GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO «**0 XIII., ST. 43 - CENA 10 DIN _ _ SOBOTA, 9. APRILA J960
r
AKTUALNO VPRAŠANJE
V kranjski občini letos
ZA
Predsednika kranjske občine FRANCA PUHARJA smo vprašali, koliko sredstev je občina namenila za pospeševanje in razvoj kmetijstva, predvsem kmetijskih posestev. Takole nam je odgovoril:
»■Vsa sredstva, namenjena za kmetijstvo v občini, smo letos koncentrirali za izgradnjo kmetijskih posestev v občini   in za povečanje proiz-
vodnje na posestvih. V t« namen bo kranjska občina dala letos približno 250 milijonov dinarjev, in sicer v glavnem za izgradnjo hlevov in silosov ter za nakup živine. Hleve in silose bomo gradili na posestvih oziroma obratih v Hrastju, Lahovčah in Mavčičah. Predvidevamo tudi, da bomo uvozili nekaj visoko-produktivne tuje živine fri-zijske pasme.« -t
J
Predsednik Indoneziji dr. Ahmed Sukamo na Gorenjskem
Planica navdušila visoke goste
soki
Na obisku v Jugoslaviji si je Predsednik indonezijske vlade *r- Ahmed Sukamo s predsed-ni^«m FLRJ Josipom Bror-Ti-in soprogo ter ostalimi vitimi gosti ogledal tudi Goriško. V sredo, 6. aprila, ne-Po 7. uri zvečer je kolono *Tt©mobiloT tudi v Kranju pojavila velika množica ljudi, n» Bledu, kjer se je predsed-nik Sukamo nastanil t vili »Bled«.
pa so mu ob prihodu "rtredili gost špalir in ga pridno pozdravili z množico za-stftvic.
Četrtek, 7. aprila, so si vi-gostje  ogledali smučarske "^ke na 80-metrski skakalnici
* Planici, ki so jih naši ska-*^lci priredili v čast predsed-J'ku Sukarnu. Jesenice in vsa
S«rnjesavska dolina sta bila v četrtek praznično odeta. Po hišah so bile razobešene
r*avne zastave .glavno cesto Pa so krasile jugoslovanske in "»donezijske nastave. Jeseniča-n' so že t jutranjih urah najedli trg pred Železarno. — . 9. .ure je tu nestrpno prikovalo predsednika Indonezi-f?h» predsednika Tita okoli ^ Uudi. Kolona avtomobilov
* v»sokima gostoma in njunim Sl)rem.stv(>m se je pred Zelc-'arn«   pripeljala   ob   9.30 uri,
jo je  pričakala jeseniška °*ba na pihala In burno vzklile številnih Jeseničanov. —
kanj
Avtomobili z vsiokimi gosti so rj Ustavili pred tribuno, na ka-,er° so stopili predsednik Su-*r"o, predsednik Tito in pred-
Prvi maj
, Lepo vreme, ki je kar nepriča-W*no odprlo vrata novemu po-,la*{nemu življenju, je marši ka-f'ega vzpodbudilo k prvemu ^"Usijanju o praznovanju prve-«" maja. Ponekod so o tem že **pr4vljale tudi sindikalne orea-ft*ci/e in orvam delovnih ko-H!'vov.
t^Z<idnja leta   smo praznovanje delavskega  praznika dokaj ecentralJzirali.  Proslave so bile
P ePu"sčc)ir   Lniri,itii>i pripravlje-
samim ko-
sednik Ljudske skupščine Miha Marinko s svojimi soprogami. Visoke goste je najprej pozdravil glavni direktor jeseniške železarne ing. Matevž Hafner, potem pa je govoril predsednik ObLO Jesenice Franc Treven, ki je predsedniku Sukarnu izročil kipec jeseniškega železar-ja. Za sprejem se je najprej zahvalil predsednik Tito, nato pa je stopil pred mikrofon predsednik Sukamo, ki je med drugim izrazil navdušenje nad prisrčnim sprejemom, nad lepotami Gorenjske in zadovoljstvo spričo prijateljskih stikov med njegovo in našo držav«, predvsem pa še zadovoljstvo nad prisrčnim prijateljstvom med njim in našim predsednikom Titom. Ob zvokih godbe in navdušenim vzklikanjem prebivalstva Jesenic je kolona krenila nato ob 9.40 uri proti Planici, kjer so si gostje ogledali skoke na 80-metrski skakalnici.
Naša Planica je visokim gostom iz dežele ob Ravniku pripravila marsikatero prijetno presenečenje. Soproga predsednika indonezijske republike Hartini Sukamo je v četrtek prvič videla ne le smele smuške polete, marveč tudi sam sneg.
Po končanih skokih so gostje za kratek čas odšli v Dom ▼ Planici na malo okrepčilo in razgovor s skakalci. Po kosilu
v hotelu Pošta na Jesenicah se je kolona avtomobilov popoldne znova vrnila na Bled.
V četrtek zvečer je predsednik Tito s soprogo v vili »Bled« priredil svečan sprejem na čast predsedniku Sukarnu in n.ieuo-
vi soprogi. V kon programa so sodelovali Slovenski oktet ter solisti Vilma Bu-kovčeva, Zdravko Kovač in Aci Bcrtoncclj.
Včeraj. 8. aprila, okoli 9. ure se je kolona avtomobilov z visokimi gosti vračala skozi mesto Kra.nj v Ljubljano. V Kranju jih je množica prebivalcev in šolske mladine burno pozdravljala.
V sredo zvečer je predsednika Sukarna in predsednika Tita v Kranju pozdravila velika množica ljudi    (Foto: Perdan)
S prve konference občinskih sindikalnih svetov
Vsak Jeseničan v dveh organizacijah
Obratni sveti v Železarni - novi temelji delavskega upravljanja
JESENICE, 8. aprila. uvedli obratne  delavske svete.
Tu je bila danes 15. redna konferenca občinskega sindi- Postavljeni so močni temelji de-
kalncga sveta. Glavno poročilo o politični dejavnosti   in   o lavskega upravljanja. Sindikalni
organizacijskih vprašanjih je podal predsednik ObSS tovariš svet je o problemih delavskega
Franc Lcben. Podrobno je opisal razne pojave, uspehe in ne- upravljanja izvedel tudi posebno
uspehe v izobraževanju delavstva, govoril o koriščenju pro- anketo med 1400 delavci. Iz te
stega časa delavstva, o nadurnem delu, o organizaciji oddi- ankete je razvidno,   da je po-hov, kulturnem in prosvetnem   udejstvovanju   delavcev, o združevanju investicij, o delavskem   in   družbenem samoupravljanju in o drugih vprašanjih.
Še enkrat več kot lani "
za komunalno dejavnost t radovljiški občini
Za komunalno dejavnost v radovljiški občini bodo letos porabili še enkrat več sredstev kot lani. in sicer 178,897.000 dinarjev. Največ sredstev bodo porabili za urejanje vodovodov in prometnih naprav. Za zgraditev in popravilo vodovodov bodo porabili skoraj 50 milijonov dinarjev. Dogradili bodo vodovod v Kamni gorici, za kar je predvidenih 12 milijonov, za zajetje in zbiralnike na Prezrenju za Podnart 10 milijonov itd. Urejati bodo začeli tudi vodovod na Posavcu, v Oto-čah in Novi vasi. Drugi največji izdatek je na
V okviru izobraževanja, kot je   10. do 12.000 mesečnega dohodka bilo povedano, so v Železarni ka-  ali pa so sploh nezaposlene, kor   tudi v občini   organizirali      V poročilu so prav tako zani-
trebno odpravljati še marsikatere slabosti v teh organih, da bi beseda in zahteve delavcev prišle do pravega izraza. Še zmeraj je veliko primerov samovoljnosti v gospodarskih organizacijah in javnih   službah.   Hkrati   so na
Drugi naivecii lzuateit je na- Kor   tuui  v  uuum   u^au.^^..      .  .----— * ~ j»""u                               — ---
mu in n.icRo- • £ urejanje prorneta. Sem razne tečaje za osposabljanje mivi podatki o strukturi prebi- občnem zboru kritično pretresali certnem delu sodiJzlasti gradnja avtobusne po- delavcev. Pravilno je, da se del valstva jeseniške občine in o letošnje investicije v občini, češ staje v Radovljici in Lescah, za stroškov teh tečajev prenaša na udejstvovanju tamkajšnjih pre- da se tu preveč samovoljno in kar je predvidenih 16 500 000 din same obiskovalce. Toda včasih bivalcev v raznih družbenih or- cei0 birokratsko postopa z družin /a gradnjo bencinske črpalke so ti kriteriji preostri. Tako na ganizacijah. Zanimiva je ugoto- benimi sredstvi in gradi drage v Radovljici 13 milijonov. Precej primer tromesečni tečaj za ku- vilev, da je povprečje kmečkega trgovske in druge lokale, kar bo sredstev so namenili tudi za po- harice stane po osebi 20.000 di- prebivalstva v zveznem merilu z   visokimi   anuitetami preveč
pravilo železniških postaj v Ra- narjev. Podobno je tudi za tečaj dovljici in Lescah; za preuredit- za gospodinjstvo. Pri tem udove zdravstvenih objektov, za ure- leženke plačajo same 7.000 dinar-janje komunikacij ob stanovanj- jev, kar pa je veliko breme, skih hišah itd. -k
približno 45 odstotkov, da pa je v jeseniški občini samo 5.5 odstotkov  kmečkega prebivalstva.
To  dokazuje,  kako ta komuna
upoštevajoč, da imajo nekatere izstopa visoko nad povprečjem
Jepulčcne iniciativi, /.L 1,1 sposobnosti t*"vom. Navadno so te proslave ^ "Pravili, že pred prazniki, ta-p dajo bili pravi prosti dnevi j*Pusčcni prostemu izživljanju ijjfaljanov. Tako so ob teh dne-0v*«j če je dopuščalo vreme,
T ' °biskovali sorodnike, hodili na k?n.e prireditve tn se prepustili a<)b>ie»ut počitku.
OA i    ' ■ *io      *omlem  Prvcm maju se va obuia vprašanje, če je tako
a*novan)e primerno. To pa pr^'C° HtC°tovitve, da i'na letošnji jq\ m*j posebna obeležja spričo >n etn'^c družbenega upravljanja •j. 'priio I ^-letnice osvoboditve, Vo narekuje, da ob letošnjih pr-d^f^kib praznikih moramo ven-«i e organizirati značajnejso ,^,Mo manifestacijo naših delovna "s/"'/v"''"- Delovni liudie bi si A- " način dali večjega duška in *knpno manifestacijo dostoj-td* Počastili ta veliki tgodovin-»jf>     ^"dek na  važni etapi na\e
i/'/""' v svobodni domovini. Va entu/ia/.em in revolucio-
pry11 k« nas je spremljd
Lta P° voin'< nam i1' ne^nlr
l^./1[koval take manifestacije z Jf;A /"n"»'^',w' v v1'? tredi-A/,,'.        f republiškem merilu.
nekaj podobnega tudi it<Lty\ °'' /(7 jubilejni obletnici J,,.,/''1''" ra;pni rhrrti nahh </•' Pret >>!n"'"' Ta bodo gotovo Jf■fl(.'''v''/<, ratne družbene m p'>-)ffnnf ')Tionizacije v vsakem več-j >■<.,/,* v r"'< oziroma delavskem ho»i • Res je, da letošnje praz-Jta an,c narekuje večjega poudar-ttUn a Je P°lcg prostih izletov L . ^mestna skupna manifestaci-nil, °' "draz ikn/nie moči in skup-UiPchov delovnih tok
Pred V. kongresom SZDL Jugoslavije
Povečali bomo članstvo
obremenjevalo koristnike. Izražena je bila misel, da bi se bili lahko izognili tako velikim investicijam in našli cenejših rešitev za izboljšanje trgovinske mreže svojo močno industrijo v večini itd. V celoti je bilo poročilo do-z Železarno, ki daje glavni pečat kaj izčrpno in kritično, vendar tamkajšnjemu gospodarstvu.
Druga zanimiva ugotovitev pa je (kar pa je posledica prve), da je na Jesenicah včlanjenih v vseh družbeno-političnih organizacijah in društvih nič manj kot 52.528 ljudi. Računajoč,  da ima
Delegat na V. kongresu SZDLJ Ofleloiki občini FRANC KRIŽAJ doma iz Godešiča in zaposlen v železniškem transportnem podjetju v Ljubljani. Obrnili smo se na njega, da nam pove nekaj besed o delu SZDL v škofjeloški občini:
FRANC KRIZA.!
»►SoMiilislirnii zveza v nnsi ob-( lin je poka/al,t v /.iiln icm < ru P ' -■■■jsnjo politično ,ikli\nosl, postimo po /.uliiiih volitvah loti il so bili i/volieni v odbore ljudje, ki so voljni delili Seveda
ob i i i.i p i se \ cilnn problem e| ne Iva szdl, ki k» ic sedaj Iv a!l   odstokov   od   vseh volilnih
upravičencev na področju občine. — Se posebno je to število nizko v Poljanski dolini. Zato smo si postavili nalogo, da najprej povečamo število članstva. Na pobudo osnovne organizacije SZDL na Trati je bilo razpisano tekmovanje, ki obsega razen političnega dela tudi povečanje števila članstva v osnovnih organizacijah SZDLJ. Rezultati tekmovanja so se že pokazali, lako se jc število članstva v (.osteeah od prejšnjih 61 odstotkov povečalo na 80 odstotkov. V vasi Pevni pa se je število članov SZDI. povečalo za 7 odstotkov. Opi/iti ie tudi večjo povezavo med krajevnimi odbori in osnovnimi organi/nii.uni Socialistične zveze. SZDL je na vsem območju občine organizirala predavani! •- zdravstvenem zavarovanju kmetov in o sodobnem socialističnem kmetijstvu.
Zbori volivcev, ki so bili pretekli teden so pokazali, da se ljudje precej zanimajo za gospodarsko problematiko v občini. — T.' In so cl.ini SZDL dali nekaj dorih predlogov pri ■prejetju družbenega načrta za let<»s. Na pobudo Socialistične zveze je /acel v naši občini Izhai-ti tudi časopis enkrat mesečno, in sicer • I uski delavce .
lam       \ i ■ .mi i/. Gode i■ i.
Rateč in Gorenje vasi zgradili > kilometrov vodovoda in tako s prostovoljnim delom prihranili 8 milijonov dinarjev.
Seveda tudi v škofieloški občini nismo brez težav.«
»Kako pa rešujete življenjski standard delavcev v občini?«
»V Poljanski dolini gradimo več industrijskih objektov, ki bodo v nekaj letih zaposlili preko 700 delavcev. Prav na ta način bomo koristno zaposlili odvisno delovno silo. Vso skrb pa bomo posvetili tudi kmetijski proizvodnji, ki še ni sodobna in ie nima dovolj tehničnih pripomočkov.
! etos bomo v škofjeloški občini končali tudi 108 družinskih in samskih stanovanj, na novo pa bodo letos začeli graditi 115 stanovanj, ustanovili bomo tudi razne servise itd.« V. R.
celotna občina le 24.000 prebivalcev, je razvidno, da jc vsak prebivalec povprečno včlanjen v dveh organizacijah (točneje v 2,1), kar je zelo lep uspeh. Tako tam deluje v 143 hišnih svetih 715 samoupravljaleev, v 38 gospodarskih organizacijah je 1310 članov upravnih odborov in delavskih svetov itd. Ostali so v raznih komisijah in svetih, v poravnalnih svetih, šolskih odborih itd., hkrati *pa so kot člani sindikalnih organizacij, člani SZDL itd.
Precejšen del poročila je bil posvečen delavskemu samoupravljanju. V Železarni, kjer so
r
V prvem četrtletju nad planom
Minilo je prvo Četrtletje. Gospodarske organizacije zbirajo podatke o dosedanjem uspehu. Letošnji proizvodni na' iti so malone povsod znatno večji od lanskih in je njihovo izpolnjevanje še po < i, no velik uspeh. Toda večina naših podjetij, kot jc slišati ob prvih izjavah, Je svojo obveznost izpolnil >. marsikje pa tudi visoko prekoračila.
Med prvimi so poslali poročilo o letošnjem četrtletju iz tovarne Elan v Begunjah. Proizvodni načrt, ki je za 44
odstotkov večji kot lani, so v prvem četrtletju prekoračili za 0,5 odstotka. V tem času so izdcl'li BMJttkg izdelkov več kot v istem obdobju lani.
Se večji uspeh je zabeležil kolektiv Ciorcn iskei;a tisi. i. Proizvodni načrt v prvih treh no serih so presegli za 9 odstotkov, oziroma povečali proizvodnjo v primerjavi / istim obdobjem lani kar za 55 odstotkov.
Podobne uspehe pričakujejo tudi v drugih kolektivih.
-1.
i
J
usmerjeno v iskanju najboljših rešitev in v mobilizacijo članstva za smotrno urejevanje vseh aktualnih vprašanj v okviru sindikalnih organizacij med delovnimi kolektivi. -I. e.
Proizvodni uspehi
V tovarni vijakov Plamen v Kropi so povečali proizvodnjo po količini v prvem tromesečju letos v primerjavi s prvim tro-mesečjem preteklega leta za 44 odstotkov. V prvem tromesečju lani so izdelali 881.123 kg, letos pa 1,271.488 kg izdelkov. Velik porast proizvodnje so dosegli zaradi delne menjave starih strojev s sodobnejšimi in zaradi stimulativnega nagrajevanja po enoti proizvoda, kar jim je omogočilo, da so celotni kolektiv plačali po delovnem učinku. Ce ne bi bilo toliko bolezni (predvsem gripe) In če bi pravočasno prejeli od železarn potrebni material, bi bili proizvodni uspehi še boljši.
9 seminarjev. 500 udeležencev
Podružnica Društva varnostnih inženirjev in tehnikov LRS za okraj Kranj, ki je bila ustanovljena lani, je med drugim organizirala 9 celodnevnih seminarjev za svoje člane in za vodilni kader gospodarskih organizacij. Seminarje je obiskovalo preko 500 ljudi. Udeleženci so si ogledali tudi naprave v tovarnah ter se seznanili predvsem z rokovanjem z nekaterimi nevarnejšimi stroji in napravami, z varnostno vzgojo, higieno dela in osebno higieno ter podobnimi »vprašanji.
				SOBOTA, 9. APRILA
krniti m	k p KJ ^ tm	IZ NA	§1 H KRAJEV	
				
Reporterovi obiski v Preddvoru, Olšsvku In Cerkljah
§ i
MRZLA DVORANA
PREDDVOR — Ko smo bili zadnjič v Preddvoru, smo obiskali tudi predsednika tamkajšnjega Kulturno umetniškega društva tovariša Ignaca še-nka. Takole je pričel pripovedovati:
»Dom kulture v Preddvoru skoraj ni uporaben za nobeno prosvetno dejavnost, kar je dvorana premrzla in zato v sezoni ne moremo nič kaj dosti napraviti. Sedaj imamo še težave kam bi namestili televizor, saj zato nimamo niti primernega lokala. Še to moram povedati, da smo imeli zadnjič premiero igre »BABILONSKI STOLP«, ki jo je naštudirala domača igralska družina, pa je bil kaj žalosten pogled v dvorano, kjer je bilo samo 57 gledalcev.«
V pogovor je posegel tudi ravnatelj osemletke v Preddvoru tovariš Anton Logar. On pa nam je zaupal tole:
»Tudi mi imamo težave s šolskimi prostori. Obljubili so nam, da bodo že prihodnje leto načeli z gradnjo   nove šole
da so tu pokazali vse razum« vanje tudi prav vsi cerkljanski kmetje, ki so mladim zadružnikom kaj radi pomagali.. Sedaj bomo v kratkem posadili nekaj semenskega krompirja in nekaj vrst žlahtnih jabolk. Vso zemljo obdelujemo strojno, tako da se naši učenci spoznajo s sodobno kmetijsko strojno obdelavo zemlje. Seveda bomo denar, ki ga bomo dobili za pridelani krompir in jabolka uporabili predvsem za poučne ekskurzije na sodobna kmetijska posestva.«
Ravnatelj osemletke v Cerkljah Jože Vari pa nam je povedal tudi tole: »V zadnjem času smo pripravili na šoli tečaj za mlade gospodinje. Zelo aktivni so tudi naši mladi foto-amaterji in vremenoslovci. Pri-privljamo pa tudi 4. številko našega časopisa »ODMEVI IZPOD KRVAVCA«.«
Ueseli m atkiiektim
NAŠ RAZGOVOR
V.
Namesto dosedanje mature, bodo morali učenci zadnjih letnikov šol II. stopnje že med šolskim letom izdelati samostojne domače naloge. Temo si bodo izbrali sami.
V zvezi s tem smo v naše uredništvo povabili na raz-govorvhtdL_dijakinjo nika kranjske Gimnazije BI-BO STOKOVO, ki nam je odgovorila na nekaj vprašanj:
»Ali že vseskozi obiskujete Gimnazijo v Kranju?«
»Ne, osemletko sem naredila v Medvodah, medtem ko gimnazijo obiskujem t Kranju že četrto leto.«
»Ali ste član Zveze komunistov?«
»V ZKJ sem bila sprejeta letos januarja.«
»Zanima    nas,    kako st«, sprejeli sklep Sveta za se stvo LRS o ukinitvi otncRM mature?«
»Seveda smo skief) sprejeli vsi z veliklp>-^veseljem. Sedaj se^Jbotho res lahko teme-ripravili na tisto temo, za katero ima vsak posameznik največje veselje. S tem je tudi več možnosti, da lahko zaključni izpit opraviš bolj zanesljivo.«
»Kakšno temo pa ite izbrali vi?«
»Najbolj sem se navdušila za matematiko, in sicer bom obdelala razvoj in uporabo iracionalnih števil.«
»Kako pa so po vašem mnenju nad tem sklepom navdušeni profesorji?«
»Kaže, da ne preveč!«
BIBA STOK
»Kateri predmet pa vam razen matematike. najbolj ugaja?«
»Najljubša sta mi zgodovina in zemljepis?«
»In za kaj se boste odločili po končani gimnaziji in opravljenem zaključnem izpitu?«
»Študirat bom šla arhitekturo.«
»S čim pa se ukvarjate v prostem času?«
»Najraje plešem, igram odbojko in sodelujem v likovnem krožku.«
»Kateri film pa vam je bil doslej najbolj všeč?«
»To je bil   sovjetski film Letijo žerjavi.«
»In za konec, kaj si tre- „ nutno najbolj želite v življenju?«
»Predvsem to, da bi uspešno opravila zaključni izpit in da bi me sprejeli na tehniško visoko šolo, oddelek za arhitekturo.« M. Ž.
J
KAJ NAM JE POVEDAL PREDSEDNIK KRAJEVNEGA ODBORA?
OliUMI
Kranj kov zakonov, ki bi jih dobili vsi
V torek, 5. aprila popoldne, je mojstri. Tudi po domovih in in-
Predsednik   Krajevnega   od- bil v prostorih Občinskega sin- tematih »e pojavljajo problemi,
bora   Cerklje   tovariš   JANEZ dikalnega »veta posvet zastopni- posebno pri odmerjanju proste-
Preddvoru,   pa   je   menda   vse   GLOBOCNIK pa nam je med vajenskih   in  industrijskih ga časa za  vajence in učence,
skupaj padlo v vodo, ker Ob-   drugim povedal tudi tole:    ■ §ol, ki ga je organizirala šolska Prav bi bilo, da tudi ti sodelu-
einski odbor zato ni predvidel      »Letos  smo  dobili  iz  občin- komisija pri občinskem komite- jejo  pri sestavljanju pravilnika
■ikakršnih sredstev v letošnjem   skega proračuna še kar precej ju LMS Kranj. Ta posvet je bil o hišnem redu.
družbenem načrtu občine. Prav   sredstev, in sicer 1,125.000 din. za^jj   pred   plenumom,   ki   bo     O delu mladinskih aktivov v
zaradi  pomanjkanja  prostorov,  Te bomo uporabili predvsem za konec apriia. Na današnjem po- strokovnih šolah so nato poročali
Preddvoru  dokončno ureditev razsvetljave svetov.mju je najprej vodja pod- mladinci — zastopniki kranjskih
v Cerkljah, nadalje za P°Kopa- komisije za vajence prebral re- vajenskih domov, Mlekarske šo-
lisce,  popravili   pa  bomo   tudi .     . ',.       , , , .  J xr .     ,     , '
,       *      u j. v. ferat o problemih v delavnicah, le, Vajenske šole za razne stro-
nekaj mostov. Leto« se nam no "T m* {     ^        ,    , ,       T   ,   *   ■ i_
izpolnila tudi dolgoletna želja, Poudanl >e< da vec*rat mofTl ^ Trgovske cole in Industrijske
in sicer bomo dobili novo avto- n* PoznaJ° Pravic> ta PnP^ajo »Iskra«^ Iz porodi je bilo
busno čakalnico in so sredstva vajencem ali pa tega nameno- čutiti, da aktivi delajo, vendar
za to že odobrena.« ma n°čeJ0 vedeti. To bi se mor- se še pojavljajo napake, ki jih
Zanimalo nas je tudd kakšno da odpravilo s tiskanjem izvleč- je večkrat težko odstraniti,
stanje   je  s   telesno   vzgojo v m)l......imimimlUUIHIM     Posvetovali so se tudi o spre-
gaj je naša šola v stara ie sto let, sploh ne moremo uvesti sodobnega pouka. Tako kaže, da bomo morali čakati na pričetek gradnje vsaj ie tri leta.
»Kaj pa telesno vzgoja, nas je še zanimalo?«
»O tej dejavnosti v Preddvoru sploh ne moremo govoriti, ker je le-ta spet vezana na prostore. Imamo društvo Partizan, ki je samo na papirju, re-gistra.no imamo tudi smučarsko in namiznoteniško sekcijo, vendar vse spi spanje pravičnega.«
GRADNJA AVTOBUSNIH POSTAJALIŠČ
Na cesti I. reda na Posavcu in v Gobovcih pri Podnartu so pričeli z gradnjo avtobusnih postajališč. Prva večja množična delovna akcija je bila v nedeljo, 3. marca. Prebivalci iz Ljubnega in Pod-narta so že pred 7. uro zjutraj prihiteli na delovišče. S prostovoljnim delom bodo nadaljevali ves teden. Ce bodo z deli tako hitro nadaljevali, bosta avtobusni postajališči do 1. maja že gotovi. C. r.
DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN SPREJETA
Kamnik
V Kamniku so ta teden °a skupni seji obeh zborov ObbO pretresali družbeni plan in X>T0~ račun za leto 1960. Odborniki & Komende so bili mnenja, da Je 2 milijona dinarjev premaj*eD prispevek za gradnjo vodovoda Cerklje—Mengeš. Sklenili so 'u' di, da bodo povišali davek v tr" govini na drobno in sicer od . na 3 %. Razpravljali so o tn' pombah, ki so jih dali voHvel na zadnjih zborih, nato pa s* v celoti soglasno potrdili druib*'' ni plan in proračun za leto '
VS SE BO PODRLO
/vedeli smo
s)) Na nedeljski reviji zborovskih pesmi v Kamniku bo nastopilo nad 300 mladih pevcev iz osemletk kamniškg občine. © Domačin Jože Stare, predsednik KUD Svobode v Zalogu, je sam napisal dramo z naslovom »NAJLEPŠE JE DOMA«, ki jo tamkajšnji gleda-liščniki z uspehom uprizarjajo. £ Osemletko v Zalogu obiskuje 100 učencev. Prihajajo iz sosednjih  vasi   Lahovč, Vopo-
Cerkljah. Ugotovili smo kaj žalostno sliko. Ze sam pogled na rokometno igrišče, kjer so goli ležali polomljeni po tleh, nam je povedal vse. Znano je, da je bilo tu lani ustanovljeno športno društvo, vendar je tudi tu ostalo samo na papirju, čeprav je Svet za šport pri ObLO OLŠEVEK — Kalko dmajo Kranj dal na razpolago nekaj urejeno družbeno življenje v sredstev za razvoj športa t vasici ne daleč od Preddvora v Cerkljah. Kale, da ni bilo nd-Olševku, smo se zanimali pri kogar, ki hi ta sredstva znal ravnatelju tamkajšnje osnovne koristno porabiti. Edino dobro sole. Spet so bili na vrsti pro- delajo t strelski družini in pri srtori. Tudi tu jih tarejo pri- avto moto društvu, bližno iste težave kot v Pred- Precej je razgibano tudi kuJ-IvelJ- GlinJ in Cerkljanske Do-dvoru,   morda   Se  malo  večje,   turno  življenje,   zlasti  je Mloa*****'
© V Slovenija je registriranih 45.000   motornih   vozil. Preko
»tanju,   da  se   bo  kmalu  vse   270.000  dinarjev,  da  so  lahko'P01 milijona je koles, okrog 14 skupaj   podrlo.   Zato   je   tudi  nabavili  televizor.  Vsak teden  tisoč mopedov in 50.000 vprež-prepovedan vstop v ta dom in  pa imajo tudi t Crkljah k okviru   Delavske   univerz« kakSno zanimivo prdavanje. 0  Zakaj nI v Cerkljah v<*č turističnega društva,  to zanima  marsikaterega tamkajšnjega prebivalca. Društvo bi lahko poskrbelo sa lepil 1»-fled kraja, kt Je močno obiskovan, odkar je potegnjena žičnica na Krvavec. Kaj žalosten Je pogled na telo sla
jemu novih mladino.
članov
Ljudsko 2r-
ker »ploh ne smejo v dvorano, aktivna dramska sekcija. — vj£< je   menda   trenutno  v   takem  zadnjem času so vaščani zbrali!'
SJ i
seveda s tem tudi vsaka kulturno prosvetna dejavnost.
Nikogar pa mi, tako nam je povedal ravnatelj osnovne šole, ki hi prispeval vsaj nekaj sredstev za popravilo doma.
Druga večja težava v Olšev-ku pa je .pomanjkanje stanovanj za učiteljstvo. Domačini so obljubili, da bodo sami precej prispevali za jfradnjo stanovanjskega bloka, vendar jim Občinski ljudski odbor do danes še ni odobril nikakršnih sredstev. Na zadnji seji šolskega odbora so sklenili, da bodo vseeno zaprosili za odobritev lokacije, za gradnjo stanovanjskega bloka. Drugače pa je v tej vasici pod Krvavcem dovolj mladine, ki ima voljo do dela, samo možnosti pa ni za to.
BOLJŠE STANJE
CERKLJE — Oglasili smo se tudii v Cerkljah. Pot nas je najprej vodila skozi velika vrata osemletke, kjer smo najprej srečali profesorja Andreja Kalana. On nam je pripovedoval o delu pionirske zadruge na osemletki v Cerkljah:
»Na Dan mladinskih delovnih brigad so učenci naše šole nabirali gnoj. Moram reči, da so bili marljivi, saj so ga nabrali okoli 25 ton v skupni vrednosti 70.000 dinarjev. Seve-
nih vozil. © Solo v Preddvoru obiskuje 350 učencev, pouk imajo 1« v dveh za to primernih prostorih
© V Strmici na Gorenj skom živi možakar, »tar 94 let, ki ie nd bil nikoli v Ljubljani © V obrtnih gospodarskih organizacijah kranjskega okraja je bilo ob koncu 1959. leta za-
USTANOVNI  OBČNI ZBOR OO LMS Martinj vrh
Minulo nedeljo so imeli na Martinj vrhu v Selški dolini ustanovni občni zbor osnovne organizacije LMS Martinj vrh. Temu pomembnemu dogodku je prisostvovalo tudi več mladinskih funkcionarjev, med katerimi je bil tudi predsednik OK LMS Zdravko Krvina, predsednik občinskega komiteja LMS Železniki in drugi. Zbrana mladina je dala precej predlogov za delo novo ustanovljene mladinske organizacije, tako da so po živahni razpravi sprejeli zelo obširen program dela. Organizirali bodo plesne vaje. Pripravili bodo razna predavanja, pomagali drugim organizacijam tega kraja, prosvetnemu društva, šoli Itd.
Drobne iz Žirov
Judoisti iz Alpine v Zireh so V zadružnem domu so v •**
imeli   2.   aprila   svoj   nastop   v deljo, 3. aprila, pripravili kn>tk°
Idriji.  Nastopa se je  udeležilo zborovanje v  počastitev MD°'
150 ljudi in je zelo uspel. V na- Udeležba je bila precej skroh1'
črtu imajo ie vrsto propagand- na, kar pa je razumljivo, ker &
nih nastopov v drugih krajih. to prireditev v Zireh letos P»"rl
Društvo    tabornikov    »Zeleni pripravili na ta dan.
Zirk« je v soboto in nedeljo v Popoldne istega dne je bil« V
Sindikalnem domu priredilo pre- sindikalnem domu mladinska **'
davanje »O taborniški organiza- bava, ki so jo organizirali *»' ciji na splošno«. Hkrati s tem je ni mladinskega aktiva Alpin«-bil tudi pogovor s starši, kate-
rim so pojasnili življenje in delo njihovih otrok v taboru.
DPD Svoboda 2lri je v nedeljo, 3. aprila, pripravila obisk ljubljanske Drame. Eischerjevo predstavo »PROSTI DAN« so navzoči navdušeno sprejeli.
Istega dne so v Zireh odprli novo slaščičarno. Tak obrat mo doslej v Zireh aolo pogrešali.
V počastitev mladinskih delovnih brigad Je na predvečer praznika na Zirku gorel kres. okoli katerega so se zbrali predvsem iirovskl taborniki.
iposlenih 5933 oseb, od tega 917 bo omeVanVzgrVdbe ob"cesti vajencev. Skupno število zapo-do iičnice. Vsekakor bo tre- slenih Je naraslo od leta 1956 ba tu nekaj ukreniti, ker to d<> *onc* 1959 za 23 odstotkov, meče na naš turizem zelo od tega v družbeni obrti za 40,1 Milan Zivkovie odstotka, v zasebni pa za 6,4 odstotka.
slabo luč.
tom tovarne Iskre v Upnici in so s ceste, ki vodi iz Podnarta v Kropo, dobro vidne. Kramar — star partizan — leži v bolniš-4 niči, vodja obrata (obrat je v re-
POHISTVO NA DEŽJU konstrukciji) Damjan llatncr pa
Od našega bralca iz Upnice je medtem postavil vse njegove smo pred dnevi prejeli dopis z stvari le slabo zavarovane (glej naslednjo vsebino: sliko) ven na dež.«
Lep uspeh
Pretekli mesec je kolektiv kranjske Mlečne restavracije zabeležil lep uspeh. v marcu so imeli prometa kar za milijon 715.000 dinarjev. Povedali pa so nam tudi, da obišče Mlečno restavracijo v Kranju na dan povprečno od 1.100 tlo 1.600 gostov, seveda med njimi največ šolske mladine. Prodajo največ vseh vrst jo-guortov, potem brezalkoholnih pijač, sendvičev in toplih Jedil.
fiopiev ia varstvo divjadi
Zlri fazani na njivah, da je le-ta v
Iovoka družino je imel* v ne- primerjavi s koristjo, zrlo majh-deljo, 3. aprila, redni letni obč- na. Prihodnjo delo bodo usmev ni zbor. Ugotovili oo, da Je balo rili predvsem na gojitev in var-dosedanje delo usj>o.šno. Dobre stvo divjadi. Kraj bi imel od pogoje imajo predvsem za goji- tega gospodarske koristi z mož-tev pernate divjadi, to je faza- nostjo razvoja lovskega turiz-nov in jerebic, ki jih doslej ni ma. lul«> v tem lovišču. Potrebno bo
dokazati kmetom, ki se huduje-        PotltŠtVO na fjVOriŠČS
jo  nad  škodo,  ki  jo napravijo
- Tak   prizor  so  te  dni gl<<lah
VELIKO  ZANIMANJA Pn-bivalc, v Kra.snovi ulici (5, za-
OLŠEVEK   -   V   SredO,   dne <i;" /a lovarn" v kr'mJu- Si"
6. aprila, zvečer je bilo tu v m,vi ,astni<;<' U* hi*«      v ncd<>-okviru Delavske univerz«, zani- ,JO- k<> m hil<> P^tinnvalke mivo predavanje pod naslovom reziJe Rad(>* doma. Vselili vse »»CRNA   AFRIKA«.   Predavala "I1'11" pohištvo.  Ko je odšla, je je prof. Marija Makarovič. Za- Pestila   lepo  zaklonjeno, ko ni manje za to predavanje je hi- J° vrnila, pa je bilo vse njeno lo veliko, saj so tamkajšnji pre- imetje na dvorišču, kjer ga je bivaki napolnili šolski razred nekuj dni močil dež. do zadnjega kotička. Ne glede na pravico, ki jih da-
jejo novi zakoni lastnikom stn-NOVI III,EVI novanjskih   ivoslopij,  jo  ta pri-
lvOUi\i>\    . Poleg hipodro- m,r   vzhudi|   ..;.....s.»o obsojanje.
Kot pravi prizadeta Terezija, se
ma v Komendi gradnjo nove hleve m vel kot MM |lf>V živine. Ko bodo hlevi zgrajeni, bodo ne dvomno lahko vzredili več glav govedi in s tem zagotovili trgu dOTOlj   mesa   lo   zadosti mleka.
je sjx>r mt>d njo in lastnikom hišo zaostril zaradi točkovanja o/iroma nove najemnine. Pod-stanovalka je zahtevala, da ji pokažejo izid točkovanja. Ker PREDAVANJA tega nI dosegla v hiši, ho je obr-
OB dnevu MDB nila na sodišče, To pa Je vabu-
Kranj dilo lastniki ogorčenje.
Ni < oii -ivance i'ro    Prizadeta letam, U |« trenutne
^Be^.                                                            9HHHHHHB serem«   v   Kranju  .so   imeli   ob na   bol. /,<-n kom  dopustu o/iro-
. 'ihinlfcr«.....    .. -------».....• ----------........------- 1 »•..•>. u  * 111 m I ■ 11 k i h delovnih  l.ri • nia ima omejeno 4-urno zaposli •
gad predavanja o pomenu  tega tov, s«, je zatekla  za  pomoč k
»Tovariš Bodičar! Ce ima.Š kaj     Ko se je naš sodelavec v za- praznika in o brigadirskem živ- raznim  organizacijam.  Tudi na
lam, Te vabim, da si v Upnici četku tega meseca mudil v Krn ljenju,   Učenci  90   ' zanimanjem sodišču jo bila. Upamo, da ImkIo
pri Kropi ogledaš pohištvo, oble- pi in Kamni gorici ter okolici, je sledili  (TOdavanjem  lovnisev  iz pri.:topii organi  to zono ra!
ko. knjige in druge osebne po» posnel tudi sliko, ki jo objavlja- okrajnega in ObčlAfkega komite- zdravja  za.šoitib   in ji zagotovili
trebščine,  last   matičarja  Ivana rno. To pove vse, zato je vsak ja  LMS tor tamkaj .uje učitelji- najnuj uej .<• tavetUčfl
Kramarja, ki ležijo pred obra- nadaljnji komentar odveč. ce Tončke? Vodnik. -I. c.
Kam v nedeljo?
JESENICE - Jutri bodo Jeseničani v gledališču »Tonct* Cufarja« ob 19.30 uri uprizorili ljudsko igro F. S. I garja »DIVJI LOVEC«.
KRANJ - Danes ob 20. uprizori dramska družina jaškega doma is Kranja Josipa Kulundjiča »USODE«. T nedeljo ob 16. uri pa se
bed«
člani KUD Jezersko pred***" vili z igro lian .a TienuierJ* »MLADOST PRED SOl»' SCEM«. Istega dne bo «* igrišču Mladosti v Stra>is*B s pričetkom oh 10. uri prve«' stvena tekma slovenske r*~ kometne lige za moške in B*" cer med rokometnima kl"be~ ma MLADOST in KOPElt
Pred tekma bo ob 8.45 url «,,cd
RK MLADOST II. in K* SAVA. Ob 11.15 uri se bost« pomerili ženski rokomet"1 ekipi in sicer domača MLA" DOST in SVOBODA Iz U***
Ijanc.
Ob 10. uri  DO v avli  01 0 prijateljsko srcanjc med judoisti PARTIZANA i/ /i»-,r ba in TRK.I iva iz Kranj*
v nedeljo bodo v Straži*** zaključili t. plesnimi vaja"1'* Priti tek plesnega venčka * domu Partizana bo ob !<>• u z zaključkom ob 22. uri-
GOLNIK - V nedeljo »b io. uri bo rokometna tekm« mod RK MLADOST III. "
Kranja  in   K K   STORZlC **
Golnika, krvaveč    s startom «b
l.{. uri bo V nedeljo medMU«*" sko tekmovanje v v« lesla!*" mu. Prav tako bo v nedeU* ob 11. uri Sindikalno sinu««1" sko prvenstvo Kranja.
S KOI.IA LOKA   - ^',1"',> DPD   -Svobode.    Iz skoti*.' Loke  bodo danes ob tO. uprizorili     prvič     pi n l.i<r,1<1 igro Pavle (.oba S\i:CEl">-( ICA .   Jutri dopoldne 10. uri in popoldne oh 16« bodo igro ponovili.
BUKOVCA      Člani 10 'J
Visoko    gostuje io   • ncdi'U* ob 1«. uri v Bukovci 0 1<). uri v /,adi-iižnem doB»*J Vodicah s  I relihovo «baiH° »Vrnil se Je«<.
ob uri
NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Gospsdarske vesti
% Pomen  prodaje globoko
hlajenih proizvodov stalno taste. V zahodnonemški trgovini na drobno se je v zadnjem letu povečalo število globoko hlajenih ekrinj za 8000, tako da je sedaj skupno teh skrinj 27.000. V £DA pa znaša zdaj v super-marketih (velike samopostrežne trgovine) delež globoko hlajenih proizvodov Povprečno 4,5 odstotka celotnega prometa.
# Razvoj turizma v Crni Kori. S planom za razvoj in napredek turizma v Crni gori v naslednjih petih letih so Predvidene znatne investicij-
ske naložbe za skoraj vse turistične kraje v tej republiki. Samo za Budvo je predvidena vsota 1,5 milijarde dinarjev. S tem bodo zgradili velik hotel, 8 vil, 6 paviljonov, razširili luko in zgradili tudi
9 Razen modernizacije skopskega letališča in graditve letališča v Ohridu nameravajo v Makedoniji graditi tudi novo civilno letališče za blagovni promet v okolici Strumice. V teh krajih pridelujejo namreč velike količine zgodnjega sadja in zelenjave in bi bilo primerno zagotoviti hitri letalski transport do velikih potrošniških središč v državi in tudi v državah srednje in severne Evrope.
"S
Stanovanjska zakonodaja v praksi
Z razširjene seje UO Obrtne zbornice za okraj Kranj
Najti ustrezne organizacijske oblike
za servise stanovanjskih skupnosti -Perspektivni plan presežen že lani
V torek, 5. aprila po vinske zbornice Kranj raz Obrtne zbornice za okraj K občni zbor zbornice. Razšir udeležili še Tone Fajfar, p FLR.T, Leopold Potočnik, p LRS, dalje zastopniki OLO, kaj zastopnikov družbenih
p°ročilo o delu obrtne zbor-n'ce za okraj Kranj in o stanju °°rti v letu 1959 je na seji podal Predsednik zbornice Janko Ur-
ban Je
dohodek v primerjavi z le-1956 že lani porastel za 100
c- Uvodoma je poudaril, da vrednost    proizvodnje in ostvarjeni narodni dohodek, prav a*o Pa tudj števii0 zaposlenih, e  v  preteklem   letu presegel redvidevanja  perspektiv, pla-a *a leto 1961. Ocena realizacije godnega  dohodka  v  obrti v jrarijskem okraju za leto 1959 ie 182,630.000 dinarjev, plan za le-°   ^60   1.357,563.000 dinarjev, edtem ko je perspektivni plan }a leto 1961 predvideval v obrti e 9(>6,830.000 dinarjev narodne-P dohodka. Pri narodnem do-°dku je torej perspektivni plan ^videval v letu  1961  v pri-^er.iavi z letom 1956 povečanje ni ^ °")' dL>J;insko pa je narod
tom
|J8totkov,   medtem   ko   bo po ^'anu za letošnje leto porastel °dnosu na leto 1956 že za 129 odstotkov.
(jz Podatkov, ki jih je zbrala r*na zbornica, je razvidno tu-• da precej hitro rasle tudi sto-
doh°St V obrti- Indeks celotnega r °dka in narodnega dohodka dek-0 noi)nm<'''"() hitreje kot ln-tr ,s zaposlenih; pri tem pa je 10 upoštevati, da se stevi-m. ^Poslenih veča tudi pri ad-^'nistrativnem osebju, ki ne njo1Va neposredno na proizvod-
v^Sedanje vlaganje investicij Van.rti J(> zaostajalo /.a izpolnjo-t'Vnfni ostalih postavk perspek-skl HRa plana- vendar je bilo v Pla z dinamiko izpolditve se v petin lotin- Za k:to 1960 skihJe intores obrtnih gospodar-via 0r«anizacij za investicijska ja *ar»ja močno povečal. Podjet-mj]*0 P'anirala za približno eno VgmiRr^° dinarjev investicij, ^a aar realizacija tako obsežne-
,0tpr"l?Iarna nili 2lrfi(' n;i f.T/.po-
«ZvJlVa sri>dstva niti časovno ni e"ljiva. V
prpctPoročiiu in v razpravi so
skjj, J K°vorili tudi u stanovanj-•nišn S.kupnostih, ki veliko raz-n°iši|aj0 ° organizaciji najrazlič-stilj 1 "ervlaov. Treba bo razči-
,|d*»ri|l< *lilltra vl)I;k',;in P°-U4j     'ov. Urbane, predvsem kaj s,>rvisi   delajo.    Uredba o
poldne je bila v dvorani Trgo-širjena seja Upravnega odbora ranj, ki je nadomeščala letošnji jene seje so se razen članov UO redsednik Zveze obrtnih zbornic odpredsednik Obrtne zbornice ObLO Kranj in Železniki in ne-in zasebnih obrtnih obratov.
ustanavljanju servisov stanovanjskih skupnosti je to vprašanje jasno opredelila, zdaj pa gre le še za ustrezne organizacijske oblike. Pogoj za organizacijo servisa mora biti jamstvo, da bo tak servis služil svojemu namenu in da je zagotovljena njegova rentabilnost. Tovariš Fajfar je v razpravi poudaril, da morajo servise ustanavljati komune in poskrbeti tudi za njihovo rentabilnost, ne pa stanovanjske skupnosti same.
V zadnjem letu je bil narejen precejšen korak naprej pri urejanju obratov živilske obrti. Zgrajena je nova pekarna v Tržiču, v Zireh in v Kropi; v Kranju je pekarna v gradnji, na Jesenicah predvidevajo, da jo bodo začeli graditi že letos, v Bohinju pa pripravljajo načrte. Tudi v mesarski stroki pripravljajo nekatere večje preureditve. V Radovljici je v gradnji nova klavnica. Načrti za rekonstrukcijo klavnice v Kranju so tudi že odobreni. Klavnico so uredili tudi v Bohinju, v Železnikih pa imajo že pripravljene načrte. Potrebe po ureditvi klavnic so precej pereče tudi na Jesenicah in v Skofji Loki.
O obrteh, ki služijo predvsem za potrebe kmetijskega gospodarstva, tudi v zadnjem letu ni bilo opaziti nobenega napredka. Prav tako je bilo vzadnjem letu malo narejenega za razvoj obrti, ki služijo potrebam turizma. Iz sredstev okrajnega investicijskega sklada bo urejena avtomeha-nična delavnica na Bledu, manjša sredstva pa so bila vložena v izpopolnitev nekaterih storitvenih obratov v Bohinju. Perspektivni program razvoja turizma v Bohinju in v Zgornjesavski dolini predvideva nove kapacitete v pekarski, mesarski, brivski in avtomehanični stroki. Kapacitete v proizvodnji predmetov spominske in uporabne vrednosti za turiste bi bilo možno povečati z razširitvijo Lesno-galan-terijskega obrata na Jesenicah, kjer bi lahko zaposlili predvsem žensko delovno silo.
Številni člani UO in gostje so v razpravi govorili o izobraževanju obrtnih delavcev, o nagrajevanju po učinku, o nalogah in vlogi zbornice, o organizaciji lerviaov itd.
Stanovanje s predplačilom
Zbiranje sredstev državljanov za nova stanovanja - Prvi zičetki na Jesenicah Po okrajnem posvetovanju še posvetovanje v okviru občin
V Kranju je bilo v sredo celodnevno posvetovanje o uveljavljanju nove stanovanjske zakonodaje. Predstavniki ljudskih odborov in zainteresiranih gradbenih podjetij so se pomenili o nekaterih zadevah in novih odnosih, ki nastajajo spričo vsestranskega razvoja in še posebno po izidu novih zakonov, ki usmerjajo našo stanovanjsko politiko. Na posvetovanju je sodeloval tudi sekretar z?, urbanizem in komunalne zadeve pri Izvršnem svetu Slovenije tovariš Milko Goršič. Poročili o teh vprašanjih sta uvodoma podala načelnik tajništva za gospodarstvo pri OLO Ciril Ulčar in predsednik Sveta za gradbene in komunalne zadeve ing. Franc Vršnak. Sprejeli so nekatera enotna stališča in priporočila za praktično uveljavljanje sedanjih, novih predpisov po naših občinah. Predstavniki občin so sprejeli tudi priporočilo, da bodo še v aprilu sklicali podobna posvetovanja v okviru občin. Tam bodo razpravljali s predstavniki podjetij, sindikalnih organizacij, Socialistične zveze in s predstavniki drugih organizacij in ustanov. Cez dva ali tri mesece pa bodo, kot so iz razili željo oziroma potrebo, sklicali znova tako posvetovanje v okrajnem merilu, kajti uveljavljanje novih predpisov in zakonov je tako različno in celo v nekaterih primerih nejasno, da je nujno posvetovanje v širšem krogu.
Letos 1398 stanovanj
Program letošnje stanovanjske izgradnje kaže, da bo v okraju zgrajeno skupno 1398 novih stanovanj, garsonjer in stanovanjskih sob. Za to gradnjo je predvidenih skupno 2 milijardi in 360 milijonov dinarjev. Toda sredstva se ob novih predpisih v stanovanjskih skladih zmanjšujejo in jih bo treba iskati neposredno od državljanov, katerim so bil dana v obliki večjih osebnih dohodkov. Prejšnji dve leti so v skladih za stanovanjsko gradnjo ostajale velike neporabljene vsote. Tako so predlanskim prenesli v te sklade okroglo 500 milijonov neporabljenih v prejšnjem letu, lani pa celo 850 milijonov dinarjev. Toda v letošnji sklad so prenesli samo še 115 milijonov. Z novimi predpisi, ki so stopili v veljavo letos, pa se bistveno menja vir dohodkov za stanovanjsko gradnjo. O tem vprašanju so na posvetovanju tudi največ govorili.
Možnosti za izbiro
Na splošno so na posvetovanju ugotovili, da je med ljudmi precej zanimanja za sodelovanje pri stanovanjski gradnji oziroma pripravljenosti, da prispevajo lastna sredstva. Posamezniki nudijo po 300, 400 ali več tisočakov, da bi prišli do stanovanja. O tem so poročali udeleženci z Jesenic, iz Radovljice, Škofje Loke in Kranja. Toda doslej, kot so ugotovili, še nikjer pravzaprav niso uredili, da bi interesentom zagotavljali stanovanja na tak način. Prvi začetek je na Jesenicah. Tamkajšnji Zavod za stanovanjsko gradnjo, oziroma Občinski ljudski odbor, je sklenil že 24 pogodb l interesenti za predplačilo na stanovanjsko pravico. Posamezniki so vplačali 300 oziroma 400 tisoč din (dve vrsti stanovanj) in si s tem zagotovili stanovanje v bloku, ki bo kmalu vseljivo. Predplačilo bodo seveda dobili povrnjeno, oziroma bodo za določeno dobo plačevali manjšo najemnino. Na Jesenicah je ta način predplačila vzbudil med delavci veliko zanimanje in upajo, da bodo ob prvih licitacijah za nova stanovanja imeli veliko interesentov, ki bodo pripravljeni vplačati predplačilo, da bi si v doglednem času zagotovili stanovanje.
Mimo odkupa stanovanjske pravice pa je se več drugih možnosti za pritegnitev zasebnih sredstev za stanovanjsko gradnjo. Tako na primer je možen
nakup stanovanj s plačilom celotne gradbene vrednosti ali pa s soudeležbo pri najetju posojila iz stanovanjskega sklada. Prav tako je možna zadružna gradnja in možnost predplačila oziroma odkup stanovanja v podjetju, ustanovi ali zavodu. Med vsemi temi možnostmi pa so na posvetovanju menili, da je najprimernejša oblika predplačila na stanovanjsko pravico, kar že uveljavljajo na Jesenicah. To je najenostavnejši način, da si interesenti zagotovijo stanovanje in da hkrati že vnaprej prispevajo določen delež za gradbene potrebe. Priporočali so, da tak način zbiranja sredstev uvedejo podjetja, sindikalne organizacije itd.
Gorenjska dolgi vas
Najbolj živahna je bila razprava o individualni in zadružni gradnji. Naši ljudje nimajo radi blokov, so poudarjali nekateri in zagovarjali zlasti zadružno gradnjo. Res je, da ima na Gorenjskem individualna gradnja močno tradicijo in da je tudi v sedanjih pogojih zelo razvita. Samo v kranjski in jeseniški občini so lani dali 447 dovoljenj za gradnjo privatnih hišic, predlanskim pa 385 takih dovoljenj. Zlasti je to razvito vokolici Kranja. Zagovorniki zadružne in privatne gradnje so dokazovali predvsem ekonomsko prednost te oblike. Iz podatkov letošnjega načrta stanovanjske gradnje se namreč vidi, da je individualna gradnja malone polovico cenejša Tako kaže, da slane kvadratni meter stanovanjske površine v družbenem sektorju 33 tisoč 600 din, v zadružnem 21.000 dinarjev in v privatnem le 15.500 dinarjev.
Vendar je to le ena stran medalje. Res je, da individualna gradnja hudo zaostruje razne komunalne težave in povzroča ogromne stroške z drugimi ureditvami, ki jih je treba prej ali slej tem stanovalcem zagotoviti. Prav tako ta gradnja ruši vse urbanistične načrte in spreminja celotno Gorenjsko v »dolgo vas-«, kar se bo v prihodnjem razvoju naših industrijskih središč, kakor tudi ostalih turističnih krajev, brez dvoma hudo maščevalo. Zato so na posvetovanju sprejeli skupno priporočilo, da se do individualnih graditeljev zavzamejo strožja merila oziroma nadzor. Pri tem so govorili tudi o stanovanjskih zadrugah. Obstoječim zadrugam bodo pomagali, da izpolnijo svoje obveznosti do članstva.  Toda  pri nadaljnjem
JANEZ V KINU ZA 50 DINARJEV
razvoju te vrste stanovanjske gradnje so priporočali močnejše zadruge v kolikor bo zadružna oblika sploh primerna in zaželena.
Na posvetovanju so se prav tako strinjali s stališčem, da je treba v občinah razvijati stano-
vanjske sklade kot samostojne ekonomske enote, da je treba usmerjati stanovanjsko gradnjo k večjim, strnjenim gradiliščem, kjer je možna racionalnejša organizacija dela in uporaba mehanizacije.
-1. c.
Novela zakona o kazenskem postopku in mladoletnik!
1958
.<H»0
(Nadaljevanje in konec) Osnovno sodišče za mladoletnike je senat za mladoletnike pri okrajnem sodišču. On namreč sodi na prvi stopnji o kaznivih dejanjih mladoletnikov, za katere je predpisana kazen strogega zapora do pet let ali kakšna milejša kazen. Vidimo torej, da je pristojnost okrajnih sodišč v primeru mladoletnikov razširjena. Predvsem je tak način ureditve pristojnosti vsekakor praktičen. Senati za mladoletnike okrožnih sodišč sodijo na prvi stopnji o kaznivih dejanjih mladoletnikov, za katere je predpisana hujša kazen kot 5 let strogega zapora, na drugi stopnji pa odločajo o pritožbah zoper odločbe senata za mladoletnike okrajnega sodišča in še v nekaterih drugih zadevah.
Pri uvedbi postopka zoper mladoletnika je treba omeniti, da novela zakonika o kazenskem postopku odstopa od obveznega uvajanja postopka, in sicer za kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišča. V teh primerih lahko namreč javni tožilec odloči, da ne bo uvedel kazenski postopek, čeprav so dokazi, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje, če glede na naravo kaznivega dejanja in okoliščine, v katerih je bilo storjeno ter glede na mladoletnikovo prejšnje življenje in njegove osebne lastnosti spozna, da postopek zoper njega ne bi bil smotern. Za ugotovitev teh okoliščin pa lahko javni tožilec zahteva sporočila od mladoletnikovih staršev, skrbnika ter od drugih oseb in ustanov. Prav tako pa lahko zahteva mnenje o smotrnosti postopka zoper mladoletnika tudi od skrbstvenega organa. Za proučitev mladoletnikove osebne lastnosti sme javni' tožilec pred odločitvijo o uvedbi postopka poslati mladoletnika v sporazumu 9 skrbstvenim organom v prehodni dom ali zavod za preučevanje ali vzgojo, vendar najdlje za mesec dni. O tem, da ni uvedel postopka, obvesti javni tožilec skrbstveni organ in oškodovanca ter jima tudi sporoči razloge. Ta dva pa lahko zahtevata v osmih dneh od senata za mladoletnike okrožnega sodišča, naj odloči o uvedbi postopka.
Novost je tudi v tem, da v primeru kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja na predlog ali na zasebno tožbo, uvede postopek zoper mladoletnika javni tožilec.
Namesto poizvedb in preiskave imamo pri mladoletnikih pripravljalni postopek, ki mora biti Čimbolj enostaven in hiter. Uvedbo postopka zahteva javni tožilec praviloma pri sodniku za mladoletnike okrajnega ali okrožnega sodišča, glede na to, katero od teh dveh sodišč je pristojno soditi mladoletnika. I-ihko pa zahteva javni tožilec, naj opravijo pripravljalni postopek pooblaščeni organi za notranje zadeve, če je to smotrno.
V teku pripravljalnega postopka sme oruan, ki vodi ta postopek, odrediti, naj se mladoletnik med pripravljalnim postopkom odda vprehodni dom, v vzgojni ali kakšen podoben zavod, postavi pod nadzorstvo skrbstvenega organa ali izroči drugi družini, če je to potrebno, da se mla doletnik izloči iz okolja, V katerem je živel, ali da se mu za^ gotovi pomoč, varstvo ali nastanitev. Možno je tudi zoper mladoletnika odrediti pripor, vendar je lo izjemna mera. V primoru odreditve pripora, morajo biti podani' tud plo m priporu i razlogi.
Ce javni tožilec med pripravljalnim postopkom spozna, da ni podlage za postopek zoper mladoletnika, ne more sam ustaviti
postopka. On mora to predlagati sodniku za mladoletnike. O predlogu za ustavitev .postopka obvesti javni tožilec tudi pristojni skrbstveni organ. Če se sodnik za rmadoletruke ne strinja s predlogom javnega tožilca, zahteva o tem odločitev senata za mladoletnike višje sodišče.
Že omenjena rešitev, da se kazni in zavodski ukrepi smejo izreči mladoletniku samo na glavni obravnavi, drugi vzgojni ukrepi pa se smejo izreči tudi na seji senata, je opravičljiva zlasti iz razloga, ker glavna obravnava zoper mladoletnika niti ni vedno potrebna niti smotrna. Prav tako je včasih lahko prisotnost mladoletnika na glavni obravnavi negativna za njegovo osebnost, zato se je treba glavni obravnavi izogniti, kjer je možno. Treba je imeti v vidu okolnost, da je predsednik senata, ki sodi mladoletniku, vodil pripravljalni postopek ter pozna mladoletnika in okolnosti, v katerih je bilo kaznivo dejanje izvršeno. Nadalje je senat pristojen, da izreče brez glavne obravnave le vzgojne ukrepe. '
Kot dosedanji zakonik o kazenskem postopku, tako tudi njegova novela določa, da se javnost vselej izključi, kadar se sodi mladoletnik. Senat sme dovoliti, da so na obravnavi navzoče osebe, ki se ukvarjajo z varstvom in vzgojo mladoletnikov ali z zatiranjem mladoletniške kriminalitete ter znanstveni delavci. Lahko pa senat odredi med obravnavo, da se z zasedanja odstranijo vse ali posamezne osebe, izvzemši javnega tožilca, zagovornika in predstavnika skrbstvenega organa. Senat tudi lahko odredi, da se mladoletnik med izvedbo posameznih dokazov ali med govorom strank odstrani z zasedanja.
Po splošnih pravilih pritožba zadrži izvršitev odločbe. V postopku zoper mladoletnika pa se nekoliko odstopa od tega načela. Pritožba zoper sklep, 6 katerim je mladoletniku izrečen zavodski ukrep ali oddaja v disciplinski center, zadrži izvršitev sklepe, če sodišče v soglasju z mladolet-nikovimi starši ne odloči drugače. To se bo uporabljalo za tiste primere, kjer je treba mladoletnika takoj vzeti iz sredine, ker bi nadaljnjo bivanje mladoletnika v tem okolju do pravomoćne sodne odločitve lahko imelo zanj škodljive posledice.
Z ozirom na določilo, da sodišče, ki je izdalo na prvi stopnji sklep o vzgojnem ukrepu, lahko nadomesti ukrep strožjega nadzorstva ali zavodski ukrep s kakšnim drugim takim ukrepom, če samo spozna, da je to potrebno, ali če to predlaga javni tožilec, upravnik zavoda ali skrbstveni organ, ki mu je zaupano nadzorstvo nad mladoletnikom, je tudi določeno, da uprava vzgojnega zavoda ali vzgojnega poboljševalnega doma, v katerem je mladoletnik, mora vsakih 6 mesecev poročati sodišču, ki je izreklo vzgojni ukrep o mladoletnikovem obnašanju. Sodnik za mladoletnike tega sodišča lahko tudi sam obiskuje mladoletnike v vzgojnem zavodu ali vzgojnem poboljševalnem domu. Ce pa Je izreklo sodišče strožje nadzorstvo staršev ali skrbnika, ni pa odredilo nadzorstva skrbstvenega organa, lahko zahteva sodnik za mladoletnike sporočilo od tega organa, kako starši oziroma skrbnik nadzorjujejo mladoletnika.
To so bistvene novosti v noveli zakonika o kazenskem postopku glede postopka zoper mladoletnike, ki bodo vsekakor mnogo pripomogla k pravilnemu obravnavanju mladoletniškega kriminala.
GORENJSKE
SOBOTA. 9. APRILA 1"60
mali oglasi
Prodam dobro ohranjeno kosilnico z žetveno napravo. Napravo. Naslov v oglasnem oddelku 1177
Hišo, 20 minut od železniške postaje Podnart s par hektari zemlje in gozdom ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 1236
Ugodno prodam motor BMVV 250 ccm. Partizanska 23, Tržič
1237
Ali hočete 10.000 din. Nič drugega ni treba storiti, kakor pozanimala se, kdo odstopi eno-iiobno stanovanje (sobico in kuhinjo starejšima zakoncema brez otrok, ves dan službeno odsotna. Stanovanje je lahko tudi do 4 km iz Kranja. Lastnik stanovanja dobi poleg tega še 40.000 din nagrade. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Želv nujno« 1245
Prodam kravo, ki bo v kratkem teletila. Ljubno 4, Podnart
1246
Prodam   motorno   kolo TMZ.
Naslov v oglasnem oddelku
1257
Prodam ali dam v najem posestvo vseh kultur z gospodarskim poslopjem. Sušnik Neža, Blatna 11, Begunje na Gorenjskem 1276
Prodam motor DKVV 350 ccm v zelo dobrem stanju. Stara Loka 65, Skofja Loka 1277
Prodam moško italijansko kolo. Praše 22, Kranj 1278
Prodam 6 m1 lesa za ostrešje — dolžina 9 m. Kokrica 118
12S0
Prodam kravo 8 mesecev brejo, po tretjem teletu, dobro mle-karico. Voklo 9, Šenčur 1281
Prodam Colibri zelene barve s
prevoženimi 2000 km. Naslov v oglasnem oddelku 1282
Prodam malo rabljen vzidljiv levi štedilnik in voz zapravljiv-ček v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 1283
Iskreno se zahvaljujem Državnemu zavarovalnemu zavodu za izplačano vsoto pri nezgodnem zavarovanju. R. J. Poljščica
1284
Ugodno prodam moško Rogo-vo kolo in rezervne avtomobilske dele za Fiat 1100. Rozman, Poljščica 3, Podnart       o 1285
Prodam bel zgodnji krompir, slamo in elektromotor 3,5 KM s kablom. Zg. Brniki 79, Cerklje
1286
Prodam francosko žensko kolo »Avtomoto«. Naslov v oglasnem oddelku 1287
Topolino B, odličen, prodam. Ogled v nedeljo dopoldan. Partizanska 28, Kranj 1288
Prodam čistokrvnega volčjaka, lanski mladič, psica in utico. Naslov v oglasnem oddelku 1289
Prodam ali zamenjam enodružinsko hišico z vrtom. Želim na Gorenjsko. Naslov v oglasnem oddelku 1290
Prodam NSU Primo 175 ccm, skoraj novo. Naslov v oglasnem oddelku 1291
Prodam moped Colibri v dobrem stanju, s ščitnikom. Naslov v oglasnem oddelku 1292
Prodam novo motorno kolo -Galeb«. Hren Franc, Planina 17, Kranj 1293
Naprodaj pes volčjak, star 10 mesecev. Benedikova 12, Straži-šče, Kranj 1294
Prodam več vrst novih kopit po 100 din. Rišpeta les za skorje, nove skorje boks št. 39 in čevljarsko orodje. Cena nizka. Markelj, Ljubno 35. Podnart
1295
Prodam gozd 2300 m2. Valbur-ga 14, Smlednik 1296 Prodam  po  zelo  ugodni ceni
»Vespo-.-. Naslov v oglasnem oddelku 1297 Prodam  polovico nedograjene
hiše in del vrta. Razdelitev je navpična. Ločen vhod in stopnišče. Valant Ivan, Lesce 112
1298
Prodam zazidljivo parcelo v bližnji okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 1299
Prodam moped HMV in Puch
original. Kranj, Ljubljanska cesta 3 1300
Plemenskega vola prodam. Novake pri Golniku 1301
Prodam italijansko motorno kolo NSV Viktoria 50 ccm, dobro ohranjen. Ogled samo popoldan. Orehovlje 2, Predoslje pri Kranju 1302
RAZPISNA KOMISIJA DOMA ONEMOGLIH JESENICE razpisuje mesto BOLNIČARKE
za novi oddelek. Samsko stanovanje je zagotovljeno. Razpisna komisija.
CP »GORENJSKI TISK« KRANJ
sprejme takoj KOREKTORJA
V poštev pride slavist, kakor tudi začetnik s popolno srednjo šolo. — Plača po dogovoru.
Razpisna komisija Zdravstvenega doma Kranj razpisuje
2 MESTI RAČUNOVODSKIH USLUŽBENCEV in 1 MESTO PISARNIŠKEGA USLUŽBENCA
Pogoji kandidatov: srednja ali nižja strokovna izobrazba z nekaj prakse.
Pravilno kolkovane prošnje sprejema uprava Zdravstvenega doma Kranj do popolnitve delovnih mest.
Planinci in ostati ljubitelji planin
preživite del letošnjega dopusta v lepem Planinskem domu na Kališču pod Storžičem (1540 m). Dom bo redno obratoval od 30. 4. 1960 dalje. Sprejem pensionskih gostov omejen. Rezervacije in informacije v pisarni Planinskega društva Kranj.
Prodam razno pohištvo. Podgoršek Leni, Zlato polje 6, Kranj
1262
Prodam žensko italijansko kolo. Poizve se pri frizerju na Savskem bregu, Kranj 1303
Prodam okrog 1000 kg sena in otave. Godešič 53, Skofja Loka
1304
Prodam NSU Primo. Kokrica 60, Kranj 1305
Prodam motorno kolo Tomos Galeb 150 ccm. Zasavska 22, Kranj 1306
Prodam Puch roller. Planina št. 26. Ogled v nedeljo dopoldne
1307
Štedilnik, emajliran, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku 1307
Prodam odlično ohranjeno Vespo tip 1954, nov motor. Ogled od 14. ure dalje. Stražišče. Šolski blok 1308
Prodam družinsko stanovanje s posebnim vhodom in vrtom v Škofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku 1309
Zazidljivo parcelo v Kranju, poleg Gregorčičeve ulice, prodam. Naslov v oglasnem oddelku
1310
Prodam   motorno   kolo DKW
350 ccm v brezhibnem stanju. — Cešnjica 17. Podnart 1311
Prodam žensko italijansko kolo. — Naslov v oglasnem oddelku 1312
Prodam Vespo. Franc Mravlja, Škofjeloška 10, Gaštej, Kranj
1313
Prodam dele za Vespo ali Lambretto — odprto, Naslov v oglasnem oddelku 1314
Prodam NSU Primo V. 175 ccm,
registrirano.   Naslov: Gašperič. Kropa 72 1315 Prodam smrekov, hrastov, lipov,   posekan  in   razžagan les,
zaradi plačila gozdne takse. Marija Tavčar, Posavc 12, Podnart
1316
Kupim enodružinsko stanovanje ali majhno hišico. Plačam takoj ali po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1317
TRI mlade neizkušene gospodične, vesele, dobrega srca, iščejo zaradi pomanjkanja znanstva, inteligentnega in dobro situira- I nega zakonskega druga, po možnosti i lastnim prevoznim sredstvom. Pismene ponudbe oddati v oglasni oddelek Glasu Gorenjske pod: Marjetica, Vijolica in Potočnica 1318
Kranj—Koper: Dvosobno stanovanje, garaža, v novih blokih v okolici Kopra, zamenjam za tro-sobno ali enako v Kranju. — Naslov v oglasnem odd. 131«
Uslužbenka išče prazno neopremljeno sobo v Kranju ali bližnji okolici. Nudi 10.000 din nagrade. Naslov v oglasnem oddelku pod »Maj« 1320
Inteligenten moški. samski, iščem neopremljeno sobo v Kranju. Plačam dobro in za leto vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku pod »Pomlad« 1321
Dve dekleti, stari 24 do 26 let. bi pomagali v gospodinjstvu, po možnosti   v   mestu   ali bližnji okolici Kranja. Naslov v oglas- ■ nem oddelku 1322
Sprejmemo sobarico. Prehodni mladinski dom Preddvor 1323
Kuharico, samostojno, ln kuhinjsko pomočnico za bufet sprejme lakoj »Delikatesa« 1324
Komisija za delovna razmerja pri Grosističnem trgovskem podjetju »Živila« Kranj, razpisuje 3 delovna m^sta za spremljevalce avtomobilov 1325
TVI) »Partizan« - Stražišče sprejme hišnika. Pogoj: Zamenjava stanovanja. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na naslov: T V D »Partizan«, Stražišče 1326
RAZPIS
U. O. Kmetijske zadruge Podnart
razpisuje prazno delovno mesto
računovodje-kiR je
Pogoji: višja ali srednja ekonomska šola in dvelrtna praksa ali nižja izobrazba z najmanj 5-letno prakso v računovodstvu. — Nastop službe 1. junija. — Prijave poslati na upravo KZ Podnart, pošta Podnart do 30. aprila.
Planinsko društvo Križe ■prejme v službo za »Gostišče pri Povšnarju« v Kokri POSLOVODJA ali POSLOVODKINJO - veščega gostinskih poslov. Samsko stanovanje. Nastop službe takoj 1327
Preklicujem št. bi. 41089, izda- diatonično harmoniko. Ambrožič podjetja, upokojitve, smrti, od-
nega v Komisijski trgovini Kranj Jože, Poljščica 21, Gorje       1345 služenje kadrovskega roka itd.
dne 2. aprila 1960.   Alojz Stru- Kupim rabljen moped. Naslov Na delež dobička niso upravi-
kelj. Šempeter. Gorica v oglasnem oddelku             134C čeni   delavci in uslužbenci, ki
Božo Bašelj preklicujem bese- Dvema tovariškima delavkama jim je delovno razmerje prene*
de, ki sem jih izrekel tov. Janku nudim   hrano  in  stanovanje  v halo:
Rozmanu dne 30. marca 1960 v Kranju. Naslov v oglasnem od- a) zaradi disciplinskega ali
Bohinju. Božo Bašelj,   Kokrica, delku                                 1347 sodno kaznivega dejanja;
Kranj Starejša    samostojna    ženska b) če so brez odpovedi zapu-
Starinski  kovan  denar,  spo- j£če mesto gospodinjske pomoč- stili delo.
minske   medalje,   vsakovrstne, nice. Vprašati prosim v nedeljo Zahtevki delavca oz. uslužben-
iščem. Naslov v oglasnem od- popoldan in vsak delavnik do- ca zastarajo v treh mesecih od
1335 poldan. Močnik, Planina 4, Kranj objave tega poziva.
(MeflO rensko. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1328
Šivilja gre šivat na dom v popoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku 1329
Iščem fanta in dekle z.a pomoč na kmetiji. Ostalo po dogovoru. Šenčur 23» 1330
Iščem žensko, ki bi v dopoldanskem času pazila na otroka. Stanovanje v hiši. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1331
Preklicujem mesečno avtobusno vozovnico. Preddvor—Kranj za april. Ivan Lombar 1332
delku
Pokrov od dinama pri motorju sem izgubil na poti Kranj —Begunje—Radovljica. Prosim vrniti v gostilno Marinšek, Naklo. 1336
Našla je aktovko s pelerino in usnjenimi rokavicami. Jezerska cesta 33, Kranj. 1337 Kuhinjsko opravo, rabljeno, v dobrem stanju ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. —
1338
Prodam 4 lepe pujske po 6 tednov stare. Cerklje 54. 13*39
Vespo 125 ccm, v brezhibnem stanju, prodam. Ogled v nedeljo od 9. .do 12. ure. Holy Zdenko, Kalvarija, Delavska 24. Kranj. 1340
Prodam kovaško orodje. Bon-celj Vinko, Britof 15, Kranj. —
1341
Prodam večjo količino domačega žganja. Voglje 85 1342 Prodam  poceni moped
1343
Prodam globok otroški voziček
bele  barve.   Stirn,  Jenkova 10, Kranj 1349 Prodam  italijanski  moped na
3 prestave, 4 taktni motor. Vi-dic Alojz, Zg. Dobrava 15 pri Kropi 1350
objave
Na osnovi Tarifnega pravilnika Železarne Jesenice za leto 1959 člen 62
ŽELEZARNA JESENICE
TEČAJ ZA ZAPOSLENE GOSPODINJE
Društvo za pomoč družil0 Kranj organizira tečaj za zapo" slene žene-gospodinje o sodo&" ni prehrani, ureditvi stanova' nga,   ekonomiki gospodinjstva-
Vse iniormacuje dobite v G°" spodinjskem biroju Koroška cesta 16 v ponedeljek in sredo od 15. do 17. ure. — Pričete* tečaja bo 19. aprila 1960.
pozivamo vse delavce in uslužbence, ki so prekinili službeno razmerje v letu 1959, da dvignejo delež dobička.
Skladno s členom 54 Tarifnega pravilnika so na delež dobička Puch, upravičeni vsi delavci in usluž-avstrijski, gramofon in skobelno benci:
mizo (ponk). Naslov v oglasnem a) ki so bili v letu 1959 zapo-oddelku 1343  sleni najmanj 6 mesecev in jim
Ugodno prodam 2000 kg otave.  je delovno razmerje prenehalo Naslov pošljite v oglasni odde-  zaradi njihove odpovedi; lek pod »V bližini Škofje Loke«     b) delavci in uslužbenci, ki so
1344  bili v 1. 1959 zaposleni najmanj
Prodam dobro ohranjeno mo- 3 mesece in jim je delovno raz-torno kolo po zelo nizki ceni in merje prenehalo zaradi odpovedi
VABILO
NA 2. REDNI OBČNI ZBOR VODNE SKUPNOSTI GORENJSKE
Upravni odbor Vodne skupnosti Gorenjske sklicuje na podlagi 15. člena pravil 2. redni občni zbor Vodne skupnosti Gorenjske za 27. aprila 1960 ob 8.30 uri v sejni dvorani OLO Kranj z naslednjim dnevnim redom:
1. Otvoritev občnega zbora Vodne skupnosti Gorenjske
2. Izvolitev organov občnega zbora:
a) predsedstvo
b) overovateljev
c) zapisnikarja
č) verifikacijske komisije
d) kandidacijske komisije
3. Poročilo upravnega odbora Vodne skupnosti Gorenjske o delu v 1. 1959 in obrazložitev programa in nalog za 1. 1960.
4. Poročilo o problematiki cksčenja odpadnih vod na Gorenjskem in tozadevne naloge občin in gospodarskih organizacij (izdela Uprava za vodno gospodarstvo)
5. Poročilo verifikacijske komisije o udeležbi na občnem zboru
6. Sklepanje o izpopolnitvi spiska članov:
a) izbris iž članstva
b) vključitev novih članov
7. Razprava in sklepanje o zaključnem računu Vodne skupnosti Gorenjske za leto 1958 in 1959 in poročilo nadzornega odbora
8. Razprava o predlogu upravnega odbora o določitvi vodnega prispevka članov Vodni skupnosti Gorenjske za leto 1960.
9. Razprava in sklepanje o spremembi pravil Vodne skupnosti Gorenjske
10. Razprava in sklepanje o vključitvi novih vodnogospodarskih objektov v osnovna sredstva Vodne skupnosti Gorenjske
11. Razprava in sklepanje o predračunu dohodkov in izdatkov Vodne skupnosti Gorenjske za leto 1960 in delno 1961 ter pooblastilih upravnega odbora za izvajanje predračuna
12. Eventuelne volitve novih članov upravnega in nadzornega odbora Vodne skupnosti
Vsi delegati naj prinesejo s seboj pismena pooblastila.
Upravni odbor Vodne skupnosti Gorenjske
gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Sobota, 9. aprila ob 20. uri | Brandon: »CHARLEYEVA TETA« - izven. Občinska revija dramskih družin — Prireja Dpp Duplje.
Nedelja, 10. aprila ob 10. uri | URA PRAVLJIC; ob 16. uri Ti«-mayer: »MLADOST PRED SO" DIDISCEM« - izven. Občini*3 revija dramskih družin - Prirej3 DPD Jezersko.
GLEDALIŠČE »TONE ČUPAK* JESENICE
Sobota,   9. aprila ob M. Držič: TRIPCE DE UTOLCt —   Komedija   —   gostovanje v Breznici pri Žirovnici.
Nedelja, 10. aprila ob 19-30'" F. S. Finžgar: DIVJI LOVEC " Izven — Zveze z vlaki ugodne.^
k i n
Vlaganje prošenj in prijav za sečna dovoljenja v letu 1961
Okrajni ljudski odbor Kranj, Uprava za gozdarstvo razglaša, da je določen redni rok za vlaganje prošenj oziroma predlogov za sečnjo na gozdnih in nogozdnih površinah za leto 1961 v času od 15, aprila do 15. maja 1960.
i' nje in predloge vlagajo lastniki, posestniki, upravitelji ali koristniki gozdov po 5. členu Uredbe o sečnjah gozdnega drevja (Uradni list L RS št. 26-149/59) pri odseku oziroma referatu za gozdarstvo pristojnega občinskega ljudskega odbora uli pri kmetijski zadrugi.
Predloge za sečnjo lahko zberejo na podlagi 5. člena omenjene uredbe tudi kmetijske zadruge, na katerih območju so gozdovi, kjer so namerava sekati. Kmetijske zadruge vse sprejete predloge s strokovno dokumentacijo o stanju gozdov in r. mnenjem svojega gozdarskega odbora predložijo odseku OStro ma referatu za gozdarstvo pristojnega občinskega ljudskega odbora.
V predelih, kjer obstojajo gozdno ureditveni načrti, posebna strokovna dokumentacija k prošnjam ni potrebna.
Predlog mora po 4. členu navedene uredbe obsegati zlasti:
1. priimek, ime in bivališče prosi h a:
2. točne zemljiškoknjižne podatke ,kot: parcelno številko, katastrsko občino, vložno številko, površino gozda in domačo označbo, kraja, kjer se namerava sekati;
3. količino in vrsto lesa, ki ga želi prosilec posekati;
4. kdo bo opravil sečnjo.
Vse prdMJe posek lesa na gozdnih površinah in macesen, črni gaber ter ostale redke drevesne vrste se kolkujcjo po ta rlfnl postavki i in 7 /.ur z 250 din v državnih kolekih.
Prošnje za posek macesna, črnega gabra in drugih redkih dre-vr mh vrst se vlagajo na enakih obrazcih toda posebej.
Tiskovine za prošnje in predloge sečenj lahko prosilci nabavijo pri odseku oziroma referatu /a gozdarstvo pristojnega občinskega ljudskega odbora ah kmetijski zadrugi.
Vse gozdne posestnike, lastnike, upravitelje in koristnike opozarjamo, da v tem času poravnajo vse zaostale obveznosti do gn/<liiei:a sklada Kdor bo s plačilom v zaostanku, sečnega dovo ljenja za leto 1961 ne bo prejel oziroma mu drevje ne bo od-kazano.
Prav tako ne bodo prejeli sečnega dovoljenja oni gozdni posestniki, ki nimajo urejenih mej v svojih gozdnih parcelah ali pa zemljiško knjižnega stanja.
Uprava za gozdarstvo OLO Kranj
Kranj »STORŽIC«: 9. aprila o& 10. uri matineja italijanske^ cinemaseope filma »ZDRAVNIC IN MAZAC«, ob 16., 18. in 20. "rl premiera italijanskega barvne^ cinemaseope filma »RIMSKA ZGODBE«, ob 22. uri premij8 nemškega filma -DEKLE ROSE' MARIE« in dva slovenska nagrajena dokumentarna kra^' filma TRIJE SPOMENIKI £ NA SONCNT STRANI CES^ Po predvajanju kratkih fili^ se bodo predstavili njih<lV. ustvarjalci. 10. aprila ob 10 "j? premiera nemškega filma -KLE ROSEMARIE«. ob 13- u^ ameriški barvni cinemaaCj^ film »DAVEK ZA KRUTOST" ob 15., 17. in 19. uri italijaJjJj) barvni cinemaseope film a BKB ZGODBE«, ob 21. url J premiera ameriškega barvf*£ cinemaseope filma s stereo#£ skim zvokom -MESTECE Pjj* TON« - zaradi izredne dolž»n filma cena vstopnic zviša1' 1
Primskovo »TRIGLAV«: aprila ob 18. in 20. uri tci' aprila ob 16. in 20. uri pP nemškega filma »DEKLE \i MARI K-; 10. aprila ob 1»- ufl matineja ameriškega barVtW cinemaseope filma »DAVEK *f KRUTOST«, ob 18. uri pa ijJJJ janski barvni cinemaseope fI »RIMSKE ZGODBE*.
Stražišče »SVOBODA : !'. la ob 18. in 20. uri ter 10. ap" ob 1(5. in 1» uri italijanski fil
maseope film »zdravnik
MAZAC'..; K), aprila ob 1&> h in 20. uri pa italijanski ^".It;
9-
10-let*
cinemaseope
zgodbe«.
film
nesreče
J
NI  NAKAZAL SPREME^6 SMERI
ce*
Lesce   Radovljica motorist
ti
|v»n
Kelili i/. Lesc /bil po tleh ^( terja Petra Rotarja, tudi M Nesrečo je zakrivil kolesar. ni nakazal spremembe s,,1#(i-Poškodovanec« kolesarja s" ^ peljali v bolnišnico, prav tak" ^. sta poškodovani tudi obe v"f
#  V sredo, 6. aprila, je <*f|jjjf Jakob Bonča   zapeljal z ^ ^r dom na železniško progo v posredni  bližini   železniške Y^0 staje Skofja Loka v trenutkih a Je pripeljal potniški vlak. 1 fP je težke poškodbe na glavi o" ga odpeljali v ljubljansko nJ  IliCO. at
■. 1%°
% V čertek, 7. aprila se J« i(i dila nesreča na Suškrm 1,1 ^r pri Skofji Loki. Z motorni'" ,„ lesom Je pri vozil Niko %0iH Franc Volk. mizarski P0"1'*. <f iz Ljubljane. Zaletela *** j, ju obrestni kamen zraven n14' bila tc/.ko poškodovana. OdP* li so ju v bolnišnico.
Pestrost zagotavlja uspeh
Delavska univerza v Bohinju med najboljšimi v okraju
900 mladih pevce?
na okrajni  reviji mladinskih zborov
V dneh od 20. do 22. maja bo v Celju republiški festival mladinskih   pevskih   zborov. Ra-
V kranjskem okraju je devet delavskih univerz, ki uspešno   Program zajema tudi vprašanja   zen pevskih zborov iz Slovenije
posredujejo znanje delovnim ljudem. Posebno so se uveljavile v razvitejših občinah, pa tudi drugje ne zaostajajo, k*r nam zlasti potrjuje primer iz Bohinja,
S Fischerjevim Prostim dnevom, je v sredo zvečer dramska c,ja kranjske Svobode v Prešernovem gledališču otvorila ob-sk0 revijo gledaliških odrov. Gledalci, ki so dvorano povsem edli, so uprizoritev sprejeli z velikim navdušenjem in prav
j en» gledalcev že skoraj zagotavlja, da se bodo Kranjčani po-šovali za najboljše mesto tudi na okrajni reviji. Na sliki: Pri-
9r »z Prostega dneva.
»Chk"no^ Pa se Je občinstvu predstavila družina iz Dupelj s - "*rleyevo tetko«. O uprizoritvi bi lahko zapisali le, da je bilo
/adnjem času prav gotovo precej predstav amaterskih družin,
'bi bolj zaslužile, da °bc'nski reviji.
bi se uvrstile za zaključni nastop na
Takoj ko so ustanovili Delavsko univerzo so pripravili ustrezen program in ga tudi začeli izvajati. Sodelovale so vse organizacije, zlasti pa SZDL, ki posebno skrbi za udeležbo na predavanjih- seminarjih in tečajih. Vaške organizacije SZDL so seznanjene s programom in priporočajo svojim članom katerih predavanj ali tečajev naj se udeležijo. Zato tudi uspeh ni izostal.
Ker so bila prva predavanja, posebno poljudnoznanstvena in zdravstvena, dobra, je vprašanje udeležbe kmalu odpadlo z dnevnega reda. Predavanj se je udeležilo povprečno po 200 poslušalcev, kar je za Bohinj velik uspeh. Razen tega je v občini dovolj ljudi, ki si želijo izpopolniti   znanje,   bodisi za
pridobitev kvalifikacije ali za vpis na druge šole. Spričo tega je delavska univerza organizirala tečaj po programu osemletke, ki ga obiskuje 36 slušateljev, zlasti mlajših delavcev. Tudi tečaja tujih jezikov sta dobro obiskana; nemščine se uči 21 ljudi, nekaj manj pa tudi angleščine. To je pač razumljivo, saj se Bohinjci pogosto srečujejo s tujci in prav je, če se lahko tudi kaj pomenijo z njimi ali jim odgovorijo na razna vprašanja.
Največ zanimanja je za gospodinjske tečaje. V teku je že tretja, ki pa še ni mogel vključiti vseh. Enega so organizirali tudi na Koprivniku. Tečaji niso namenjena le gospodinjam, temveč tudi tistim, ki se želijo sezonsko zaposliti v gostinstvu.
serviranja, postrežbe, zdrav- bodo na tem festivalu kot gost-stveno tematiko itd. Tu kaže Je sodelovali tudi zbori iz osta-omeniti še seminarje za nižji in lih bratskih republik in iz za-srednji vodilna kader v podjet- mejstva. Dosedanje priprave za jih. Na tečaju so obravnavali 13 festival so razgibale pri nas dolžnosti vodilne osebe, organi- °d 100.0000 do 150.000 mladih zacijo podjetja, delavsko upravljanje in podobno. — Z istimi vprašanji in še z delitvijo dohodka ter tarifno politiko so se seznanili tudi sindikalni funkcionarji na posebnem seminarju.
Dvodnevnega seminarja in-ternatskega tipa za člane zadružnih svetov in upravnih odborov kmetijskih zadrug se je udeležilo 54 zadružnikov. To je vsekakor lepa udeležba, če vemo, da so v Bohinju le tri kmetijske zadruge. Udeleženci so z zanimanjem sledili predavanjem o osnovnih smernicah naše politike na vasi, o nagraje-
pevcev, ki v teh dneh še na občinskih in okrajnih festivalih manifestirajo mladinsko pesem.
V kranjskem okraju deluje razen eno- in dvoglasnih zborov še 32 pevskih zborov, ki interpretirajo tro- in štiriglas-no petje. Od teh bo 10 najboljših nastopilo v četrtek, 14. IV. ob 16. uri na ctkrajni reviji v Prešernovem gledališču v Kranju. Sodelovalo bo 900 mladih pevcev.
Iz Kranja bo nastopilo na reviji 5 zborov, in sicer iz naslednjih šol: osnovna šola »France Prešeren« — zborovodja Edo Ošabnik. gimnazija   — zboro-
vodja Janko Pribošič, osnovna vanju v kmetstvu, upravljanju šo.la ,Lucijan Seljak<<'_ zbor^ zadrug ter vsebina in sistemu voija Tone D3]in £ aela zadružnih svetov. Za ljudi, tola >Simon j ^ '_ a_ ki sodelujejo v razmh organih
ZAKAJ MRTVILO?
škofjeloška »Svoboda«, zlasti dramska sekcija, nima zadostnih delovnih pogojev
Marsikdo m kako to.
oiA.uu se upravičeno spra- stajalo še Prešernovo gLdališče, deli, propadel. Močno je vplivalo skih in jeseniških igralcih). Vse-
»Sralski
da   v   letošnji so pred začetKom igralske se^>- na  delo  igralcev  tudi  dejstvo   kakor pa je treba Svobodi dati
Sv°bod,
sezoni   ni   imela   DPD ne sklenili pogodbo o medseboj- češ da so igralci in režiserji v tudi boljše materialne pogoje za
vodja France Gruden, osnovna šola »Stane Žagar« — zborovodja Pribošič. Nastopili bodo še zbori iz Javomika-Koroške Bele — zborovodja Polde Me-jač, z Jesenic — zborovodja Polde Mejač, iz Preddvora — zborovodja Tone Logar, iz Sk. Spričo dejavnosti in uspehov Loke — zborovodja Janko Jo-DU v Bohinju bodo letos za- cif ter iz Železnikov — zboro-čeli graditi tudi svoj dom. V ta vodja Anton Lotrič. namen so že dobili 10 milijo- Revija bo prav gotovo poka-nov dinarjev, precej pa bodo zala, da je naša narodna, umet-prispevali  tudi sami.  V domu  na, .partizanska in delovna pe-
družbenega samoupravlja, zlasti v raznih občinskih svetih in komisijah, so pripravila seminar o vlogi komune pri razvijanju gospodarskih podjetij, modernizaciji kmetijstva in podobnih vprašanjih.
a v Škof ji Loki nobene nem  sodelovanju   med   gledali- Kranju in na Jesenicah plačani, delo, med izvajalca  in gledale;  Delavske   univerze   v   Bohinju  sem vedno bolj živa in da je
51*1 ve. Znano je, da je loška ščem iz Kranja in DPD Svobodo loški igralci pa, ki se kot ama- ali poslušalci pa vzgojiti več pri-
lUi°^°^a 1
Loki.  Polovico iger  je dalo terji pripravljajo za igro dva ali jateljskega sodelovanja.
.JJSralskih  sezonah  bila med Prešernovo  gledališče,   polovico več mesecev, ne dobijo ničesar.
Z JtKjlj aktivnimi igralskimi dru- pa loška Svoboda. V letošnji .se- Po  navadi dobijo le očitke in
^«rni      Gorenjskem. Letos pa zoni   pa   so   podjetja   podprla opazke od strani občinstva, ki je
i= ni bilo prikazanega ni- Mestno gledališče iz Ljubljane,
V. R.
bosta dve predavalnici, klubski mladina močan člen v kulturni prostori :n osem sob za potrebe rasti našega delovnega človeka, družbenih organizacij.        -k P. L.
v Loki precej zahtevno. Občin-
-» razen tujih gostovanj  in za Svobodo v Lcki pa se nihče stvo je včasih dostikrat krivič-
čel!^ pru'°Jenega zabavnega ve- ni zmenil. Sele na občnem zboru no do domačih  igralcev  in so
_    ^Izberite popevko- in pono- Svobode so tudi to vprašanje na- po navadi tudi domače igre sla-
igre.   naštudirane   lansko čeli  in  si   kljub  vsemu  zadali bo obiskane. Vedeti je treba, da
^*n°> Babilonski stolp.              nalogo, da bodo tudi v letošnjem poklicni   igralec   lahko pokaže
Loir2r°kov za kulturno mrtvilo v letu priredili več1 iger. Ker pa je dosti več, kot tisti, ki mu je to
Klen -G Vc^' ^ Jeseru Je Mestno predsednik društva kasneje zbo- le konjiček po opravljeni službi.
s plašče iz Ljubljane sklenilo lel, in so nastala že na občnem Iz vsega omenjenega  je po-
kofjeioškimi podjetji pogodbo zboru  nesoglasja med mlajšimi vsem   razumljivo,   da domači
. pet iger v letošnji sezoni. Pod- in starejšimi igralci, je tudi bo- igralci nimajo pravega stimulan-
lii(Ja 80 23 aDonrr|aJe plačala mi- gat načrt dela, ki so ga predvi- so  za delo;  nasprotno,  še teh
^ ^ dinarjev. Nobeno od podje-
■   Pa se ni zmenilo za abonma Ser i -
j* ki bi jih bila pripravljena luška  Svoboda.  Seveda bi °rala podjetja dati denarno po-• Vsa leUi nazaj, ko je ob-
Lani nad 22.000 izposojenih knjig
Obisk v kranjski študijski knjižnici vedno večji
V Kranju in okolici je precej ljudi, ki redno zahajajo v kranjsko Studijsko knjižnico, še več pa je taktih, ki po njej ne čutijo potrebe ali pa je zaradi
redno že nekaj  let. Odprta je   obiskovalcev   kakor  tudi izpo-
- nekaj igralcev, ki imajo veselje g časom ne utegnejo ob
revija  pevskih zborov   do. dramatike- odstoPaJ° in raJe  skovati. Pri pretresu tega vpra-
obiskujejo tuja  gostovanja, kot KAMNIK - V nedeljo,  dne da fa. bm izpo,stavljeni krAiki in 10.  aprila, bodo ljubitelji zbo- ^.j^^ rovske glasbe v Kamniku spet prišli na svoj račun. V dvorani
sanja pa se nam odkrije nekaj zanimivega. Kdor enkrat obišče knjižnico, postane navadno njen redni obiskovalec. Zato lahko sklepamo, da nekateri ljudje ne
mladinska pevska revija
k ^a dan mladinskih delovnih /•č?? i° bil v Čufarjevem gle-^al'Sče na Jesenicah mladinski
5lO|Ce.rt Za ućence vseh Jest>ni~ Ml *01' Na koncertu je nasto-ter° razcn mladinskega orkestra j . solistov jeseniške glasbene ^ ludi 5 pionirskih in mladin
Da bi škofjeloška Svoboda po-
fe_ novno zaživela, bi morali imeti
Štiva] pionirske zborovske pes- plačanega   poklicnega   režiserja,  zahajajo v knjizn.co predvsem
mi.    Nastopili    bodo   pionirski prav   tako   pa   bi   morali tudi
pevski   zbori   z   osemletk    iz igralce denarno nagraditi za iz-
ECl mnika, Komende, Mekinj in gubljeni čas (torej ne plačati, kot
Stranj, kroži zmotno mišljenje o kranj-
zato, ker o njej tM ne vedo. In ta sestavek je namenjen ravno njim.
Studi jska    knj ižnica    posl u j e
to
Pevskih  zborov. Nastopili
Mladinska pesem je prijetna
B. F..
S(JI ,)troški pevski zbor osnovne
*bo T(>ne Cufar> otroški pevski     v   sredo   popoldne   je   bila skih enoglasnih skladbic   pa na  delo pa je vsekakor že dejstvo,
rat/ °>novne šole Prežihov Vo- dvorana   Zadružnega   doma   na več, do večglasnih, ki sta jih  da se je mladinski zbor uvrstil
oSr,C'   mladinski    pevski    zbor  primskovem   pri   Kranju   spet izvajala  mladinska  zbora.  Ra-   na  okrajno   revijo mladinskih
^insk n° Sole Tone Čufar> mla"  nabito polna. MLadi in starejši, zumljivo je, da je prav zaradi pevskih zborov.
Pr^*,,1 DOvsl<i zbor osnovne šole  predvsem starši, so se zbrali na tega vsak zbor po svoje navdu-
kotncertu otroških   iu   mladin- šil poslušalce, predvsem zaradi
skih   pevskih   zborov   Osnovne prisrčnosti   izvajanja. Nekatere
šol<> Simon Jenko iz Kranja. pesmi je morda motila le kla-
Pod vodstvom zborovodja to- virska .spremljava (Rudi Planin-
variša   Franca   Grudna   SC   je «e*k), ki je bila preveč glasna,
predstavilo    kar    šest    zborov Nekaj   besed   še   o nastopu
vsak dan od jutra do večera. Ima udobno čitalnico, v kateri lahko beremo knjigo ali revijo, lahko pa si jo tudi izposodimo na dom.
V letu 19a8 je obiskalo knjižnico nekaj nad 7000 bralcev, lani pa je število obiskovalcev poraslo za 1200 na skupno število 8275.
Izposojenih knjig leta 1958 je bilo nekaj nad 16.000, lani pa se je številka strmo povzpela za skoro 6000 in dosegla doslej najvišjo številko 22.237. Tendenca naraščanja obiskov in izposojenih knjig je sicer stalna, vendar se je lani posebno jasno in odločno pokazala. Kakšen bo obisk v tekočem letu? Po dosedanjih opazovanjih bo letošnji obisk precej večji. Ce računamo z naglim razvojem mesta in rastočimi kulturnimi potrebami našega delovnega človeka, potem smemo računati s   precejšnjim   porastom tako
tSov
in mladinski
l^i   1 zbor jeseniške glasbene • Na reviji, ki j«' zelo uspela,
Cevnast"Pilo nad 300 mladih pev-teniška :olska mladina Je jJJl '11'1  'lan  mladinskih delov V?n ^r'gad lepo počastila in dala   omenjene šole. djjkudo za organiziranje mla-   skrbno pripravljen  in za p: slu
- skl-ga koncerta
0kxf°v 8 področja šol jese :; ke i 1 in(.
združenih   šalce tudi poučen. Zbori so se zvrstili  drug za dru-^•krlT     *e*°^nJ* ^an mladosti,  g m od prvega do četrtega raz-*ht)r''tni1 revijo mladih pevskih   teta    in    pokazali otrokove io\. °v J(> organizirala Glasbena   zmožnosti za petje. Tako se ji Jesenice. U
Molierc na iionicnjskem odru
PRVI JUGOSLOVANSKI FESTIVAL JAZZ GLASBE
bo od 15. do 18. septembra 1960 na Bledu
Na Bledu so v teku organiza- glasbe  bo  v  letošnji turistični
CljeJke  priprave za  I.  jugoslo- sezoni   eden najpomembnejših
vanski jazz festival, ki bo le- dogodkov na Bledu. Hkrati pa
rutinirane   in   oirasle    zbore,  tovnjo jsen. Izbran je že orga- bo ta prireditev nekakšna re-
koncert  stopnjeval   o I   petton-   kljub temu pa so jim bili tuli   nizacijski  odbor, ki je dmel  v vuja   naše   moderne glasbene
mla 1:  pev.i kos. Vsekakor ima  marcu prvo posvetovanje. Ude- ustvarjalnosti, ki jo bodo jazz
Spored je bil drugega mladinskega zbora, ki je imel na sporedu Liparjcvo »Na Posavju«, Jobslcvo »Gorenjska jesen« in Pregljevo »Stražarji domovine«. Vse skladbe so dokaj  zahtevne tuidi za
sojenih knjig.
Statistični podatki nam kažejo '.udi marsikaj zanimivega. Največ obiskujejo knjižnico moški, več je tudi mladine kot odraslih. Po poklicu prednjačilo dijaki in študenti, za njimi so prosvetni delavci, premalo pa je delavcev.
Bralci se zanimajo za vse mogoče stroke, posebej pa za medicino, tehnične panoge, zgodovino in družbeno-politična dela. Ljudje iščejo dela, ki jih rabijo za svoj študij, za razširitev in dopolnitev svoje izobrazbe, za pomoč pri svojem poklicnem delu, pa tudi za lastno ustvarjalno delo. Poseben pojav se je pokazal v zadnjem času, ko je začela mladina iskati knjige in gradivo za domače naloge, ki jih pripravlja  namesto  nekdanjih matur.
To bi bili le nekateri skopi podatki, ki ne odkrivajo vsega deja knjžinice in se ne dotikajo ovir in težav, s katerimi se mora zavod boriti iz leta v leto. Za takšno analizo bi bil potreben poseben članek. Gotovo pa je, da imamo v našem mestu knjižnico, ki ima bogate knjižne zaklade in želeti je, da bi jih čimbolj izkoriščali za kulturni in gospodarski razvoj naše dežele. S. B.
n"d nec1elia v aprilu je bila *f*>kc
letu
1041"'""VO  vasice,  ki   je v i,,   * znanem Bohinjskem V&J   ^ prvimi prispevala kr-&estr.llavok  za svobodo, zelo te *J*' V dopoldanskih urah so t>il  >Uu'] U  ■ treli    i  pol 1 im 1
ClrUŠt>l>!'1",i "' "'-enjevan S PG je ' Va- Za prijeten večer pa t)p ^krbela   dramska sekcija
k BokTVobode »T0™31* Godec« Wfcwj "'»Jske Bletrie« z upriro-
^'^ii ,'.    M"1:,';  Vildracove ko-K' »1'riložnostni zdravniik-.
(1(N,n"'';,:   ki   *:te,e   doprih .štir:-"     'na svojo elektra.rno
le,.
<>rnj   edina   na   Gorenj-
ijav   n,'<insko ceetno raaevet-
fll     v skoraj vsaki hiši pa rn-
<rk<,io> v va-''1 p:i
Kij", Li trideset motornih vodi-b [ehaKnemu napredku pa vijM^am ftele prvič v zgolo-lOg-JJ^ell, da j« v Nomenju ^»lo druatvo z gledališko
predstavo.. Kakor v Molierovih časih so na provizordčnem odru, v učilnici osnovne šole, bistriški igralci kljub tesnemu pro-itoru uspeli prikazatd hvaležnemu o! Kinstvu zanimivo pred-s-tavo.
V uvodu je tajnik Svobode Franc Grbec seznanil gledalce 8 pisateljem In dobo, mladinski Ir mski sekciji v Nomenju, ki j" v okviru bistriške Svobole že z uspehom uprizorila Man rt-I.obnikovt* komedijo »Jirga Bu-tolena« pa je zaželel veliko us-I "hov pri kulturno prosvetnem delu.
Rutinirani igralci so dokazali, da se ob pravilni izbiri dramskega dela ter domiselnem režiserju tudi na majhnem odru lahko posreduje kvalitetne predjtave. - Nomenjci pa si kulturnih  prireditev  nv;  želijo .
zato največ zaslug zhorovoija, ki bo z omenjenimi zboni na prihodnjem koncertu (tokrat je bil prvi) lahko dosegel še večji u^peh.   Nagrada   za dosedanje
ležila  sta  se  ga  tudi sekretar   ansambli in solisti ter pevci pr-
NOVA REVIJA
Pri Cankarjevi založbi V Ljubljani jo te dni izšla nova štirinajstdnev. revija »Vprašanja naših dni-. Revija je namenjena vsem, ki se želijo podrobneje seznaniti s posameznimi problemi današ-nje :■< rasa I (a /.en prispevkov od najvidnejših političnih, družbenih m znanstvenih de Lavoev revija prinaša tudi pregled pomembnejših prispevkov in razprav v posa meznih naših revijah in časopisih. Cena izvodu je 30 dinarjev, celoletna naročnina pa 400 dinarjev.
V prvi številki objavljajo svoje prispevke med drugimi tudi Marjan BrecelJ, Jože Vilfan, Janez Stanovnik, Aleš Bebler in Stjepan Han.
Združenja glasbenikov jazz f '.i B HM Ivo Kerbler iz Beograda, predsednik Združenja glasbenikov lahke muz.ke Aleksander Skale iz Zagreba ter zastopniki jazz godbenikov iz I ,j ubl jane.
Na festivalu bo predvidoma nastopilo najmanj 20 kvalitetnih jugoslovanskih malih ansamblov ter soilistov ter precejšnje število vokalnih izvajalcev jazz glasbe. O dokončni pr pustitvi prijavljenih ansamblov in solistov bodo odločale strokovne komisije v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. — Orga-
vikrat predstavili našemu občinstvu. Na festivalu bodo kot opazovalci prisotni tudi strokovnjaki jazz glasbe iz nekaterih evropskih dežel.
USPEHI JESENIŠKE GLASBENE SOLE
Z internimi in javnimi produkcijami ima jeseniška glasbena šola iz leta v leto večje uspehe. Na nedavni produkciji je pokazala šola omembe vreden uspeh s pionirskim pevskim zborom, ki je pod vodstvom prof. Gračnarjeve dosegel kvaliteto,   kakršne   naj   bi skušali
nizacijs<ki odbor bo vodil pred-   doseči  tudi   pionirski  zbori je-
sedniik blejske občine Jože Ka-pus, strokovno vodstvo pa ima-
s< m,kih osnovnih šol. Viden je bil  tudi   napredek  v pihalnem
ta  predsednik združenja kom- odseku.  Kot  poseben talent se
poziitorjev  Ivo Kerbler  iz Za- je ponovno predstavila pianistka
greha in Jure Robežnik, zastop- Maruška   Klečeva   z Griegovo
nik RTV  Ljubljana.     V žiriji -»Poroka v Droldhangenu-. Vse
bodo sodelovali: po dva zastop- kaže,  da bo letošnja zaključna
ruka   iz  Beograda,   Zagreba   in produkcija    kvaliteten koncert
Ljubljane  ter zastopnik Turi- mladih   jeseniških glasbenikov,
stičnega društva Bled. ki bo največje priznanje vzgoj-
I. jugoslovanski festival JAZZ nemu osebju šole.
Vovo v naših knjižnicah
Naše knjigarne so zadnje dni prejele tele pomembnejše knjige in revije:
Leposlovje: Thomas: -Čarobna gora«, roman, II. del. Haksan Mielche: »Aladin v Cadillacu«, potopisni roman. Harts: »Zamorska dežela ob poprovi obali-«, potopisna zbirka. Mihailo Soholov: ►►Človekova usoda«.
Poljudno znanstvene publikacije: Anton Melik: -Slovensko Primorje«. Pavla Žagar: »Naša kuharica«, 300 strani, 800 din. Dr. Kari M. Kirch: »Knjiga o zdravju in boleznih«, 1250 din. Dr. Erich Schindel: Naravne osnove ljubezni«.
Politična literatura: Zvezni družbeni plan in družbeni plan L RS za 1960. leto, 240 strani, 200 dinarjev. Vprašanje naših dni, revija, 1. Številka.
6
r
RTV LJUBLJANA
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 10., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
NEDELJA, 10. aprila
7.35 Popevke za nedeljsko jutro;
8.00 Mladinska radijska igra
— Veša Kvonezin: Sajo in njena bobra;
8.40 Otroci pojo o pomladi; 8.50 Z glasbo v novi teden; 9.40 Emil Adamič: Tatarska suita;
10.00 Se pomnite, tovariši.. . Stane Stražar: Hajka na studencu — II.
10.30 Hrabroslav Volarič: Nekaj zborov in samospevov;
10.45 Kvintet Borisa Kova-čiča;
11.00 Valčki Johanna Straussa 11.20 Janez Matičič: Tri
skladbe za violino in
klavir;
11.30 Nace Grom: S kakšno brzino vozi naš »fičo«;
12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.
13.30 Za našo vas;
13.45 Koncert pri vas doma;
14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.
15.30 Glasbeni mozaik;
16.00 Humoreska tega tedna
— Karel Polaček: Veseli dogodek;
16.20 Intermezzo z godali;
16.30 Šestdeset minut športa in glasbe;
17.30 Radijska igra — Darinka Kovačič: Brankin dnevnik;
18,30 Pevcu domovinske ljubezni in socialne pravičnosti skladatelju Ivanu Matetiču-Ronjgo-vu za 80-letnico;
20.05 Izberite melodijo tedna;
21.00 Slavni pevci - VIII. oddaja;
22.15 Zaplešite z nami; 23.10 Popevke se vrstijo; 23.35 J. S. Bach: Brandenbur-
ški koncert št. 5 v
D-duru;
PONEDELJEK, 11. IV.
8.05 Felix Mendelssohn:
Pesmi brez besed; 8.25 Panorama ritmov in
melodij; 8.40 Pojeta ženski zbor
Svobode iz Celja p. v. Marinke Križaj in Gorenjski vokalni kvintet; 9.00 Naš podlistek - Arthur Clarc: Življenje na Marsu — III. 9.20 Matineja orkestra RTV Ljubljana p. v. Uroša Prevorška; 10.10 Majhni zabavni
ansambli; 10.35 Tretje dejanje Thoma-
sove opere Mignon; 10.00 Kalejdoskop zabavne
glasbe; 11.30 Oddaja za otroke; 12.00 Kvartet Dorka Skober-neta;
12.15 Kmetijski nasveti — Dolfka Boštjančič: SZDL in kmečka žena;
12.25 Dalmatinske narodne;
12.45 G. Gershvvin: Kubanska uvertura;
13.30 Madžarski napevi in plesi v priredbah za klavir in violino;
13.55 Od popevke do popevke
14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike;
15.40 Naši popotniki na tujem
— Rapa Suklje: Na mednarodnem seminarju v Salzburgu;
16.00 V svetu opernih melodij
17.10 Srečno vožnjo!
18.00 Radijska univerza — ing. Janko Cucek: Kako nastane barva;
18.15 Marjan Kozina: Ilova gora;
18.30 Športni tednik. 20.00 Glasbeni mozaik za
zabavo; 20.45 Kulturni globus; 21.00 Pod južnim nebom —
ansambel Roberto del
Gado;
21.17 S Havdnovega festivala
v Budimpešti; 22.53 F. E. Bach: Preludij za
violončelo in klavir; 23.10 Zvoki iz studia 14; 23.45 L. M. Skerjanc: Godalni
kvartet št. 4;
TOREK, 12. aprila
8.05 Jutranje glasbeno
popotovanje; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo -- Tončkovi prijatelji in kače; 925 Zabavni orkester RTV LJubljana;
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED
od nedelje, 10. aprila 1960 do sobote,  16. aprila 1960
9.45 Prizor iz Mascagnijeve opere Cavalleria rusti-cana;
10.10 Izberite melodijo tedna! 11.00 Josef Suk: Štiri skladbe
za violino in klavir op.
17;
11.30 Od valčka do guarache;
12.00 Trio Avgusta Stanka;
12.15 Kmetijski  nasveti —
Slavko Bidovec: Zbolj-šajmo pridelovanje sončnic;
12.25 Pet popevk za pet pevcev;
12.40 Venček narodnih;
13.30 Z ansamblom beograjske opere;
14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Njive, hlev in vinograd pripovedujejo:
14.35 Claude-Yvoire: Suita St. Moritz;
14.45 Samospeve Modesta
Musorgskega poje basist Miroslav Cangalovič;
15.40 Listi iz domače književnosti — Trije makedonski pesniki;
16.00 Izbrali smo za vas;
17.10 Razgovor z volivci;
17.20 L. van Beethoven:
Simfonija št. 2 v D-duru
18.00 Iz zbornika spominov;
18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe;
18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih;
20.00 Pesmi nemških roman-tikov pojeta zbor Bavarskega radia p. v. Josefa Kuglerja in Berlinski motetni zbor, spremlja orkester Berlinskih filharmonikov p. v. Fritza Lehmanna;
20.30 Radijska igra - Vladimir Majakovski: Stenica
21.45 Pevca Nilla Pizzi in Marcel Fabris;
22.15 Slavna dela komorno-glasbene literature — XVI. oddaja;
23.10 Zabaval vas bo Ljubljanski jazz ansambel;
23.35 Plesni zvoki
sreda, 13. aprila
8.05 Mladina poje — Predstavljamo vam mlade pevce iz Gornje Radgone;
8.30 Godalni ansambel Boruta Lesjaka in zabavni orkester RTV Beograd p. v. Ilije Geniča;
9.00 Jezikovni pogovori;
9.15 Violina in klavir pripovedujeta;
9.45 Pevca Jo Stafford in
Tennessee Ernie Ford; 10.10 Petdeset minut pri jugoslovanskih skladateljih;
11.00 Potpuri za zabavo; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Baletna glasba iz opere Faust;
12.15 Kmetijski nasveti — ing. France Adamič: Program obnove sadnih dreves;
12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja;
12.45 Od tu in tam z zabv-nim orkestrom Rudy Risavv;
13.30 Pihalni orkester jla p. v. Pavla Brzulje;
13.50 Klavir v ritmu;
11.:!:) Poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skoberneta;
15.40 Novost na knjižni polici - Erich M. Remarque: Izposojeno življenje;
16.00 Koncert po željah;
17.10 Sestanek ob petih;
17.30 Ruleta za zabavo;
18.00 Kulturna kronika;
18.20 Iz slovenske solistične glasbe — XV. oddaja;
1R.45 Domače aktualnosti;
20.00 Ali jih poznate? XIV. oddaja;
20.25 Igra orkester Lavvrence Welk;
20.40 Radijske operne priredbe;
22.15 V ritmu z ansamblom Mojmirja Šepeta;
22.40 Ameriške popevke;
23.10 Moderna plesna glasba;
23.30 Ivo Petrič: Druga simfonija;
Četrtek, h. aprila
8.35 Dve operni uverturi; 8.55 Radijska šola za višjo
stopnjo — Njive, hlev in
vinograd pripovedujejo; 9.25 Rado Simoniti dirigira; 9.45 Violinist Branko Paje-
vič prinaša pozdrav iz
Srbije; 10.10 Ah vam ugaja?
10.40 Pet minut za novo
pesmico; 11.00 Richard Strauss: Iz Italije;
11.45 Pevca Gabi Novak in Bruno Rosetani;
12.00 Češka godba p. v. Boruta Lesjaka;
12.15 Kmetijski nasveti — ing. Peter Vari: Kaj vpliva na proizvodni strošek mleka;
12.25 Pozdrav z gora;
12.40 Ansambel in pevci Milana Stanteta;
13.30 Zvočna mavrica;
1355 Arije iz opere Evgenij Onjegin;-
14.20 Sport in športniki;
14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.40 S knjižnega trga:
16.00 S popevkami čez kontinente;
16.29 Solistična glasba treh mladih domačih skladateljev;
17.10 »Vodica čista se vila« — Slovenske skladbe poje Mariborski komorni zbor p v. Rajka Sikoška
17.30 Plesni zvoki velikih mest;
18.00 Turistična oddaja;
18.15 Spoznavajmo naše
umetnike — XXVI. oddaja;
18.45 Radijska univerza — Jože Pernuš: Visokošolski študij in poklicno usmerjanje;
20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov:
20.45 Lepe melodije;
21.00 Literarni večer — Arabska poezija;
21.40 Komorni intermezzo;
22.15 Po svetu jazza;
23.10 Nočni koncert;
petek, 15. aprila
8.05 Poljski ansambel Mazo wsze;
8.30 Dve simfonični pesnitvi;
9.00 Naš podlistek — Arthur Clarc: Življenje na Marsu — IV.
9.20 Veliki orkestri — znane melodije;
9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; Obisk v operi; 10.10 Zvočna paleta; 10.33 Mezzosopranistka Bože-na Glavak in tenorist Janez Lipušček izvajata jugoslovanske samospeve;
11.00 Za vsakogar nekaj iz zabavne glasbe;
11.30 Družina in dom;
11.45 Ansambel Srečka Dražila;
12.00 Angleške delavske pihalne godbe igrajo;
12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Sile: Najprimernejši čas in način za setev koruze;
12.25 Italijanski operni dvospevi;
13.30 Skladbe Janeza Komarja izvaja Mariborski instrumentalni ansambli, dirigira avtor;
13.50 Prepeva Ljubljanski oktet;
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — E. Adamič: Češnja vabi v svate;
14.35 Priljubljene popevke;
15.40 Iz svetovne književnosti — Shirlev Jackson: I .uterija;
16.00 Petkov koncert ob štirih;
IT. 10 Razgovor z volivci; 17.20 Orkester Harry
Hermann; 17.40 Poje moški komorni
zbor iz Celja p. v.
Egona Kunčja; 18.00 Človek in zdravje; 18.10 Domače polke in valčki 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Po tipkah in strunah —
Orkester Malcolm
Lockver; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Glasbene oblike -
V. oddaja; Kaj je
koncert? 21.15 Oddaja o morju in
pomorščakih; 22.15 Angleški plesni orkester
Eric Delanev; 22.30 Nočni operni koncert; 23.10 Plesni zvoki s kvintetom Jo/.eta Kamilica; 23..30 Poje Louis Armstrong; 23.40 Petar Stojanuvič:
(lodalni trlo št. 2 v
G-duru;
SOBOTA, 16. aprila
8.05 Iz del skladatelja Nikole
Hercigonje; 8.40 Plesni orkester Billy
May;
9.25 Citalniška romantika v zborih;
9.40 Iz filmov in glasbenih
revij;
10.10 Mozartove, Verdijeve in Puccinijeve arije;
11.00 Radi bi vas zabavali;
11.30 Pionirski tednik;
11.50 Kvintet Kamilo iz Celja
12.00 Georges Bizet: Lepotica iz Pertha — suita;
12.15 Kmetijski nasveti —
Jože Kregar: Pridelovanje paradižnika iz paprike;
12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja;
12.45 Ritmi Latinske Amerike
13.30 Skozi naše vasi. . .
13.53 Božidar Kune: Sedem valčkov za klavir;
14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike;
15.15 Reklame in zabavna glasba;
15.40 Na platnu smo videli; 16.00 Slovenska pesem od
romantike do danes —
XIII. oddaja; 16.30 Vedri zvoki; 17.10 Glasbena križanka
št. 23;
18.00 Jezikovni pogovori;
18.15 Pevec Ivo Robič s
češkim plesnim orkestrom Karla Vlacha;
18.30 Trio Slavka Avsenika;
18.45 Okno v svet;
19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba;
20.00 Pokaži, kaj znaš!
21.30 Za prijeten konec tedna
22.15 Oddaja za naše izseljence;
23.10 Do polnoči r plesnem ritmu.
Televizijski spored
NEDELJA, 10. aprila
10.30 Dedkov rojstni dan —
TV film o Lassie; 11.00 Kmetijska oddaja; 17.00 Evropsko prvenstvo v
namiznem tenisu; 20.00 Nadaljevanje prenosa
tekmovanja v tenisu 20.45 TV dnevnik 21.00 Koncert dubrovniške
glasbe; 21.50 »Tam, kjer je doma
Colibri«; 22.11 Kulturna panorama; 22.21 Sedem dni . . .
PONEDELJEK, 11. IV.
18.00 Oddaja za družino in dom;
18.30 Avtomatizacija v tovarnah;
20.00 TV dnevnik;
20.20 Tedenski športni pregled;
20.30 Tone Seliškar - 60 letnik;
21.00 TV reklame; 21.10 Smrt biciklista;
TOREK, 12. aprila
20.50 Prenos sporeda italijanske TV;
SREDA, 13. aprila
18.00 Pionirski mozaik; 18.45 Telesna kultura in
šport; 20.00 TV dnevnik; 20.20 Aktualna tema; 20.40 Dokumentarni film; 21.00 TV drama;
CIIRIIIK, 14. aprila
20.00 Mikrofon je vaš;
PETEK, 15. aprila
25.50 Prenos sporeda italijanske TV;
SOBOTA, 16. aprila
18.00 Oddaja za otroke;
18.45 TV pošta;
20.00 TV dnevnik;
20.20 TV reklame;
20 30 Promenada — zabavno
glasbena revija; 21.30 Beli zajec;
NEDELJA, 17. aprili
10.30 Mladiči - zgodba iz serije TV filmov o Lassie;
11.00 Kmetijska oddaja;
20.00 TV dnevnik;
20.20 Kulturna panorama;
20.30 Iz naših komun »»Solin••
20.50 Natečaj za crno povest;
21.30 Sedem dni.
DRUŽINSKI POMENKI
Vzgojna pomoč otroka
z občutkom manjvrednosti
Najbolj je ta pomoč potrebna otrokom v puberteti, saj je dokazano, da v tem času največ ljudi trpi za občutjem oziroma kompleksom manjvrednosti. Osnovni nasvet je: ne iti pri vzgojnem vodenju takega otroka v eno ali drugo skrajnost. To dela otroka ali preobčutljivega za razne nevšečnosti telesa, duha ali socialnega položaja, ali pa preveč napadalnega. Velika vzgojna napaka bi tudi bila zastavljati otroku previsoke cilje. To bi ga notranje strlo ob neuspehu in lahko pripeljalo do milejših ali ostrejših oblik nervoz. Dobro pa je, da ga vedno učimo, kako je treba pogledati v oči lastnim pomanjkljivostim in prednostim in jih presojati razumsko, ne pa preveč čustveno.
Otroku moramo omogočiti, da se bo sproščeno pogovoril z nami ali s kom drugim o svoji notranjosti, svojih konfliktih, uspehih ali neuspehih. Taki intimni, sproščeni pogovori pomenijo ie polovico zdravja, ki se vseli v otrokovo notranjost, hkrati s sprosčujo-čim občutkom olajšanja in razbremenitve. Pomagati je treba otroku, da odkrije na sebi tisto, kar mu vzbuja občutek manjvrednosti. Otrok naj torej ob nasi pomo-
Izpopolnjeni lonec Eeonom
Prav gotovo bodo vse gospodinje vesele novega lonca Eco-noma, pri katerem so v Tovarni emajlirane posode v Celju izvedli nekatere koristne izpopolnitve.
Novi lonec Eeonom se razlikuje od prejšnjega, ker ima okrepljeno ohišje pri ročaju. Zakovice, s katerimi je na ohišje pritrjen ročaj, so močnejše in zato je zveza trdnejša. Pri novem loncu ni ročaj neločljivo pritrjen na ohišje, temveč je montažen. Ce se slučajno zlomi, ga lahko odvijemo in nadomestimo z novim, ki ga bomo kupili v trgovini. Pri prejšnji izvedbi ročaja ni bilo mogoče zamenjati.
NASVETJ
# Preden poškrobimo perilo, dodajmo razredčenemu škrobu nekaj kapljic parafina, da bo likalnih gladko stekel. % Kovčke kdaj pa kdaj zbrišemo, namažemo s pasto za čevlje in osvetlimo. £ Pozlačene in srebrne okvire očistimo in odstranimo prah s čopičem ali krtačo, nato jih /dri:nemo s prerezano čebulo. Na tako očiščene okvire muhe ne bodo sedale.
fj> Jermene, ki jih nameravamo shraniti dalj časa, umijemo z milnico, dobro posušimo in namažimo z ricinovim oljem. % V posodo s prismojeno jedjo stresemo malo soli, prilije-mo mlačne vode in po s ml o postavimo za nekaj ur na topel prostor. Jed 1m> odstopila. % Motno olje očistimo, ako mu dodamo nekoliko soli (na liter olja žličko soli). Steklenica naj bo pokrita. Tako ga pustimo stati nekaj dni in olje se 1m> zbistrilo.
či odkriva resnične vzroke SVOU neuspehov, ne pa namišljene-tako ga bo moč obvarovati mH» manjvrednostnega kompleksa.
Usposobiti ga je treba, da z"* trezno sprejeti svojo osebnost 1 vsemi sončnimi in senčnimi stri"' mi. Otroka je treba naučiti, <** sebe ne podcenjuje ali celo sovtt' ži zaradi svojih pomanjkljivost pa tudi da se ne precenjuje, frt' več ne ljubi zaradi svojih prti' nosu. Tudi uresničene zelje svojo neskončno vrsto žrtev, en*' ko kakor neuresničene. In s to vt~ liko življenjsko modrostjo je tre' ba cepiti otrokove misli in čustvf že zgodaj. Zelo koristno pa )e lahko, če naučimo otroka, da P0' zabija na tiste svoje pomanjkU' vos ti,   ki  mu   vzbujajo obcutt manjvrednosti,   da se poveze ljudmi ter začne drugim portal*' ti,  da premaguje  svoje tovrstn težave. Sodelovanje v društvih organizacijah, kjer z lastnimi sp°~ sobnostmi   prispeva   k njihovi uspehom, je lahko najbolj *sP*m sredstvo proti otrokovemu JMJ8 pleksu    manjvrednosti. Obct*tl manjvrednosti pa ni absolutno1 otrokove  dusevnosti,   ampak m dostikrat nujna in lahko ceh «{ lo uspešna pobuda za premagov*' nje vsakdanjih težav v življi-in doseganju ciljev. Ne smerno P postaviti otroku previsokih cu!et.' ki jih ne bi mogel nikoli doStc}' Otrok bi v taksnem razočaran) lahko obupal in prišel v se M . stiske. Marsikateri otrok je ^aCt krasti, se potepati, se lagati, san* ^ zato, ker ga je v to prisilila Ajj mogoča  vzgoja,  ki so mu f° svojim nerazumevanjem   ustvaf ^ prav vzgojitelji sami. Če pa vZ^T0 jitelj otroka pravilno vodi, se nad perv p reč no razvil in uspo*0 ' za življenje.
Sodobno gospodinjstvo -
št. 2
so-
Druga  letošnja številka dobnega   gospodinjstva Pr,na^[ kopico    zanimivega branja vsakega,    zlasti   za zaposl"1 žene in matere.
Zanimiv je članek o pom«nfl. šolskih kuhinj za zdrav r ^i, in  boljše  učne  uspehe šols* otrok.  Zaposlene  žene,  ki J domače    gospodinjstvo lcy\. dosti preveč časa, bodo v c* ■ ku o servisni službi stanovi*0' ske skupnosti lahko našit' P ' kako  bi   tudi   v   lastni stanji vanjski   skupnosti   brez  P08, . nih   težav   prenesle g«>sPotl,n0, ska dela v  servise. Tiste *. spodinje, ki same perejo v s visnih   pralnicah,   bodo  veS „ navodil za strojno pranje ^ vadnega   perila   in Pcr''*jiiji umetnih  vlaken.    Ta navo«
»k«v
bodo  dobrodošla  tudi stro«
ini-
nim močem v servisnih Pr* , cah. Nekatere problem« ^fj pranja   izven gospodinjstev pomagala  osvetliti  tudi "hJ ljena anketa v  tej revij«-
S piodročja ©bl.accn.iia JjSj brali o novostih in ponia"' "jj vostih letošnjega sejma |T1. in modne revije. Revija °n:' gi liv tudi osnovna načela, l" ^ jih morata držati gospodinj* gospodinjska pomočnica.
Brezrokavnik za deklico
Potrebujemo 250 g volne, 1 par pletilk št. 3 in 1 okro&lo p I Kilko št. 3.
Popis velja za debelino volne .katere 20 petelj v širino in 30 vrst v višino meri 7 cm.
Hrbet. Nasnujemo 114 petelj in splelemo ti eni pasu 1 desne, 1 leva — menjaje. Dalje plete-mo na licu desne, na narobni strani leve. Ob straneh dodamo v vsaki 16. vrsti 6 krat po
1 petljo. Za rokav ni izrez, ki ga pričnemo plestl, ko naplete-mo 108 vrst (25 cm, merjeno od pasu), zazankamo 2 krat po 3 in 4 krait po 2 petlji. Ko na-pletemo 190 vrst (44 cm, merjeno ol pasu) snemamo na obeh straneh 4 krat po 7 petelj. — Ostalih 42 petelj zazankamo v eni vrsti,
Sprednji del. Pletemo %% tfl. ko, kakor hrbet. Ko napletemo 120 vrst (28 cm — merjeno od pasu), zazankamo za i/rez srednjih 35 petelj in pletemo vsako polovico /ase. Na obeh stran -h izreza /azankumo še 2 krat iv»
2 petlji in 2 krat i*> 1 petljo Ramo naredimo enako kot pri hrbtnem  defu.   Drugo polovico
sprednjega dela simetrično P
V1- „ in
Izdelava.     Dele    /.hkau"' jU
ie   ••< imO,   Ob   rokavnih xlX.^
naberemo 114 petelj in sP1 \ mo 2 cm širok rob 1 desn3*
■It-
i ilii U
*.,jaje. Ob vr;-t< er.u naberemo 170 petei.i , »demo 2 em širok rob 1
leva men i/l e/u spi
nu, 1 leva — menjaje
ZANIMIVOSTI OD VSEPOVSOB
kmetje esperantisti
ki se dopisujejo s tovariši iz drugih drŽav
Ko jo poslušal predavanje iz ^Peranta v radiu, je Desimir Cvetković, kmet iz vasi Plasko-Vac blizu Stagara, tako vzljubil k mednarodni jezik, da je poslal njegov navdušeni propaga-!*• S sodelovanjem svojega ro-]a^a Milana Lazarevića je zbral Mladince in ustanovil v vasi klub esperantistov. 'Danes je v Plaskovcu več kot dvaJset mladih esperantistov s Roženim izpitom, ki si dopisu-z okrog 200 tovariši iz de-?^ih držav na treh kontinentih.
^simir je tudi dober fotoamater.
KNJIŽNICA s 45 km KNJIG
V Cannesu so zgradili po-sloPJe univerzitetne knjižni-?e- To ni samo najmodernejši temveč tudi najprostor-^eiSa knjižnica v Evropi. Dolžina polic v njej znaša 75 km, sodijo pa, da je na teh Micah na razpolago okrog 45 kilometrov knjig.
POL STOLETJA j f^OBIVA POKOJNINO „^'Uana Ibriks iz vasi Višnjice,
zanimiv rekvezit iz minulega časa. To je par železnih opank, ki izvirajo še dz turških časov. Vsaka izmed obeh opank je težka okrog 4 kg.
To obutev so imeli nekoč krajiški muslimani za svoje žene, če so jih zalotili »pri nezvestobi-.
VZTRAJNI LOVEC Vukoman Caharkap iz vasi Kozice, občina Plevlje, je neobičajen lovec. Ko pričnejo spomladi kmetom izginjati mlada jagnje-ta, on ve, da se nekje v bližini skriva volkulja s svojimi mladiči. Tedaj odide sam na lov in po dolge dni preiskuje gozdove in skalovje vse dotlej, dokler ne najde volkulje in njenega zarodka. V zadnjih treh letih je na ta način uničil dve volkulji in dvajset volčičev ter tako mnoge vasi obdaroval škode. Za 16 volčičev, ki jih je oddal v Prijepo-lju, je bil nagrajen z 240.000 dinarji.
PREDOR SREDI PUŠČAVE V Mavretaniji gradijo železniško progo, ki bo peljala večinoma skozi puščavski svet. V bližini nekega rudarskega naselja bodo morali zgraditi predor, pravzaprav dolg obok, da bodo železnico ločili od rudniških naprav.
TONE SVETINA
LOVCEVA HCI
Riše Milan Batista
124.
Sonce je zlatilo Orlovo steno, ko je prispel pod svojo pečino. Vsi, ki so poznali Boštjana, so si zaman razbijali glave, kje ima roglje in kože. Sredi stene je imel skrivališče. Odkril ga je, ko je oprezal za orlovim gnezdom. Pod previsno počjo, napol skrita za prislonjeno lusko, je samevala skalna votlina. Dva nevarna previsa je tvegal, preden je splezal do nje. Kasneje si je ta nevarna mesta zavaroval s klini.
Le Nek je vedel za to skrivališče. S pipo se je trkal po glavi, ko je izpod stene gledal Boštjana, ki se je motovilil nad prepadi.
125.
Splezal je k votlini. z zadovoljstvom se je razgledah V kotu je imel pograd pre-grnjen z gamsovimi kožami. Na nekaj ma-cesnovih kolih ie imel obešene roglje srnjakov in gamsov. Sedel je, pregledal puško, ki je bila že na novo popravljena.
Ko je bilo sonce že visoko na nebu, je legel na rob prepada in se razgledoval. Spodaj v plazišču so kavke vrešče obirale odkoplenelega gamsa. V Skednjih so se prožili plazovi in v Orlovi steni se je žvižgajoče prožilo kamenje. Razmišljal je, če bodo oni resnično prišli.
126.
Proti jutru se je namenil poslušat rušev-ca. Svet je bil kotanjast, porasel z macesni in rušjem. Potuhnil se je v grm.
Jutranji svit je prelomil obroč teme. Skozi somrak je završalo. Prvi ruševec je kakor kamen z neba padel na sneg. Čh -huj - čh - hui, je jezno zapihal, zapeljal »kočijo-« in se šopiril. Za njim sta privr-šala še dva. V rušju so se oglašale tutke. Petelini na radtišču so se spopadli. Zgrabili so se, kljuvali, vreščali, da je perje frfotalo okoli njih. Boštjanu ni bilo, da bi jih streljal. Rad jih je gledal.
eč od Podravske Slatine, vkorakaIa« v 99. leto življe-™' *e pet desetletij pa prejeli pokojnino. Njen mož Anton kolar na bilžnjem kmetij-'m Posestvu. s/tarka je še krepka in visoka v r°st ji ni ovira, da ne bi še h n° osebno hodila na pošto po D,,k<>inln(>.
ŽELEZNE OPANKE *A -NEZVESTE ZENE«
er Spahić, obrtnik iz vasi Sc*ovac blizu Glamoča, hrani
'V,
KRIŽANKA  ŠT. 63
^•doravno: 1. egiptovska očea-8   Mezen. 6. pasti, 7. bramor,
• ^esto v črnogorskem primor-|Y l0- japonska dolžinska mera, ^.^a soglasnika, 12. pridelek 1S el' 13. odpadki cigaret, čiki, r<vj ^Padnica samostanskega a' 16. pobarvan z intko.
V aferi Rosemarie Nitribitt, prostitutke, ki so jo našli 29. oktobra 1957 umorjeno v njenem stanovanju v Frankfurtu na Mai-ni, je prišlo do novega razpleta. Tožilec je obtožil Heinza Pohl-manna umora. Pohlmann sedi trenutno v kaznilnici v Bernauu, ker je bil obsojen na 16 mesecev zapora zaradi tatvin in uiaj.
Ta tožilčeva odločitev pomeni veliko presenečenje, saj v Frankfurtu niso več računali na to, da bo Pohlmann obdolžen potem, ko je minilo od umora Rosemarie več kot dve leti in potem, ko so tega moža 29. decem-cembra 1958 izpustili iz preiskovalnega zapora z obrazložitvijo, da »ni nobenega suma, da bi šlo
za umor ali podobno kaznivo dejanje«.
Odtlej je spet minilo več ko leto dni, tožilstvo v Frankfurtu pa je odlagalo odločitev o tem, ali bo vložilo obtožnico ali ne. Medtem ko je bila javnost z dvema filmoma seznanjena z domnevnim življenjem in smrtjo
vprašanje prihajalo čedalje bolj v ozadje. Vse je kazalo, da tožilstvo čaka samo na pravi trenutek za dokončni umik.
Zdaj pa je prišlo do presenečenja. Frankfurtski vrhovni tožilec je konec marca vložil pri pristojnem sodišču tožb«, zoper Heinza Pohlmanna in ga obtožil
„ "n°: i. novi premier Ita-^ • pbor, 3. medmet, ki iz-^opad z usti, 4. stara žitna 1les/ 5- poldnevnik, 8. glavno fln^ Burme, 12. prehod iz «ava Svetlobe v noč. 14. okraj-On Li rio.
MILIJON DOLARJKV ŠKODE NA MANEVRIH Na nedavnih ameriško-nem-ških manevrih na Bavarskem je bilo več škode kot kdajkoli doslej pri takih rečeh. Skoda je bila na poljih, v gozdovih in na cestah. Po dosedanjih ocenah je bilo škode za skoraj 6 mliijonov mark, kar je nekaj manj kot poldrugi milijon dolarjev.
PETELIN UBIL JASTREBA
Dvorišče Luke Stojanoviča, kmetovalca iz Bakotiča pri Maglaju, je bilo te dni prizorišče redkega in doslej edinstvenega dvoboja. Veliki jastreb se je spoprijel /. Lukinim petelinom. Ta pa ni pobegnil, temveč se je krepko zagrizel v boj z roparico. V dolgi in težko borbi, ki ni ib-la brez krvi, je petelin ubil svo-jega nasprotnika.
Zanimivo je, da je isti petelin preti nekaj meseci pognal v
beg tudi lis co, ki ga je skušala
u leti.
Rosemarie Nitribitt in je trgovski potnik Pohlmann kljub dokazanemu prevaranstvu postal malone slaven mož in »skorajda filmski    zvezdnik«,    je glavno
VOLKOVI POKLALI NAD 100 OVAC
Pri kraju Vardište blizu Stipa je vdrlo krdelo kakih dvajset volkov v zimsko stajo živinorejske farme »Strelište« iz Skopja in poklalo okoli sto ovac. V stali je bilo blizu 2000 ovac. Pastirji in psi so napodili volkove, niso pa mogli preprečiti, da zveri ne bi klale ovac, ki so pobegnile iz staje.
umora. Tožilstvo je mnenja, da obstoji   dovolj   dokazov,   da je »Pohlmann   19.   oktobra   1957 v Frankfurtu umoril in oropal pro Mitutko   Rosemarie Nitribitt«.
Kaže, da bo tako prišlo v Frankfurtu do enega velikih procesov — razen če ne bo v aferi Nitribitt, ki je trila že doslej polna preobratov — prišlo spet kaj vmes.
V Kranju bomo te dni gledali enega izmed filmov, ki so ga o aferi Nitribitt posneli v Nemčiji. Iz njega objavljamo tudi sliko umorjene prostitutke Rosemarie Nitribitt, katere vlogo v filmu tolmači igralka Nadja Tiller.
Stanko Lapuh
Svobodnjak Hribar
OPOZORILO: Vse bralce obveščamo, da se nam je v zadnji številki vrinila neljuba pomota. Tretje nadaljevanje romana »Svobodnjak Hribar« bi morali začeti s tekstom, ki ga danes objavljamo na posebnem prostoru. — Bralce prosimo, da nam to pomoto oprostijo.
II.
Na svetega Mihela dan so kmetje pripeljali desetino v farovž. Kakor navadno so tudi danes posedeli v farovški krčmi. Pogovor se je sukal o vremenu, letini in dajatvah.
»Upajmo, da bomo po Martinu pili kaj boljšega, kakor je tale kislica,« je pozabavljal Trpin čez farovško vino.
»V tejle hiši ne bomo doživeli kaj prida sprememb,« se je oglasil Hrast, ki ni mogel fajmoštra, ker mu je umrl otrok brez krsta, ker je bil fajmošter odšel na lov na Pokljuko.
»Seveda je ne bomo,« je pritrdil Smrekar. Tudi ta je bil duhovnemu gospodau precej gorak, ker mu jetbil preveč zaračunal poroko. »Je preveč lakomen, da bi človeku privoščil požirek spodobne pijače, čeprav pošteno plačaš.«
»Ima pa grablje v rokah in zna grabiti celo bolje od našega grofa, ki grabi na debelo,« je pribil Hrast.
»Grof, ki je pred kratkim pograbil kmetijo na Gaberci, kajne,« se je spet oglasil Trpin in zvrnil polič. »Pa še kako se mu je mudilo! Komaj je stari Gaberčnik legel v grob, že je položil svojo grabežljivo roko na kmetijo.«
»Fajmošter mu je pa pomagal,« je pristavil Hrast.
»On, da je . ..? Nikar, nikar!« se je oglasil Gaber, ki se je zbal za sosede, ki si upajo zabavljati čez fajmoštra v njegovi lastni krčmi.
»Seve, seve,« je nadaljeval že nekoliko okajeni Hrast. »Najmlajšo Gaberčnikovo hčer Zaliko, ki je po Alenkini smrti — naj v miru počiva! — ostala dedič, je fajmošter spravil v velesovski klošter. Ker so na gradu zvedeli, da je bila Gaberčnikova želja, naj bi se Zalika omožila s Hribarjem in mu tako prinesla za doto celotno kmetijo, so vpregli v svoj voz fajmoštra, ki je neizkušeno dekle kmalu prepričal, da bo bolje za njeno dušo, če si izbere raje nebeškega ženina. In tako je Gaberca padla v grofove roke kakor zrela hruška, haha!«
Saj so mu dobro plačali,« je dodal Smrekar. »Tisti dan po Gaberčnikovi osmini, ko so grajski smradili tam na Gaberci, sem videl farovškega hlapca, ki je odpeljal iz gaberškega hleva dve najlepši kravi. In krave imajo letos ceno!«
Medtem je v pivnico prirobantil kovač Lenart.
»O, Lenart,« so veselo pozdravili vsi hkrati. »Prisedi,« so ga povabili. Lenarta so imeli radi, saj jim je koval leto in dan in pa — predrag ni bil.
Kaj pa tako robantiš, kakor da si požrl samo hudo uro in gledaš, kakor da si risom bratovščino pil?« ga je vprašal Smrekar.
'"•bafl   " mora to povedati gospod župnik, «li celo naš milostni
^ 8rof?„ je zarjul valpet. ''Vi   ,Vo,),>diii človek sem in za
'KI
i kakoi
Hrib
to želim, da se o tako važni zaje desetina, pomenila župnik in grof /. menoj,« je
f<!v,,;. "'""ik se je zasmejal.  Potem se je počchljal po pleši in
"a      **p*vkar sem te vpisal v urbar med naše podlo/ne. Jutri h, '":
*nk|j   'la<<b i mu je, kaj vse naj pripelje; obilno dajatev pa
'" i I
'Ni
s tremi velikimi siri.
rn*i bilo treba naštevati, kaj vse naj naložim, vem na
^ib,,^* '"di to vem, da mi farovžu ni bilo treba nikoli odrajtati
fco ie odgovoril Hribar in vstal, da odide.
D'lu u .    nit hodniku so se začuli koraki. Nagla iu odločna je ' '»»Ja.
no se odprla vrata In \  Miho sta planila dva lovska
'"''I* i Ntil zagledal« Hribarja« sla skočila proti njemu in mu /a-'akoj   /<lti M>be. Na OStri ŽViŽg mOŽa, ki SC  |0 pojavil v dvorani
^ ** njima, sta se umirila, k bij, °r i«' bila prej oskrbnika  Hermana   zgolj   nadutost, ca
Hdaj sama ponižna t
'Oto   i   H,l"> vaša milost,« je voščil Herman in naredil pred ■*(irl'!0hok Poklon. ^r<*Vi|j      Sr je nameril proti svojemu sedežu, ki so mu kmetje
,  '••iii'""1 '     sr,,<'' ''si» p;1 slil polegla ob njegovih nogah.
,a >nu lleer dobro poznal nota /c od mladih nog, danes
;ik„     1 "sel m,i,en njeuov i;ib. še nikoli se mu ni zdelo važno,
j  (iru-|,Rr"! drži, To pot je posebej pazil na to.
P'l<>,     ''.'k J'- odlu/il svoio /.inictno, s sokoljim peresom okra-,r,>. Pogiadil si je  valovite Inse. ki so mu kakor slap
padali na ramena. Namrščil je košate obrvi in zapičil svoje modre oči v Hribarja.
• Veš, zakaj sem te ukazal poklicati?« je vprašal in umaknil pogled.
■ Menda zaradi desetine,« se je odrezal Hribar, opazujoč za dober palec dolgo razo če/. levo lice. »Tega pred mojo ženitvijo ni imel na licu,, i- sam pri sebi ugotavlial svobodnjak. »Tudi brado na tisti strani mu je moral nekdo grdo oskubsti,« je škodoželjno pomislil.
»Glede tega se mi, vaša milost.« je posegel vmes oskrbnik, •>/e sam uredil z njim. Vašo milost bom v tej zadevi samo še prosil /a podpis na listini, ki sem jo pravkar dokončal.«
»Preberi, Herman!« jc ukazal grof.
In oskrbnik je začel: »Mi, grof Harold dajemo kmetu Hribarju na znanje, da nam je župnik Rihard i/. Gorij za vedno prepustil njegovo desetino v zameno /a (iaberčevo njivo v Megrah. katero smo darovali gorjanski cerkvi.«
Kakor, da ga je nekdo /, vso močjo sunil v prsi, ie svobodnjak stopil /a korak nazaj. Pa se je hitro /bral. Vzravnal sc je in rekel: Cc sem prav razumel to, kar je bilo pravkar prebrano, gre za njivo, ki je sedaj moja.«
• Ta njiva je bila Gaberčnikova,« se je oglasil grof, »po Bjjje* unvi smrti pa je s kmetijo vred prešla v naše roke« In stegnil je roko ter vzel pergament, da ga podpiše.
»Prosim, počakajte še malo, da vam do konca povem,« je bil Hribar odločen.
»Kaj bi še rad?« je posmehljivo vpra t1 ;iasiak. .Samo to bi še rad povedal,« je trdo rekel Hribar, »da mi j« to njivo prinesla ZS doto GebevinikOVa Alenka, s katero mi, žal, ni bilo dano do konca preživeti niti najine svatbe. Po kakšnem naključju sc jc bila znašla v globokem Vintgarju namesto v poročni postelji, vam bo, »ospod grof, težko znano. Da ta njiva pn vsej pravni pripada moji hiši, pa je zapisano med drugim tudi v ženitucm pismu.«
»V ženitnem pismu, ha ha!« se je zarezal grof. da se mu je pokazala vrsta belih zob. Le v spodnji čeljusti mu je manjkalo dveh zob.
Čeprav je bil Hribar ves v ognju zaradi krivičnega mešetar-jenja med farovžem in gradom za njegovo svojino, je bil kljub temu toliko priseben, da je opazil tudi to spremembo. »Pred mojo poroko je imel še vse zobe,« sc je hipoma spomnil.
»Da, v ženitnem pismu. Razen tega je Gaberčnik to potrdil na smrtni postelji!« Hribar je skoraj kričal. Ne toliko zaradi krivice, ki mu jo je hotel grof pravkar prizadejati, kolikor zaradi globokega prepričanja o krivici, ki mu jo je prizadejal na poročni dan. »Pritožim sc, pri deželnem gospodu se pritožim!« je bruhnilo iz sobane. S tem se je začela njegova trda a pravična pravda s pravico pesti.
Ves vročičen je Hribar dospel do gozdarjeve hiše. Občutil je potrebo, da se porazgovori z Urhom. Še nikoli si ni tako želel pora/govoriti s sočlovekom in mu zaupati svoje gorje.
Odprl je leso in stopil skozi vrt proti hiši.
Urh je sedel pred hišo in prirezoval strelice.
Prijatelja sta se pozdravila.
»Kaj pa ti hodiš po svetu sredi najlepšega dne?« ga je pobaral Urh in ga povabil, naj prisede.
»Raje stopiva v hišo!« jc svetoval Hribar.
»Danes si pa na burkljah, kakor vidim. Kaj pa se je zgodilo?« je bil Urh radoveden.
»Vse ti povem, samo tu zunaj ne siojva!« je bil Hribar že kar nestrpen.
Stopila sta v izbo. Gozdar Je posadil gosta v okusno rezljan starinski naslanjač, sam pa je primaknil stol, na čigar naslanjali! je bilo izrezljano veliko srce.
»Na gradu sem bil,« jc povzel Hribar in povedal, kako je s cerkveno desetino in da ga grof misli oropati Meger. Nazadnje mu je razkril tudi svoje misli o grofovi krivdi glede Alenke.
»Najprej se pomiri!« je počasi spregovoril Urh. »Nato samo čakaj in opazuj, kaj bo počel grad. Vsi tvoji naj bodo na preži! Tudi jaz bom.«
»Kako naj ravnam glede desetine in Meger? Njivo sem ravno pretekli teden zasejal z ozimino.«
557607
r i1!!111 rPwi ^ ^ m
Te dni po svetu
DE   GAULLE   V BRITANIJI
Franc, predsednik de Ganile se je te dni mudil v Veliki Britaniji, kjer se pred konferenco na vrhu razgovarja o perečih mednarodnih problemih z britanskimi državniki. V četrtek je imel tudi govor v parlamentu. Govoril je poslancem obeh domov. Izrekel se je za uničenje zalog atomskega orožja v okviru kontrolirane razorožitve. Dejali je, da bi Francija z zadovoljstvom ustavila atomske poizkuse, če bi to storile tudi druge države. .
RASTOČE NEZADOVOLJSTVO
Položaj v Južnoafriški uniji je še vedno napet. Južnoafriška vlada še naprej z vsemi sredstvi duši rastoče nezadovoljstvo domačega prebivalstva.. Južnoafriški senat je sprejel zakonski osnutek o prepovedi dela Afriškega nacionalnega kongresa. Vseafriskega kongresa in drugih afriških organizacij. — Številni voditelji in člani obeh organizacij so se že umaknili v ilegalo. Razen tega južnoafriške oblasti nadaljujejo z množičnim zapiranjem domačinov.
PREDLOGI KOROŠKIH SLOVENCEV
V petek sta predsednika obeh
slovenskih organizacij na Koroškem, dr. Franci Zwitter (Zveza slovenskih organizacij) in dr. Valentin Inzko (Narodni svet koroških Slovencev), obiskala deželnega glavarja Ferdinanda Wedeniga in mu izročila obširen predlog koroških Slovencev za reševanje manjšinskega vprašanja. Ti predlogi naj bi bili osnova za razgovore med predstavniki oblasti in predstavniki "koroških Slovencev, ki naj bi bili po napovedi avstrijskega zunanjega ministra dr. Kreiskega že v aprilu v Celovcu..
PROTESTNA NOTA
Državni fekretariat za zunanje zadeve FLRJ je danes protestiral pri francoski vladi, ker je francoska vojna ladja »Šavova rd < na odprtem morju zaustavila jugoslovansko ladjo »Rijeka«. Jugoslovansko noto je izročil pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve dr. Jože Brilej francoskemu odpravniku poslov v Beogradu.
15-LETNICA OSVOBODITVE
V Buchenvvaldu, bivšem zloglasnem nacističnem taborišču, v katerem so hitlerjevei surovo pomorili na deset tisoče inter-nirancev iz okupiranih evropskih dežel, bo 11. aprila veliko zborovanje ob 15-letnici osvoboditve taborišča.
Okrogla miza ,,B$rbe" v Kranja
PO VZORCU ISKRE
Na posvetovanju o ustanavljanju novih obratov so Mdelovali predstavniki iz Kranja, Škofje Loke, Prekmurja, Nove Gorice, Ljubljane in Sarajeva
Iskra, kot je znano, je začela prenašati proizvodnjo na posamezne obrate izven Kranja. Pri tem se razvija gospodarstvo tudi v drugih krajih, zelo hitro se širijo industrijske zmogljivosti, šlevilni kmečki delavci tako rekoč čez noč postajajo samoupravljali industrijskih objektov itd. Skratka, tako ustanavljanje posameznih obratov v manj razvitih območjih nenavadno hitro razvija proces industrializacije. Hkrati pa odpira vrsto vprašanj družbenih in ekonomskih odnosov med matičnim podjetjem in ustanovljenim novim kolektivom, med komunami, okraji itd. Da bi se podrobneje pogovorili o dosedanjih izkušnjah, je redakcija beograjskega lista »Borba« organizirala v Kranju posebno posvetovanje pod naslovom »Okrogla miza Borbe«. To pa zaradi tega, ker je ta oblika razvoja industrije najbolj izrazita v Kranju, Ljubljani in deloma tudi drugod. Tako obliko razširjanja industrijskih zmogljivosti so začeli uveljavljati tudi v Planiki, v Tiskanini in v podjetju Sava.
Ena izmed najvažnejših ugotovitev na posvetovanju, na katerem je sodeloval tudi predsednik OLO Vinko Hafner, je bila,
da je treba te oblike razvijati samo v okviru ekonomskih nujnosti. Čeprav 6e pri tem javlja tudi politični in družbeni interes za razvoj posameznih, gospodarsko nerazvitih področij, vendar pri tem ne sme biti to merilo. Tako so na posvetovanju povedali predstavniki Planike, kakšne težave imajo z njihovim obratom v Turnisču, ki so ga ustanovili bolj iz širših družbenih načel, kot pa iz ekonomske nujnosti kolektiva. Povsem drugače pa se seveda razvijajo obrati Iskre.
Seveda je še vrsto nejasnosti v delitvi dohodka in glede drugih vprašanj. Predvidevajo, da se bodo vsi taki obrati postopoma osamosvajali in postali samostojna podjetja, ki bodo samo v pogodbenem odnosu e sedanjim matičnim podjetjem, če bo to potrebno. To zlasti je predvideno za one obrate, ki proizvajajo končne izdelke. V Iskri predvidevajo, da bi v nadaljnjem razvoju zadržali samo razvojni oddelek, orodjarno in pripravo dela. Toda usluge teh dejavnosti bodo zaračunali drugim oddelkom kot samostojnim gospodarskim enotam. Tako bi tudi ti oddelki v Kranju izginili kot matično podjetje in bi po-
stali samostojni ekonomski obrati, tako kot vsi drugi. Računi med temi oddelki so postavljeni na jasni, enakopravni osnovi. Zato so na posvetovanju menili, da je samo taka oblika ustanavljanja novih obratov priporočljiva in gospodarsko vzdržna.
-l «.
V jeseniiki Železarni Izpolnili četrtletni plan blagovne proizvodnje s 106.2%
Čeprav je bilo t tem obdobju dosti težav posebno zar**1 pomanjkanja starega železa, surovega jekla in podobno, je Pj lovnemu kolektivu jeseniške železarne uspelo izpolniti četrtletnl plan blagovne proizvodnje s 100,2 odstotka. Posebno priznanj« zasluži kolektiv martinarne, ki je proizvedel skoraj 9 odstotk"1 več jekla in omogočil ostalim obratom redno proizvodnjo. Tudi 1 prihodnjih mesecih ne pričakujejo večjega zboljšanja glede Pr*" skrbe s surovinami. Doslej so izkoristili lastne rezerve in podvtf nekatere organizacijske in tehnične ukrepe. Med drugim so spr** menili razmerje vložka za SM peči in organizirali zbiranje IP rega železa znotraj tovarne. Pričakujejo, da bo v prihodnih ted"' ugodnejši dotok surovin iz uvoza in zaradi tega ne bo trpe' proizvodnja.
TELESNA KULTURA
Visoki gesti® skoke v
so si ogledali Planici
JESENICE, 8. aprila. - Včeraj okoli 10. ure so prispeli visoki gostje predsednik Indonezije Sukamo in predsednik republike tovariš Josip Broz-Tito s spremstvom, v Planico, kjer so bili pripravljeni skoki na 80-metrski skakalnici. Skakali so jugoslovanski skakalci PECAR, ŠLI-BAR, ZIDAR, LANGUS, ZAJC, GORJANC, ROJINA. KRZNA-RIC, ERŽEN, ROGELJ in OMAN. Poleg gostov, se je zbralo ob vznožju skakalnice okoli 1000 gledalcev, ki so visoke goste ob prihodu navdušeno po-
Letos športni stadion
Občinski komite LMS bo tudi letos organiziral veliko delovno akcijo mladinskih brigad, in sicer pri gradnji centralnega športnega stadiona v Kranju. Pri tej gradnji bo sodelovalo več mladinskih delovnih brigad, predvsem srednješolskih. Tako bo svojo brigado sestavila tudi kranjska Gimnazija, ki bo štela okrog  120 brigadirjev.
Razen tega pa bodo sodelovale pri gradnji tega športnega stadiona v Kranju tudi 3 srednješolske brigade iz drugih okrajev Slovenije. Z gradnjo in zemeljskimi deli bodo predvidoma pričeli v juliju in nadaljevali v avgustu.
0 Kdo bo za to prispeval sredstva še ni dokončno znano. Zato se bodo prihodnji teden zbrali na sestanku vsi prizadeti, da se bodo pogovorili o investicjah za stadion in o načrtih.
Navdušen nad lepotami Gorenjske in še posebej nad smelimi planiškimi skoki se ie predsednik Sukamo s predsednikom Titom in s spremstvom včeraj dopoldne vračal proti Ljubljani
(Foto: Perdan)
LJUDJE  IN DOGODKI
Mir in varnost
Kontinent brez zgodovine, kot so hoteli Afriko prikazati nekateri huržuazni zgodovinarji, da bi poudarili civili/alor-sko in kulturno misijo evropskih kolonizator jev, se prebuja in teži k svobodi. Bajke o odrešilni vlogi belih koloni/a torjev ni več. (Gospodarska zaostalost afriških dežel najbolj prepričljivo kaže, kakšno vlogo so igrali v preteklosti in kaki no vlogo še igrajo evropski ko-lonizatorji. Zato je povsem jasno, da prav na teh zaostalih področjih sveta vznikajo nove ideje o novem svetu, ki bi naj ne poznal izkoriščanja in ki naj bi zagotovil vsem državam enakopravno možnost za gospodarski   in   politični ra/.voj.
S tem namenom se je prav v teh dneh v glavnem mestu Gane Akri sešla konferenca za mir in varnost afriških dežela. Na konferenci sodeluje 180 delegatov iz Afrike in raznih krajev sveta. Zastopani so \ si afriški narodi in vsa afriška ljudstva. Konferenco | velikim zanimanjem spremlja 223 milijonov Afričanov in vse svetovno javno mnenje.
Osnovna vprašanja, o katerih bo konferenca razpravljala, so francoski jedrski poizkusi v Sahari, politika rasne diskriminacije v Južnoafriški uniji in pa problemi tako imenovane »drobitve« afriške celine oziroma problemi enotnosti afriškega kontinenta. »Enotnost niso sanje, enotnost bo omogoeila Afriki igrati vlogo, ki ji jo je prisodila zgodovina«, je dejal v otvoritvenem govoru na konte renči  predsednik gansae vlade
M* i i m.ili
Francoski jedrski poizkusi v Sahari so močno razburili vse Afričane. Afričani ne gledajo na te poizkuse samo s tehničnega stališča in s stališča nevarnosti, ki jo ima vsak poizkus z atomskim orožjem za človeštvo. Ni dvoma, da se te nevarnosti močno zavedajo, saj so ji najneposredneje izpostavljeni. Vendar gre tu za globjn stvar. S tem, da Francozi nadaljujejo z atomskimi poizkusi v Sahari, torej v Afriki, in pri tem ne upošteva]1« odločnega stališča afriških dežela in ljudstva, naj s temi poizkusi prenehajo, samo dokazujejo, da trmasto vztrajajo na svojih v ko lonialnih pohodih sredi prejšnjega stoletja pridobljenih pozicijah. Afričani povsem upravičeno pripominjajo naj Iran co/.i   preizkušajo  svoje atomske
bombe kar v Franciji, Afriko pa naj pustijo Afričanom. Vsakršno pretvarjanje afriške celi ne v različna vojaška oporišča, vojaške preizkusne baze, samo ovira miren ra/.voj afriških dežela in pohod afriških ljudstev k svobodi.
Drug problem, ki vznemirja Afričane, je politika rasne diskriminacije v Južnoafriški uniji. V tej državi že dolga desetletja manjšina belcev sistematično izpodriv i domačine iz vseh gospodarskih in političnih položajev, jih grobo izkorišča in jim postopoma jemlje tudi najosnovnejše človeške pravice. — Približno 3 milijone belih priseljencev, kar predstavlja petino prebivalstva, je danes izključen gospodar v tej deželi. Kako grobo izkoriščajo beli priseljenci    domače prebivalstvo
nam najbolje pokaže naslednji primer: V rudnikih zlata je v zadnjih 40 letih narasla letna plača črnih delavcev od 97 na 178 dolarjev, medtem ko so narasle plače belih delavcev od 941 na 2900 dolarjev letno. Oh tem ni treba še posehej poudarjati, da črnci nimajo mnogih državljanskih pravic, volilne pravice, pravice /.biranja, sindikalnega sodelovanja itd.
Nadaljnji pomemben problem, o katerem bodo govorili na konferenci jc »/.drobitev« afriške celine. Afrika ima trenutno približno 225 milijonov prebivalcev, ki so še vedno raz. -deljeni na okoli 1000 plemen in govorijo od (»00 do 800 jezikov. Taka razdrobljenost in obran je ne plemenske oblike so velika ovira za afriško enotnost Celo posamezne države, ki so v zadnjem času dobile neodvisnost, nacionalno lo niso formiran)-. To niti ne morejo hiti, kajti tuji kolonizator ji se ob delitvi afriških posesti v prejšnjem stoletju, niso ozirali na plemenske, nacionalne, verske in druge okvire, marveč so si razdeljevali afriško ozemlje i. ozi-rorn na svojo vojaško moč, s tem, da je vsak nagrabil kolikor Je največ mogel. Spričo takega slanja je jasno, da se pojavita jo najrazličnejše separatistične tendence, razni spori med nosniu/aimi plemenskimi poglavarji, kar ovira nor-iu ilen proces združevanja Afrike, kar ovira tudi nastajanje in razvoj posameznih neodvisnih dežela- Ker pa je enotnost afVilkefI Kontinenta osnova za hitrejSi nadaljnji razvoj, n nujno polrehno premagati te ovire.
Zadnje vesti
DOMA.. .
ZAGREB, 8. aprila — Pred sednik Indonezije dr. Ahmed BukariM in predsednik Tito sta kmalu po 11. uri prispela ■ Bleda v Zagreb Z njima so doputovali tudi visoki jugoslovanski in indonezijski funkcionarji, ki so sodelovali na jugoslovansko-indone/ij-skih pogovorih, (davno mesto LR Hrvatske je navdušeno pozdravilo predsednika Tita in visokega gosta iz Indonezije.
BEOGRAD, 8. aprila — Zvezna ljudska skupščina je donos kmalu jh> !). uri nadaljevala svoje prvo letošnje zasedanje. Najprej so v razpravi ob poročilu Zveznega izvršnega sveta za preteklo leto govorili še nekateri ljudski poslanci, |>otem pa je poročilo Zvezna ljudska skup-;<• na soglasno sprejela. Predalnik skupščine Petar Stam-bolič jo dal nato besedo zve/ lemu sekretarju za industri-o Masami Brkiču. Ta je j>o-dancem obifc '/borov govoril o predlogu zakona o jugoslovanskih standardih.
... in PO SVETU J OH aniSSSBURG, h. aprila — Jii/nual riska vlada je da nev   prepovedala   delo dveh aplitičnih    organizacij afriških   domačinov, nacionalne ga   kongresa   in   vscal riškega kongresa.   Po   besedah tam kajsnjega   pravosodnega nii-nislia bo veljala prepoved do li. aprila  prihodnjega leta.
moskva. 8. aprila Prvi podpredsednik sovjetske vlade Ana.slas Mikojan jo Mlpotoval davi iz Moskve v liagdad. V iraški prestolnici )o odprl razstavo sovjetske .ndustrije.
zdravili. Kakor gostom je dalo tudi skakalcem odlično vreme, izredno razpoloženje. S skoki je najbolj navdušil Pečar, ki je skočil 87 metrov, prav tako pa tudi Slibar, ki je dosegel isto dolžino. Ker^sta oba skočila preko norme 80-metrske skakalnice, sta bila skoka z rahlima padcema. Tretji z dolžino 83 metrov je bil Jeseničan Jože Zidar. Kakor prvi trije so tudi ostali skakali dobro. Vsak je izvedel tri skoke. Po končani skakalni prireditvi sta predsednik Sukamo in predsednik Tito s soprogama čestitala vsem skakalcem, ki so se zbrali ob vznožju skakalnice in jih povabila na zakusko v Ilirijo. Tu ie dr. Lukan predstavil vse skakalec predsedniku Su-karni, predsednik republike Tito pa mu je tolmačil besede dr. Lu-kana. Ko so se vrnili na Jesenice, so se visoki gostje ustavili v hotelu Pošta, kjer jim je bilo prirejeno kosilo. Ves čas postanka na Jesenicah Ji bilo občinstvo na ulicah in navdušeno vzklikalo ob odhodu z Jesenic.
NA KRVAVCU BOSTA DVE POMEMBNISUCARSKI TEKMOVANJI V  torek   popoldne je   bila v
Sindikalnem domu v Kranju razširjena seja občinskega Sindikalnega sveta Kranj, ki so ji prisostvovali tudi zastopniki smučarskega kluba »Triglav« iz Kranja in referenti športnih komisij Sindikalnih podru/ni-kranjskih tovarn, podietii in ustanov. Na seji so se dokončno pogovorili in napravili načrt za izvedbo sindikalnega prvenstva Kranja v veleslalomu, ki ho v nedeljo, 10. aprila dopoldne na Krvavcu. Tehnično izvedbo tekmovanja bo Izvod Cd Smučarski klub Triglav iz Kranja, pokroviteljstvo nad tekmovanjem pa ima Občinski Sindikalni svet, ki je tudi pripravil /a zmagovalne ekipe in posameznike prehodne pokale. Tekmovalna proga bo dolga 800 metrov, imela bo 15 vratic in bo vodila iz Njivic v Tiho dolino. Ker je tekmovanje namenjeno predvsem zato, da bi se med delovnimi kolektivi kar najbolj razvil in priljubil ta šport, bo proga zelo lahka, tako da jo bodo zmogli tudi povprečni smučarji. Računajo, da se bo tekmovanja udeležilo več kakor 100 tekmovalcev. — Tekmovali bodo moški in ženske posamezno, člani pa tudi ekipno.
Po končanem sindikalnem tekmovanju bo It nieddrustveno prvenstvo v veleslalomu, v izvedbi Smučarskega kluba Triglav, za katere pa bo proga dolga 2000 metrov, vodila pa ho z. vrha Krvavca do žičnice. Na tekmovanje so povabili v v-' slo venska smučarska društva in klube. Nastopili p t bodo moški in /enske. -an
GRAFIČNE IGRE
LETOS V KRANJU
Po sklepu Republškega sin^1' kata  Zveze  grafičarjev Slo^ ciije, bodo letošnje XIII. šp01^, ne igre grafičarjev Sloven# Kranju.     Dokončni   datum 1 ^ igre še ni določen, bodo P8 28 nesljivo v drugi polovtioi sta-   Za  izvedbo  teh £rafiČ"L iger je bil pri Sindikalni P\ družnici    »Gorenjskega ^S*L ustanovljen    pripravljalni J bor. Ta ima več komisij i° . gospodarsko, tekmovalno propagandno.  Vse komisije že pričele z delom.
Letos se bodo zbrali v &r*V vsi  grafičarji  Slovenije *° bodo pomerili na igriščih v slednjih   športnih   disciplin3 ^ nogometu,   odbojki, keglj33*1.^ streljanju, plavanju, atletiki šahu.  Ker doslej  v te \&e ■ bil  vključen  rokomet,  bo r* pravljalni odbor predlagal vs ^ udeležencem iger, da "vklJ110 spored XIII. grafičnih iger ^ di  to,  skoraj   najbolj  ra7% T športno panogo na Gorenji J
Lani je na grafičnih ig1"311 ,„ Kopru sodelovalo 400 tekm*^ cev, letos pa se bo to £ še povečalo in prireditelji Pr
videvajo, da bo tekmovalo
oko*
500 udeležencev. Seveda tudi   pri   izvedbi P°earne^-tekmo/anij pomagale s s>trok^ ne strani tudi posamezne šp° ne podzveze. je
Tekmovalna   komisija P8 že sedaj odločila, da bo na P fičnih igrah lahko sodelovalJf
si J1' d«
mo tisti, ki se bo izkazal s dikalno in osebno izkaz.nic0 v redu poravnano članarin0, vključno tistega meseca v terem bodo grafične igre. ^ Gospodarska komisija   }e ^ poskrbela, da bodo vsi ud ^ ženei grafičnih iger dobili nočišče  v  Dijaškem domu Zlatem polju- yy Vsa športna srečanja Pa g(r do na stadionu Mladosti, n° ^ met nem    igrišču Triglava, Zulariji, medtem ko bo n3keg' ni tenis in šah v dvorani. ^ ljanje  pa  bo na Stiristezn kegljišču Triglava v Krai«^ Na zadnji seji pripravU8 ^ ga odbora so tudi sklenil« n bodo v času grafičnih ]^cT^\' gamizirali v Kranju vr?*^j,j,tev' turnih   in  zabavnih  pri' ^tf-med drugim tudi veseli v ^ kjer  bodo nastopili znan' renjski humoristi.. p-Propagandna komisija ^°^o delala  lepak  in  izdala hr°L& za XIII. grafične igre s s^ so
in rezultati lanskih iger> bile v Kopru.
Id
SODELOVALI BODO v vseh PANOGAH
Kot prireditelj, bo kalna   podružnica   »(i,>r' \ skega   tiska«, sodeloval*^ vseh   športnih panogi1*1 XIII. grafičnih igrah. B 9. ningi bodo prieeli takoj v hodn.ii teden.
Jutri ho na sporedu II. spomladansko kolo v republiški i > kometni ligi. Mladost bo tokrat jcla v goste 1 i ■ i« e Kopra. Seveda imajo vse upanje na zmago domačini, medlem ko bodo verjetno Koprčani ostali pra/nib rok Tekma bo ob 10. uri na igrišču Ml'dosti. v predtekmi
ob g.45 pa se bosta src«s«1'
Mladosti II in Savo x^-^ Po glavni tekmi pa bo "l Ifrilou   I«   prijateljska JJJJji
ženskih vrt Svobod.! i" '"^'„l" Mladosti.    lako   bodo   I'" n f, rokometa spet prišli n» *v čun.
Izdaja CP »Gorenja ki tisk* Urejuje uredniški odbor.
GLAVNI UREDNIK: Slavko Beznik 0« Tel.: uredništva 475, uprave 397 — Tokoči račun pri r^°'?j{, nslni banki v Kranju 807-70-1-135 - Izhaja ob ponedeU-V •redah in sobotah — Letna naroč. 900 din, mesečna 75