Kadilcem ne smejo prodati več nego pet cigar dnevno. Sneg na Bavarskem Na Bavarskem je te dni zapadel prvi letošnji sneg. Vršac Zugspitze je visoko zasnežen. Angleški kralj Jarlj VL in kraljica Elizabeta pregledujeta zaklonišča proti bombnim napadom v Londonu Mirna Anglija Alarmi s sirenami — Omejitve — Velemesto v temi Poročevalci in cenzura — Zračna zaščita Vsi nevtralni opazovalci so si edini v tem, da je Anglija ob vstopu v vojno kazala uporen, skoraj nepojmljiv mir, ki ga ni motila nobena panika. Neposredno po govoru ministrskega predsednika v nedeljo 3. septembra, ko so se ljudje zavedli, da je Anglija v vojnem stanju, se je oglasil prvi letalski alarm. Tuljenje siren je bilo slišati povsem širnem ozemlju Londona. Ljudje so se presenečeni pogledovali in so komaj verjeli, da bi se bila sovražna letala že tako hitro mogla približati britskim otokom. Toda vsak je vedel, kaj mu je storiti. Vsak, celo državnik kakor Lloyd George, je pohitel s plinsko masko v roki do najbližjega zaklonišča. Že tedne prej je bilo za primer nevarnosti vse pripravljeno. Po dvajsetih minutah se je oglasil znak, da je nevarnost mimo. Prvi pretres je minil. Ljudje so si prižgali cigarete in strmeli v nebo, kjer ni bilo videti letala, pač pa nešteto zapornih balonov, ki se jim je še nekoliko dni prej vse smejalo, a so sedaj postali prijatelji in uteha vseh. Ljudje jim zaupajo ... V vsakdanjem življenju so se pojavile seveda takoj razne omejitve. Noben ino-strani časnik ni prišel več v državo, telefonske zveze s tujino so bile prekinjene, živil pa ne manjka nikjer in zasebnik lahko dobi zadostne količine bencina. Sicer so uradno sporoftili, da bo od srede meseca dalje veljala omejitev te dobave, vendar so zagotavljali, da bo mogel zasebnik, ki potrebuje svoj voz za poslovne namene, dobivati zadostne količine goriva. Zasebnih motornih vozil sprva niso zase-gali za vojne namene, ker jih je bila dežela že prej dobila iz proste volje neštetih lastnikov takšnih vozil dovolj na razpolago. Naznanili so tudi omejitve za porabo električnega toka in plina, vendar pa ne v takšni meri, da bi zavoljo tega trpelo normalno gospodinjsko delo in delo v obratih. Počasi se ljudje privajajo popolni temi, v katero se London zavija ponoči. Skozi okna ne prodre noben žarek, avtomobili vozijo skoraj brez luči z brzino največ 10 km. Promet je po izbruhu vojne sploh takoj trpel, kar je umljivo. število avtobusov se je skrčilo. Razne postaje podzemske železnice so zaprli in jih preuredili v zaklonišča. Drugače je vsakdanje življenje normalno. Mleko prinašajo redno na dom, prav tako liste, ki so sicer skrčili svoj obseg. Umljivo je, da je že prvi dan vojne stopila v veljavo cenzura. Poročevalci inostra-nih listov pa poudarjajo, da posluje z največjim redom in kulantnostjo. Poročevalci lahko dobe v novem informacijskem ministrstvu podatke, ki si jih želijo, kadar hočejo. V ministrstvu so jim pripravili prostor, kjer lahko mirno delajo. Uredili so jim celo čajni prostor in na razpolago Jim je 60 telefonov. Svoje članke in brzojavke lahko na mestu predložijo cenzuri, da jih ta takoj pregleda. Vsi angleški listi so zrcalo zedinjenega naroda. Vsakdo opravlja delo, ki mu je namenjeno. Sosedje, ki se prej niti po Imenu niso poznali, pomagajo drug drugemu pri vsakdanjih opravilih. Služba za zračno zaščito posluje podnevi ln ponoči, mnogi njeni člani nosijo gumasta oblačila za primer plinskih napadov. Uniforme, ki jih v Londonu prej skor&j ni bilo videti dajejo cestni podobi sedaj posebno obeležje. Gledališča in kinematografe so spočetka sicer zaprli, v ostalem pa je šlo londonsko življenje svojo pot. Le ponoči se ljudje bolj neposredno zavedo, da je država v vojni. Večkrat se oglasi tedaj letalski alarm. Tedaj je treba hitro zapustiti posteljo, vzeti plinsko masko v roke in steči, za silo oblečen, v najbližje zaklonišče. Do zdaj pa takšne resne nevarnosti še ni bila Naskok pod sovražnim ognjem Nemška vojska v 6dynji Ne kupujte mačka v vreči! Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero pijete! Vaše zdravje le toliko vredno — da zahtevate cHadenbdo Poljska pehota pri napadu v ognju nemškega topništva • i med vožnjo po Bavarski so izginili vsi vnanji znaki vojne povsod je bilo vsaj na videz mirno. Vojaških vlakov nismo več srečavali in tudi sicer so bile uniforme že redkejše. V Innsbrucku je moralo izstopiti kakih trideset Nemcev, večinoma žensk,vsi Arij-ci. Popotniki so glasno protestirali, a policija se ni dala omehčati. »Nocoj je izšla i nova odredba«, so jim pojasnjevali. »Po-j trebujete posebnega dovoljenja za odhod.« Zaman je neka dama dokazovala, da ji v popotni pisarni niso nič povedali o takem dovoljenju. »Saj niso mogli«, pravi mož postave, »ko je pa odredba izšla šele nocoj ponoči!« Sončno jutro. Tirolske gore so vstajale pred nami v vsej svoji lepoti. Možje v tipičnih tirolskih nošah so vstopali in izstopali. Mogočna električna lokomotiva je naglo brzela po serpentinah, ki vodijo na j Brenner. Postaja Brennero! 2e smo bili v j Italiji V vlak so stopili številni uniformi-rani možje. Na postaji so zopet gorele polne električne luči Kava »espresso« je bila sicer že iz surogata, toda čokolada je bila pristna. Tu se še lahko posladkaš s »spa- ; ghetti« kakor poprej in jih na željo dobiš celo z maslom. Potrošnja mesa je res da omejena, toda rib in jajc še dobiš na pretek Brez posebnih ovir sem opravil v Italiji, kar sem opraviti imel, nato pa sem krenil v Jugoslavijo, tudi brez posebnih ovir. — A. B. ANEKDOTE V neki šlezki vojni je pridirjal težko ranjen častnik k Frideriku Velikemu, da bi mu izročil važno sporočilo. V enem dušku je povedal oznanilo. Kralj ga je po njegovih besedah vprašal: »Kaj ste ranjeni?« »Ne, mrtev sem,« je odvrnil častnik in se zgrudil brez diha na tla. VSAK DAN ENA Jockey: »Vidiš, tovariš, to je valovita linija, s katero prekosiš dandanes vsakega nasprotnika!« (»Everybody weekly«}