državn:t
Došio
^13770 v LJUBLJANI
Poštnina plačana ▼ gotovfaL
Leto XI., št. 187
14. Vlil. 1330' krat,__prilog.
Ljubljana, Četrtek £4* avgusta 193*
Cena 2 Din
L pravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer.
nova ulica 4 — Telefon št 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. - Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana št 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 105 241.
{Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za Inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo:
Ljabljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126.
Maribor: Aleksandrova cesta 13. Ta« lefon št 2440 (ponoči 2582).
Celje: Kocenova uL 1 Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifo.
Grof Bethlen v Avstriji
Političen lov pri princu Hohenlohe — Sondiranje terena %a carinsko unijo med Avstrijo in Madžarsko — Posvetovanja o akciji habsburgovcev
Budimpešta, 13. avgusta, r. Zagonetno potovanje ministrskega predsednika grofa Bethlena v inozemstvo je še vedno pred* met živahnega zanimanja vse javnosti in najrazličnejših komentarjev v tisku. Pred tednom dni se je grof Bethlen nenadoma vrnil s svojega posestva v Budimpešto, pre= ko noči pa je zopet odpotval, ne da bi bilo znano kam. Šele pred par dnevi se je izvedelo, da je odpotoval v inozemstvo, a. kje se' mudi, je vedela vedno še samo njegova najožja okolica. Govorilo se je, da se pogaja v inozemstvu za najetje večjega posojila za obnovo in konsolidacijo ma= džarskega gospodarstva, vendar pa so se te vesti izkazale za netočne. Sinočni »Uj* sag«, ki ima zelo dobre informacije izza ■vladnih kulis, je razrešil uganko z ugoto» i itviio. da se mudi grof Bethlen v sosednji Avstriji. List dostavlja, da je Bethlenovo potovanje v inozemstvo docela privatnega enačaja ter da se je odzval povabilu prin* ca Hohenlohe, ki je na svojih posestvih na Štajerskem priredil velik lov.
Dunaj, 13. avgusta, r. Vest budimpeštan« fskega lista »Ujsag«, da se mudi madžarski minstrski predsednik grof Bethlen v Av*
striji, je točna. Udeležuje se lova na po» sestvih princa Hohenlohe. Tam je tudi več avstrijskih državnikov s kancelarjem dr. Schobrom na čelu, pa tudi več uglednih bivših aristokrdtov, vaditeljev avstrijske« ga monarhističnega pokreta. V avstrijskih službenih krogih so glede informacij o bi» vanju grofa Bethlena zelo skopi. V pouče« nih političnih krogih pa dokaj odkrito na» migujejo, da sestanek med grofom Bethle* nom in kancelarjem dr. Schobrom ni do* cela slučajen, marveč da gre za polofici« jelne razgovore o možnosti carinske unije med Avstrijo in Madžarsko kot protiutež proti rumunsko=jugoslovenski carinski uni» ji. Baje je Avstrija pripravljena kriti vso manjkajočo količino žita z uvozom iz Ma« džarske. Ker si madžarska in avstrijska industrija ne konkurirata, računajo, da ne bo ovir za tak sporazum.
Na drugi strani se zatrjuje, da je lov pri princu Hohenlohe v resnici samo pri« krit sestanek monarhistov, na katerega so povabili tudi grofa Bethlena, da se ž njim posvetujejo o možnosti restavracije Habs* buržanov.
Važna pogajanja med Italijo in Rumunijo
V Benetkah se mude italijanski in rumunski zunanji minister ter londonski poslanik Titulescu
Benetke, 13. avgusta, M. Včeraj je prispel semkaj italijanski zunanji minister Grandi s soprogo. Prispel je v strogem inkognitu, tako da ni bilo nikakih sprejemov. Nastanil se ie v hotelu »Da-niel«. Poset italijanskega zunanjega ministra v Benetkah bi ne bil nič posebnega in važnega, če bi ne bil istočasno prispel v Benetke rumunski poslanik v Londonu, bivši zunanji minister Titulescu. ki se je mudil več dni v Bukarešti ter imel tam važna posvetovanja s kraljem Karolom in člani vlade. Ti-
tulesca spremlja državni podtajnik v ministrskem predsedstvu Lugoseanu, danes pa je prispel v Benetke tudi rumunski zunanji minister Mironescu. Rumunski gostje so nastanjeni v hotelu »Excelsior«. V zvezi s tem so razširjene najrazličnejše verzije o pomenu tega sestanka.
Kakor izve vaš poročevalec iz avtentičnega vira, gre za važna pogajanja med Italijo in Rumunijo, ki se bodo pričela v Benetkah, zaključila pa v Rimu ali v Bukarešti.
Avstrijski monarhisti slave Franca Jožefa
Ob priliki 100-letnice rojstva cesarja Franca Jožefa I. bodo izdali legitimisti posebne spominske kolajne ter igrali film »Cesar Franc
Jožef«
Dunaj, 13. avgusta g. V proslavo stote obletnice rojstva bivšega cesarja Franca Jožefa so pripravili na Dunaju film »Cesar Franc Jožef kot vladar in človek«, ki ga predvajajo v nekaterih kinematografih. Dunajska deželna vlada je te dni prepovedala obisk tega filma mladoletnim z utemeljitvijo, da bi vzbujal pri mladoletnih napačno zgodovinsko prepričanje.
Dunaj, 13. avgusta s. O priliki stote obletnice rojstva bivšega avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. bo dala državna zveza Avstrijcev (legitimisti) kovati spominske kolajne, ki bodo dvakrat tako velike kot šiling. Na eni strani bo odtisnjen relief glave pok. cesarja, na drugi strani pa zadnji skupni avstro-ogrski grb. Kolajne bodo izdelane iz zlata, srebra in brona.
Boj za osamosvojitev in ujedinjenje Kurdov
Kurdi hočejo ustanoviti neodvisno lastno državo ter se otresti turške in perzijske vlade
London, 13. avgusta, g. O položaju v perzijsko-turškem obmejnem ozemlju poročajo, da so Kurdi oboroženi s puškami Mauserjevega sistema in strojnicami najmodernejših tipov.
Vse bolj izgleda, da perzijska vlada ne more pri najboljši volji dovolj energično nastopiti proti kurdskemu pokre-tu. ki ni naperjen samo proti Turkom, temveč tudi proti Perzijcem, ker stremi za ustanovitvijo samostojnega Kurdi-stana, v katerem bi bili združeni turški in perzijski Kurdi. Med drugim so našli letake, ki pozivajo kurdsko prebivalstvo v sveto vojno za lastno državo.
Središče kurdskega nacijonalnega gibanja je v mestecu Mako, ki pripada sicer teritorijalno k Perziji, dejansko pa vladajo tamkaj domači knezi. Središče kurdskih nacijonalnih organizacij je v Egiptu, dočim so podružnice razširjene v vseh političnih središčih Evrope in Amerike. Za turško vlado je kurdski
nacijonalni pokret že zaradi tega zelo mučen, ker močno pretresa finančno ravnotežje turške države. Turška vlada je morala plačati 10 milijonov funtov, da je zatrla zadnjo revolucijo Kurdov. Zaradi tega je turška vlada za to, da bi se razširila turško-perzijska meja tako, da bi bil del današnjega Kurdistana priključen Turčiji, češ ker Perzija očividno nima dovolj moči in avtoritete, da bi
lahko, uspešno krotila objestne Kurde.
Teheran, 13. avgusta d. V perzijskih vladnih krogih vlada veliko razburjenje zaradi prehoda turških čet preko perzijske meje, ki so zasedle razne važne stra-tegične točke na vzhodnem pobočju Ara-rata. Ker ne razpolaga perzijska vlada z dovolj močno vojsko, da bi z orožjem v roki izgnala turške čete iz perzijskega ozemlja, se bavi z mislijo, da bi predložila ves spor posebnemu razsodišču v smislu Kelloggove pogodbe, ki sta jo podpisali tudi Turčija in Perzija. V koliko pa bo zalegla ta akcija, bo pokazal šele potek dogodkov.
Treviranus popravlja svoj bojni govor
Nemčija bo izpolnjevala mirovne pogodbe ter ne misli na nasilno
revizijo vzhodnih meja
Berlin, 13. avgusta, d. Zaradi neprijetnega vtisa, ki ga je zapustil govor ministra Treviranusa ob priliki desetletnice plebiscita v vzhodni Prusiji je ta podal komentar k temu govoru. V uvodu komentarja zavrača očitke, da je hotel s svojim govorom podžigati sovraštvo med zavezniškimi državami in nemškim narodom, ko je opozarjal zborovalce naj ostanejo zvesti duhu bojevnikov iz strelskih jarkov. Po njegovem mnenju leži bistvo tega duha v medsebojnih bratskih odnošajih bivših bojevnikov in ne v vzbujanju starih spominov na prestane borbe.
Glt-de na izjave, da Nemčija ne bo nikdar zadovoljna s stanjem ustvarjenim po razmejitvi na vzhodu in da ni toliko časa osiguran svetovni mir dokler ne bo revidirana nemško-poljska meja, je pripomnil v tem komentarju, da Nemčija nikakor ne misli na kako pustolovsko reševanje vprašanja revizije vzhodnih meja. Nemčija se za-
veda obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom mirovnih pogodb ter jih ne bo nikdar poskušala nasilno spremeniti Krivica, ki je biia storjena Nemčiji z diktiranjem teh mirovnih pogodb bo mogoča le z mirnim sporazumom s prizadetimi državami. Končno je poudaril Treviranus. da želi Nemčija samo mir, ki pa mora biti seveda časten in tak, da zasluži ime mir.
Vulkan Krakatau bruha
Batavia, 13. avgusta. AA. Vulkanski otok Krakatau, ki je pred desetletji o priliki znane strahovite eksplozije njegovega žre« la izginil pod vodo, se je ponovno prika« zal nad vodo. Ognjenik je začel te dni bruhati in leti kamenje, lava in ostala vul* kanska materija do 2000 m visoko. Otok je že 10 m nad morjem.
NOTRANJE BORBE V AVSTRIJI
Volilna nervoznost v politični situaciji — Rivaliteta med klerikalci in Heimwehrom — Reforma bračnega prava - Ostri napadi
Steidleja na ministra Schumyja
Dunaj, 13. avgusta, gr. Politično življenje v avstrijski republiki se giblje že docela v obeležju volilne borbe in propagande. Na eni strani se pripravljajo socialni demokrati z vsemi sredstvi na odločilno borbo proti meščanskim večinskim strankam, upajoč, da jim bo pri prihodnjih volitvah, ki bodo najkasneje prihodnjo pomlad, uspelo doseči tako večino, da bodo mogli vzeti vlado sami v roke ali pa iskati sodelovanja naj-zmernejše meščanske stranke, kmečke zveze, ki se je v zadnji dobi, zlasti po heimwehrovskih avanturah, dokaj oddaljila od ostalih večinskih strank. Na drugi strani računajo tudi heimwehrovci s tem', da je napočil njihov čas ter da bodo ob volitvah, opirajoč se na vse meščanske stranke, lahko obračunali s socialnimi demokrati. Nastopi in govori heim-wehrovskih voditeljev imajo že sedaj popolnoma značaj volilne kampanje in vsa njihova akcija je usmerjena na to,- da si zasigurajo kar največji politični vpliv, da bi mogli po tej poti priti do odločilne moči v državi.
Zaenkrat pa so njihovi izgledi še dokaj slabi, ker jim je zagotovljena samo podpora velenemcev. Krščanski socialisti, ko jih duševni vodja je še vedno pre-
lat dr. Seipl, so zelo previdni in se nočejo vezati ne na eno ne na drugo stran. Kot najmočnejša stranka v državi, ki ima v rokah tudi skoro ves državni aparat, računajo s tem, da jim bo tudi pri prihodnjih volitvah uspelo ohraniti dosedanjo politično moč, če je že ne bi mogli še razširiti. Zato zaenkrat tudi odklanjajo vsako kolaboracijo z drugimi strankami. Konkurenčni načrti heimwehrov-skih voditeljev so zaradi tega izzvali pri krščanskih socialistih dokajšen odpor in malo je verjetno, da bi heimwehrovci tudi pri prihodnjih volitvah brez vsake
rezerve podpirali krščansko-socialno stranlzo.
Kamen spodtike za krščanske socialiste tvori sedaj reforma bračnega prava, ki jo predlagajo velenemci. Zdi se jim mnogo preliberalna in označujejo jo za protiversko, zato jo odločno odklanjajo in groze celo z razbitjem koalicije. Malo je verjetno, da bi ta reforma v predlagani obliki dobila potrebno večino glasov v parlamentu, četudi bi socialni demokratje kot opozicijska stranka glasovali za njo. Vse to zanaša v politično življenje veliko nervoznost, ki se očituje na vsakem koraku in pretvarja politično, življenje v volilno borbo še predno so volitve razpisane.
Dunai, 13. avgusta g. V Hotir.gu pri Ino-mostu je imel heimwehrovski vodja dr. Steidle zopet zelo oster političen govor o nalogah in ciljih Heimwehra. Izjavil je med drugim, da je naloga Heimvvehra vzgajati mladino za obrambo in disciplino v interesu blaginje naroda. Govornik se je pritoževal nad vlado in naglašal, da je bil avstromark-sizem rešen samo s pomočjo vlade in spod poro političnih strank. Heimwehr se je morala umakniti ravno v odločilnem trenutku in ni mogla napraviti reda na Dunaju.
Pretežni del svojega govora je posvetil dr. Steidle notranjemu ministru Schumiju, katerega je zlasti ostro napadel. Ko je kritiziral njegovo postopanje, je ugotovil, da niti od daleč ni hotel žaliti pridnih koroških Slovencev. Schumiia ne bi bil smel, tako je nadaljeval Steidle imenovati »windi-scher«, temveč »slaviner«. Pod tem imenom je znan v Nemčiji oni, ki hoče prenesti balkanske običaje v Nemčijo. Balkansko je in ne evropsko, če koga, ki je obtožen zločina, odrinejo z letalom preko meje in šele nato vložijo proti njemu prijavo državnemu pravdništvu. To so običaji »slavinerja«. (Dr. Steidle je menil pri tem izgon majorja Pabsta). Ob koncu svojega govora se je bavil govornik še z bodočimi volitvami, vendr ni povedal bistveno nič novega.
Priprave za izročitev novih polkovnih zastav
Priprave za to največjo jugoslovensko vojaško svečanost vodi poseben odbor pod vodstvom treh odličnih generalov
Beograd, 13. avgusta, p. V prestolnici se vrše velike priprave za svečano izročitev novih jugoslovenskih zastav vsem našim polkom. Izročitev zastav se bo izvršila za vse polke in edinice v Beogradu. Vsak polk odnosno samostojna edinica, ki dobi svojo zastavo, bo poslal v Beograd posebno deputaci-jo, v kateri bodo komandant polka z adjutantom in en vod moštva. Za organizacijo priprav, izdelavo razporeda in vseh ostalih podrobnosti je imenovana v vojnem ministrstvu posebna komisija, ki ji načeluje komandant I. armije general Djokič, prideljena pa sta mu generala Krstič in Tomič. Komisija bo določila vse podrobnosti za svečanost, ki bo največja vojaška svečanost, kar jih je bilo doslej v naši državi. Prvič bodo
pri tej priliki 2brani v Beogradu v tolikem številu zastopniki vseh polkov in edinic naše vojske. Tudi parada, ki se bo vršila po svečani predaji zastav, bo največja, kar jih je doslej videl Beograd. Poleg tega, da bosta prisostvovala svečanosti Nj. Vel. kralj in prestolonaslednik Peter, bo povečan značaj in sijaj svečanosti s tem, da bodo pri tej priliki podeljena prva odlikovanja novega reda jugoslovenske krone. Po končanih svečanostih bo prirejeno na vojaškem vežbališču kosilo za 8000 oseb, na katerega bodo poleg zastopnikov vseh vojnih edinic povabljeni tudi zastopniki diplomatskega zbora, vsi vojni atašeji ter razni drugi odličniki in zastopniki vojaških in civilnih oblastev.
Zaključek škofovske konference v Zagrebu
0 sklepih ni bilo objavljeno nikako poročilo - Deževje ovira udeležbo na evharističnem kongresu
Zagreb, 13. avgusta, č. Konferenca jugoslovenskih škofov je bila po dvodnevnih posvetovanjih, ki so trajala od 9. do 12. in od 5. do 7., nocoj zaključena. O konferenci ni bil izdan nikak komunike, čeprav je bil prvotno obljubljen. Izve se le. da se nanaša-io sklepi v glavnem na odnošaje katoliške cerkve do države, na cerkveno premoženje (veleposestva) v zvezi z agrarno reformo in na vprašanje izvencerkvenega udejstvovanja duhovščine ter katoliških necerkvenih orga-
nizacij.	, .
Zagreb, 13. avgusta. Cn. Glavne evhari-stične svečanosti se bodo pričele v petek, danes pa so se nadaljevala posvetovanja j-.igoslovenskih škofov. Razprave so bile strogo tajne in udeleženci odklanjajo o predmetu razprav in o sklepih vsakoizh^ vo.	'
Dočim se je sprva pričakovala ogromna udeležba na evharističnem kongresu, je de-
ževno vreme precej pokvarilo. Že danes bi imeli priti prvi posebni vlaki romarjev, pa so izostali. Iz Srbije je bilo napovedanih preko 1000 udeležencev, prišlo pa jih bo po zadnjih vesteh samo 300. Ameriški Hrvatje, ki so nedavno prispeli v Zagreb, so se večinoma razšli, če se vreme ne bo izboljšalo, bo udeležba daleč zaostajala za pričakovanjem.
Jutri popoldne prispe v Zagreb papeški nuncij Peilegrinetti, ki se mudi v Radenskih toplicah. Nuncij Peilegrinetti oficijelno zastopa papeža ter mu pripravljajo zato posebno slovesen sprejem. Pol ure pred prihodom vlaka bodo njemu v pozdrav zvonili v vseh zagrebških cerkvah, ob prihodu vlaka pa bodo zopet zazvonili vsi zvonovi ter bo trajalo zvonenje celo uro. Tekom jutrišnjega dne prispe tudi že nekaj posebnih vlakov z udeleženci na evharističnem kongresu.
Velik požar na Reki
Zgorela so lesena skladišča ob mostu preko Riječine — Reški gasilci
so odklonili pomoč sušaških
Sušak, 13. avgusta. V noči od ponedeljka na torek je izbruhnil na Reki tik ob mostu, ki vodi s Sušaka, na tako zvanem Skoljiču pri kopališču Ilona, velik požar. Ogenj je zajel lesene barake, ki služijo za skladišče, se je pozneje razširil na sosedne hleve in obstojala je nevarnost, da zajame tudi bližnje skladišče bencina. Odsev požara je bilo videti daleč naokrog. Na Sušaku se je zbrala velika množica ljudi, ki je opazovala uničevalno delo razbesnele-ga elementa. Reški gasilci so imeli vse do 4. zjutraj obilo posla, da so ogenj lokalizir1^ in pogasili. Sušaški gasilci so tak prvem signalu prihiteli na pomoč. ^ sa poveljnik reških gasilcev jih je zavrnil, češ, da bo že sam opravil. Morali so se vrniti nazaj preko mostu na naše ozemlje. Kljub temu so čakali v pripravljenosti vse do jutranjih ur. ko ni bilo več nobene nevarnosti.
Vzrok požara še ni znan. Bržkone je nastal ogenj zaradi neprevidnosti. Zgorela sta tudi dva konja. Škoda v primeri z obsegom požara ni velika, ker so bila skladišča prazna.
Zračni promet med Kanado in Anglijo
London, 13. avgusta AA. Kanadskemu ministrskemu predsedniku Benettu je kon-strukter zrakoplova »R 100« sir Denistoun Burney predložil definitivni n^črt za uvedbo zračnega prometa med Veliko Britanijo in Kanado. Podrobnosti še niso znane, vendar se je zvedelo, da ie Bumey predlagal zgraditev novega zrakoplova, večjega od »R 100«, ki bi prevažal pošto in pomike enkrat na teden. 75% stroškov bi nosili obe vladi. — »R 100« odleti v Anglijo nocoj ob 10. po kanadskem času.
Dr. Verona umrl
Zagreb, 13. avgusta, n. Danes dopoldne Js preminul rektor visoke komercijalne šole v Zagrebu dr. Ante Verona, bivši predsednik kasacijskega sodišča in podpredsednik oddelka B Stola sedmorice. Star je bil 63 let. Rodom je bil iz Hercegnovega, študiral pa je v Zagrebu, Gradcu in na Dunaju. Bil jo redni profesor na ekonomsko-komer-cijalni visoki šoli, na kateri je predaval pomorsko pravo. Izdal je več strokovnih knjig in mnogo sodeloval v raznih strokovnih revijah. Politično se ni udejstvoval.
Zaključek dela v Vrnjački banji
Vrnjačka banja, 13 avgusta, p. Danes je jugoslovensko-bolgarska mešana komisij^, ki ie razpravljala o likvidaciji dvolastniških posestev, definitivno zaključila svoje delo. Popoldne so bili na zaključni seji podpisani protokoli o doseženih sporazumih. O rezultatu konference bo jutri objavljen službeni komunike. Nocoj ie bolgarska delegacija priredila na čast jugoslovenski delegaciji banket, jutri zjutraj ob 7. pa odpotujeta obe delegaciji na ekskurzijo po Srbiji in Bosni, nakar bosta posetili še tudi ostale pokrajine.
Povratek ministra Srškiča
Beograd, 13. avgusta AA. Davi je prispel iz Sarajeva minister pravde dr. Milan Srškič.
Prosvetni minister v Zagrebu
Zagreb, 13. avgusta n. Davi je prispel semkaj minister prosvete g. Boža Maksi-movič. Posetil je več šolskih zavodov in se zlasti zanimal za to, kako so bili uporabljeni proračunski krediti, določeni v šolske svrhe. Minister prosvete ostane še nekaj dni v Zagrebu, nato pa bo po vsej priliki odpotoval na Bled.
Napredovanje v finančni službi
Beograd, 13. avgusta p. »Službene No-vine« objavljajo ukaz o napredovanju v finančni službi. Na področju dravske finančne direkcije so napredovali v višjo skupino poverjenik finančne kontrole v Novem mestu Anton Muškatelc, finančni poverjenik v čabru Stanko Bajič, podnad-zorniki finančne kontrole Franc Buchber-ger v Ljubljani, Fran Gaberšek v Mariboru, Ivan Torkan v Dravogradu, Alojzij črepinko v Logatcu, Ivan Pažon v Krškem in Andrej Ličin v Kočevju — Postavljena sta za finančne preglednike Martin Petrančič v Kranju in Martin Golob v Ljubljani.
Napredovanje v tehnični skžbi
Beograd, 13. avgusta p. Današnje »Službene Novine« objavljajo ukaz o napredovanju in imenovanju v tehnični službi. Med drugimi sta napredovala za tehnična višja svetnika pri banski upravi v Ljubljani Karel Orel in Leo Mencinger; za tehnične svetnike Oskar Jurman pri sreskem poglavarstvu v Mariboru in Alojzij Koče-var pri banski upravi v Ljubljani, Viktor Piletič pri sreskem poglavarstvu v Ljubljani; nadalje sta napredovala v višjo skupino Fran Rulovec in Ljudevit Jurič v Mariboru.
Dobra letina v Bolgariji
Sofija, 13. avgusta AA. Predsednik bolgarske vlade Ljapčev je izjavil poročevalcu »Zore«, da sobranje ne bo sklicano na izredno zasedanje. O letošnji žetvi je Ljapčev pristavil, da je prav dobra in da bi bila napaka, če bi se ne izkoristila za dvig bolgarskega eksporta.
Grčija nabavlja podmornice
Rim, 13. avgusta AA. Med grško vlado in neko italijansko ladjedelnico je bila podpisana pogodba, glasom katere bo ladjedelnica dobavila grški vladi dve podmornici tipa Dardo.
Reforma davka
* * ^
na poslovni promet
Podrobnosti iz novega zakona
Način plačevanja
Nadaljne odredbe obsegajo način plačevanja in prijave prometa za davek za poslovni promet. Osebe, ki niso obvezane voditi knjigo doseženega prometa, morajo na koncu \sakega poslovnega leta prijaviti promet istočasno s prijavo za pridobnino. Davčno osnovo takih oseb ugotavlja pristojni davčni odbor istočasno z osnovo za pridobnino. Davek pa predpisuje davčna uprava pri čemer uporablja za promet blaga, ki ri podvrženo skupnemu davku, splošno 1 odstotno stopnjo. V knjigah izvršenega prometa ni treba voditi evidence o prometu z blagom, ki se uvaža iz inozemstva in o prometu z onim domačim blagom, na katero je že plačan skupni davek od druge določene
Zakon o skupnem davku na poslovni promet, s katerim se dopolnjujejo in spreminjajo predpisi zakona o davku na poslovni promet od 31. januarja je pravkar
objavljen v 182. številki »Službenih novin« od 12. avgusta. Najvažnejše njegove določile. so naslednje:
V prvem členu daje zakon finančnemu /ministru pooblastilo, da po zaslišanju predstavnikov prizadetih gospodarskih panog uredi z naredbami davek na poslovni promet za . posamezne proizvode in trgovinske poslovne panoge, tako da se ta davek za ve faze prometa z dotičnim blagom ali z njegovimi sestavnimi deli enkrat plača, in sicer na podlagi skupne davčne stopnje (skupni davek na poslovni promet) pri producentu, pri uvozu ali pri dobavitelju. ,iNačin plačanja, obseg skupnega davka in davčne stopnje, kakor tudi druge posebne odredbe glede postopanja in kazni bo predpisal z uredbami finančni minister za posamezne produkcijske panoge po sporazumu z drugimi pristojnimi ministrstvi. Stopnje skupnega davka se bodo ugotavljale na podlagi povprečnega prometa dotičnega blaga (prometnih faz) od producenta do konzumenta.	1
Skupni davek bo naenkrat obsegal vse r>abavke (vse faze prometa) za eno in isto * -r.-r, v trgovinskem prometu. Kjerkoli ra bo mogoče se bo skupni davek uredil tako, da bo obsegal tudi obremenitev nabavk predproizvodov, potrebnih ali uporabljen1!] za izdelavo gotovega blaga, kakor tudi vseh r>oznejših proizvodov, ki se bodo iz tega blaga izdelali (kombinirali skupni davek). Katere posamezne faze prometa bodo konkretno krite s skupnim davkom, bo v uredbah za vsako blago posebno označani.
Za podjetja, ki samo predelujejo polfabrikate. nabavljene od drugih produceacv/, Hi so obvezani plačati skupni davek na gotov proizvod, se ima, kjerkoli je jug^ce, ugotoviti samo zmerni davčni dodatek, da se tako gotovi proizvod, onega ki samo Predeluje blago, enako obremeni, kakor proizvod podjetnika od katerega je nabavljen polfabrikat in ki mora plačati skupni davek.
Da se doseže enaka davčna obremeiitev mora pri davčni stopnji za uvoženo blago priti do izraza tudi predhodno obdavčenje, ki obremenjuje surovine, polfabrikate in drugi materijal, potreben za izdelavo 'sto-vrstnega domačega blaga (skupni davek za izravnanje). Poleg splošnega 1 odstotnega davka na poslovni promet bomo torej v bodoče imeli skupni davek na poslovni promet, ki bo obsegal vse faze prometa z istim blagom v trgovini, ali v produkciji, kombinirani skupni davek, ki bo obsegal vrhu tega še promet s proizvodi, pozneje izdelanimi od tako obremenjenega blaga, davčni dodatek za producente, ki izdelujejo blago iz obremenjenih predproizvodov in skupni davek -za izravnanje preobremenitve sirov.in in polfabrikatov, ki se bo nalagal na blago pri uvozu.
Skupni davek na blago, izdelano ali predelano v nsši državi, so obvezne plačati one osebe, ki bodo po uredbah označene kot plačniki za dotične pavšalirane faze prometa. Davčni zavezanec, ki je povodom nabavke obvezan plačati skupni davek, more, Da izrecno zahtevo pa celo mora kupcu v računu ali fakturi posebej zaračunati davek, poleg cene za blago, pri čemer kupec nima pravice pri plačilu odbiti zneska za davek. Prepovedano pa je posebno zaračunanje davka za ono blago, ki ni podvrženo skupnemu davku, ali od strani onih obve-zancev skupnega davka, ki niso prisiljeni voditi knjige izvršenega prometa. S plačilom skupnega davka je poravnan prometni davek za ves promet do konsumenta. pri čemer se za konsnmenta smatra oni, ki ne kupuje blaga zaradi nadaljnje prodaje. Kon-sument je torej tudi oni, ki predeluje kupljeno blago in se novi proizvod smatra kot novi predmet, k.i je samostojno podvržen davku, v kolikor taka predelava ni upoštevana pri kombiniranem skupnem davku za polfabrikate.
Plačilo davka pri uvozu
Skupni davek se plača za uvoženo blago pri carinarnicah na isti način kakor se plačujejo ostale uvozne dajatve, pri čemer se za davčno osnovo računa fakturna ali deklarirana vrednost skupno z vsemi uvoznimi dajatvami. Za posamezne vrste blaga pa more finančni minister od časa do časa ugotoviti povprečno vrednost, ki se vzame za osnovo pri ugotavljanju skupnega davka za izravnanje. Če pri pošiljki raznega blaga ni označena vrednost za vsako posamezno blaso, tedaj se davek odmeri od skupne vrednosti na podlagi najvišje stopnje predvidene za blago, ki je v pošiljki, če uvoznik ne izroči orig. računa ali če carinarnica smatra, da je deklarirana vrednost prenizka. se odmeri davek na podlagi običajne vrednosti dotičnega blaga v naši državi. Pri uvozu preko pošte se vzame kot najmanjša vrednost desetkratni znesek carinskih dajatev; če pa je blago oproščeno carine jo mora sprejemnik deklarirati. Tzjemno se v potniškem prometu plača davek na poslovni promet pri carinarnicah v višini deset odstotkov carinskih dajatev, ne glede na to ali je blago podvrženo splošnemu 1-odstotnemu ali skupnemu davku na poslovni promet. Od skupnega davka na poslovni promet je pri uvozu oproščeno blago, ki je po čl. 9. zakona o splošni carinski tarifi oproščeno carine, kakor tudi blago, ki se uvaža na povračilo ali pa na oplemeniten. Na trošarinsko blago se skupni davek plačuje istočasno z državno trošarino, pri čemer glede prestopkov in kazni veljajo odredbe zakona o državni trošarini.
osebe. Od vodenja knjige izvršenega prometa pa se opraščajo davčni obvezanci, ki redno vodijo knjige, iz katerih je mogoče dobiti podatke za ugotovitev davka, in obvezanci, ki redno vodijo knjige, iz katerih je mogoče dobiti podatke za ugotovitev davka, in obvezanci, katerih celoletni promet ne presega 360.000 Din.
Povračilo davka pri izvozu
Trgovcu-izvozniku se lahko v celoti ali delovno povrne davek za blago, izloženo v inozemstvo, in sicer kadar izvoznik izvozi blago nabavljeno neposredno od producenta v naši državi (v tem primeru se povrne oni znesek davka, ki ga je producent izrecno na njega prevalil) in kadar trgovec izvozi v inozemstvo blago, kupljeno v naši državi od drugega trgovca (v tem primeru povrne davek prevaljen od producenta na trgovca, in sicer za 75% fakturnega zneska). Pri tem mora blago ostati v nespremenjenem stanju, sme pa biti sortirano in očiščeno. Povračilo se lahko zahteva v teku 6 mescev in imajo pravico do povračila le osebe, ki vodijo knjige prometa ali predpisano knjigovodstvo. Ža gotove vrste blaga more minister za finance s posebnimi uredbami dovoliti delno ali celotno povračilo onega davka, s katerim je izvozno blago obremenjeno zaradi obremenitve predproizvodov, sestavnih delov ali pomožnega materijala, ki je bil potreben za izdelavo blaga.
(Glej tudi članek na 5. strani.)
Priprave za splošno stavko na Madžarskem
Število brezposelnih na Madžarskem preseglo pol milijona — 1. septembra prirede brezposelni velike demonstracije proti vladi v zvezi z
generalno stavko
kak način bi omilila brezposelnost, preganja socialiste ter šikanira opozicijo, ki ji očita, da je premalo patrijotična.
Pred davnim časom je že napovedala, da bo dobila v inozemstvu večje investicijsko posojilo in celo vezala nanj svoj obstoj. O tem posojilu pa so sedai potihnili vsi glasovi.
Zaradi tega je bilo soglasno sklenjeno organizirati 1. septembra splošno stavko po vsej Madžarski, ki bo združena z velikimi demonstracijami brezposelnih delavcev. Na ta način upajo madžarski brezposelni, da bo postala vlada pozornejša na njihov položaj, ker se bo bala nemirov. Tem demonstracijam se bodo pridružili tudi vsi zaposleni delavci.
JBudlmpešta, 13. avgusta, d. Osrednja zveza madžarskih poljedelskih delavcev je imela dolgotrajno sejo, na kateri je razpravljala o naraščajoči brezposelnosti na Madžarskem, kjer je že okoli pol milijona brezposelnih. Daljši referat je imel poslanec Peyer, ki je ugotovil, da ni doslej Bethlenova vlada posvetila še prav nič pozornosti akciji za omi-ljenje breztposelnosti in da prepušča povsem božji previdnosti usodo pol milijona stradajočih Madžarov. Vlada ima v svojih programih nešteto besedi za izražanje svoje ljubezni do madžarskega naroda, pri tem pa gleda prekrižanih rok, kakor umira pol miljona najbolj delavnega dela naroda, ki zre v brezupno bodočnost. Namesto da bi vlada razmišljala na
Afridi oblegajo trdnjavo Pešavar
Oddelek Afridov je prodrl do evropskega dela Pešavarja, kjer se je vršila krvava bitka z angleškimi četami — Uporniško gibanje se širi
tudi med drugimi plemeni
Izvrševanje zakona o vinu
Beograd, 13. avgusta, č. Te dni je stopil v veljavo zakon o vinu, ki je bil podpisan in objavljen že 9. decembra 1929. O uve-ljavljenju zakona je izdalo ministrstvo za poljedelstvo obširna navodila. Kratek izvleček navodil mora biti iavno nabit v vseh občinskih pisarnah, vseh gostilnah in sploh loJ-aJ'1), kjer se prodajajo ;n trčijo vino in druge alkoholne pijače, ki spadajo pi.d okrilje tega zakona. Kontrolo nad izvajanjem zakona vodijo vinski nadzorniki pri banskih upravah s svojimi organi ob podpori organov finančne kontrole, vinske analize pa izdajejo enološke postaje.
Šolska razstava o priliki kongresa UJU
Beograd, 13. avg. č. O priliki kongresa UJU, ki se bo vršil v Beogradu od 20. do 25. avgusta in bo združen s proslavo 10 letnice združitve nacijonalnih učiteljev, bo prirejena v Beogradu razstava, ki bo nazorno prikazovala delo učiteljstva v šoli in izven nie na vseh panogah javnega življenja. Delegati posameznih poverjeništev, ki bodo organizirali razstavo, so že prispeli v Beograd. Razstava bo nudila zanimive podatke o stanju in razvoju našega šolstva in o modernizaciji učnih metod.
Dve nesreči z granato
Beograd, 13. avgusta, p. Trije delavci tvrdke Batignol, ki so zaposleni pri delih za izsušenje obdunavskega ozemlja v tako zvanem Pančevskem ritu, so našli pri kopanju zemlje staro granato. Opoldne so jo odnesli v svojo barako, kjer so jo hoteli razstaviti. Pri tem so ravnali zelo nestrokovnjaško, tako da je granata s silnim pokom eksplodirala. Vsi trije delavci so bili pri tem hudo ranjeni.
O drugi slični, a še hujši nesreči poročajo iz Kragujevca. Tam je delavec Ljudevit Kolin zaposlen v vojnotehnič-nem zavodu, izmaknil granato in jo odnesel domov. V kleti jo je hotel izprazniti, a je tako nerodno brskal z nekim železom po njej, da je eksplodirala. Kolina je pri tem dobesedno raztrgalo. Sodna komisija, ki je popoldne prispela na lice. mesta, je morala posamezne dele trupla pobirati po vsej kleti.
Promet na Sušaku
Sušak, 13. avgusta č. Promet v sušaški Inki stalno narašča. Zadnje dni j? pristanišče stalno zasedeno po pre.to;nor.4nh tovornih parnikih, ki dovažaio in odvažajo nairazičnejše blago. Danes je bilo v sušaški luki devet prekomorskih parnikov, poleg tega pa še cela vrsta manjših parnikov, ki obavljajo obalni promet v Dalmacijo od-nosno sploh na Jadranskem morju. V luki delajo noč in dan ter iedva zmagujejo delo, vendar pa je luško poveljstvo poskrbelo za to, da parnikom ni treba čakati na razkladanje izven luke.
Zemunski umor -
maščevanje
Zemnn. 13. avgusta, p. Zagonetni umor delavca Karla Majerja. ki so ga po napadu na občinskega stražnika Ruka našli včeraj umorjenega v nekem koruznem polju (o čemer smo poročali že včeraj), je bil danes pojasnjen. Preiskava, ki jo je vodila beograjska policija, je ugotovila, da je delavca umoril poljski čuvaj Lazar Lazajič, ki so ga danes popoldne aretirali. Lazajič je pri zaslišanju dejanje odkrito in brez kesanja priznal ter izjavil, da se je hotel na ta način maščevat; zaradi napada na svojega prijatelja, občinskega stražnika Ruka, ki leži s hudimi poškodbami v bolnici. Izjavil je, da mu dejanja ni žal, češ, red mora biti in napadalci so zaslužili kazen za svoj divjaški napad. Danes so Lazajiča oddali v sodne zapore.
Francoski letalski strokovnjak v Jugoslaviji
Novi Sad, 13. avgusta p. Danes dopoldne je prispel semkaj na svojem lastnem letalu znani francoski tvorničar ln kon-strukter letal Leprde, ki slovi tudi kot letalski akrobat. Iz Novega Sada je popoldne poletel v Beograd, kjer bo ostal nekaj dni in proučeval naše letalske razmere, nato pa bo odpotoval v Bukarešto.
London, 13. avgusta, d. Iz Lahora poročajo, da postaja položaj pred Peša-varjem zelo kritičen. Tolpe uporniških Afridov so zasedle vse dohode k trdnjavi ter preprečujejo sleherni promet med Pešavarjem in zaledjem.
Pri poslednjih spopadih se je posrečilo četi Afridov na dosedaj še nepojasnjen način vdreti prav v evropski del Pešavarja, kjer so jih nato skoro vse postrelili angleški oklopni avtomobili. Afridi so zelo bojeviti ter napovedujejo, da ne bodo odnehali v svoji borbi. Razpolagajo tudi z modernim orožjem, celo s strojnicami in lahkimi brdskimi topovi, tako da sumijo Angleži, da so jih oborožili boljševiški agenti.
Iz Lahore so bila odposlana proti Pe-šavaru močna vojaška ojačenja, ki bodo vzpostavila zvezo z odrezano trdnjavo ter pomagala trdnjavski posadki očistiti teren v okolici trdnjave, kjer so se med skalami utrdili Afridi. Kot prvi je odvozil proti Pešavarju oklopni vlak z bataljonom angleških strelcev, ki so
oboroženi tudi z metalci plamenov.
Bombay, 13. avgusta. AA. Afridska plemena so razdejala železniško progo ki spaja Pešavar s Novšerom. Tudi to mesto oblegajo uporna plemena. Angleži bombardirajo upornike vztrajno vendar očividno brez posebnega uspeha, ker so se Afridi že prilagodili temu boju in se spretno izmikajo strelom. Po vsej priliki se bodo Afridom priključila še druga gorska plemena.
London, 13. avgusta. AA. Poročajo iz Bombaya, da se je položaj v Pešavarju znatno zboljšal. Brzojavne zveze so vzpostav ljene.
Bombay, 13. avgusta. AA. Davi je bil v Poomi tretji sestanek med Gandijem, dvema bratoma Nehro in gospo Najdu, ki so drug drugega nadomeščali pri vodstvu nacijonalističnega pokreta v Indiji. Razgovarjali so se o nadaljnji taktiki indijskih nacijonalistov in o predlogu zmernega nacijonalističnega krila, da bi se poskušala uvesti pogajanja t indijsko vlado.
Načrt za omiljenje angleške brezposelnosti
Vlada bo uvedla 10% davek na uvoz tujih izdelkov in organizirala naseljevanje brezposelnih v Avstraliji in Kanadi
London, 13. avgusta d. Veliko senzacijo je vzbudila vest delavskega lista »Daily Heralda«, da se bavi Macdonaldova vlada resno z načrtom predložiti na jesenskem zasedanju spodnje zbornice zakon o uvedbi 10% davka na uvoz vseh tujih proizvodov v Anglijo. Ta davek bi vrgel na leto do 30 milijonov funtov sterlingov in bi se stekal v posebni fond za pobijanje brezposelnosti.-
Z njegovo pomočjo pa bi vlada tudi organizirala veliko izseljevanje angleških brezposelnih delavcev v angleške kolonije in dominijone. V poštev za to veliko izseljevanje bi prišli predvsem Kanada in Avstralija.
Vladni načrt pozdravljajo konservativni listi kot prvi odločni korak za omiljenje brezposelnosti ter vidijo v njem tudi sredstvo za vsaj delno zaščito angleške industrije, ki se nahaja v veliki krizi zaradi inozemske konkurence. Liberalni listi pa so zaenkrat še zelo rezervirani ter izražajo samo dvom, da li se bo posrečilo pripraviti angleške brezposelne delavce do tega, da bi odšli iskat dela v kolonije in dominijone. Proti temu načrtu že sedaj odločno protestirajo poslanci delavske neodvisne stranke, ki očitajo vladi, da se hoče na ta način otresti nezadovoljnih delavskih mas, ki obsojajo njeno preveliko pakliranje z buržuazijo.
Papež hudo bolan
Dunaj, 13. avgusta d. >Neue Wiener Journal« poroča iz Rima, da se je stanje papeža, ki je že dalj časa bolan, zadnje dni tako poslabšalo, da se zdravniki resno boje katastrofe. V vatikanskih krogih so zaradi tega v velikih skrbeh, ker je papež zelo oslabel.
Ko so papežu pred nekaj dnevi predložili načrt za obnovo vatikanskih poslopij je resignirano dejal, da prepušča to delo svojemu nasledniku. Opustil je tudi misel, da bi zapustil Vatikan ter odšel na odmor. Sicer je še vse do včeraj sprejemal avdijence, vendar je opravljal to le z največjo težavo in neizrekljivim samopremago-vanjem.
Redukcija francoskega proračuna
Pariz, 13. avgusta, g. Izvršujoč sklepe včerajšnjega ministrskega sveta je pričel danes proračunski minister z revizijo pro* računa. Da se zniža proračun za prihodnje leto na številki letošnjega leta, je treba najprej izenačiti s črtanjem dve milijardi. Razen tega je treba pri zahtevah posainez* nih ministrstev črtati še nadaljne štiri mi* lijarde, nakar bo proračun dosegel najbrže višino 48 milijard frankov. Te vladne ukre» pe odobrava skoraj soglasno vsa javnost, s čemur je Tardieujeva vlada znatno oja* čila svoj položaj.
Čsl. gospodarski krogi za pričetek razgovorov z Jugoslavijo
Praga, 13. avgusta h. Češkoslovaški gospodarski krogi zahtevajo, da bi se čim prej pričeli razgovori med češkoslovaško in Jugoslavijo zaradi sklepa trgovinske pogodbe. »Narodni listy« menijo, da bo češkoslovaška vlada počakala, da bo Jugoslavija stavila konkretne predloge.
Ženska volilna pravica na Japonskem
Tokio, 13. avgusta d. Notranje ministrstvo izdeluje načrt zakona o ženski volilni pravici, ki jo bodo imele vse žene stare nad 35 let. Japonske žene pozdravljajo ta zakon, ki daje ženam aktivno in pasivno volilno pravico kot prvi korak k enakopravnosti.
Svetovni poljedelski kongres
Rim, 13. avgusta AA. Minister za poljedelstvo Acerbo je sprejel podpredsednika svetovne poljedelske zveze Carrerasa in ravnatelja španske poljedelske šole Are-missa, ki sta mu javila, da bosta sodelovala na svetovnem kongresu za poljedelstvo.	'
Mednarodni dijaški kongres v Bruslju
Bruselj, 13. avgusta, g. Danes je bil tu* kaj otvorjen 12. kongres mednarodne di* jaške organizacije (C1E), ki se ga udele* žujejo delegati 40 narodov. Kongresu pred« seduje predsednik francoske dijaške zve« ze Saurin, Zastopnik belgijskega prosvet« nega ministrstva je čestital organizaciji za delo, ki ga je izvršila v 10 letih.
Avanture 161etne voditeljice vlomilske tolpe
Berlin, 13. avgusta, s. 181etna voditeljica tatinske tolpe, znana pod imenom »Divjaška Lizk, o kateri je bilo zadnje mesece mnogo govora in pod katere vodstvom je bilo izvršenih mnogo drznih tatvin, se je danes sama prijavila policiji.
Izjavila je. da je hotela s tem ubežati maščevanju svojih tovarišev. Zapustila je že v zgodnji mladosti domačo hišo ter kmalu zašla v slabo družbo, ki je pričela pod njenim vodstvom krasti vse, kar ji je prišlo pod roke. Tolpa je živela v izobilju, dokler ni prišlo končno med njenimi pristaši, ki so bili obenem tudi njeni Ljubimci, do spora. Pri tem je igrala veliko vlogo bolezen, s katero ie >Divjaška Lizk, ali pravilno Elza Prifert okužila svoje prijatelje.
Dempsey otvoril igralnico
Jfewyork. 13. avgusta, g. Bivši svetovni prvak v boksu Jack Dempsev je ustanovil skupno s svojim manažeriem na ameriška-mehiški meji v Enzinatiju igralnico, ki jo hoče polagoma dvigniti v ameriški Monte Carlo. Kakor je zatrdil svojim prijateljem, pa se Dempse> ne misli odreči popolnoma boksarstvu.
Objave Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine
Beograd, 13. avgusta. Ugledna tvrdka v inozemstvu se je obrnila na zavod za pospeševanje zunanje trgovine s prošnjo, naj ji sporoči naslove naših tvornic tekstilnega blaga, bombaževinskih izdelkov in trikotaže sploh. Zato poziva zavod za pospeševanje zunanje trgovin interesente, naj spoj-oče svoje naslove njegovemu in-formacijsko-komercialnemu odseku.
V zvezi z obiranjem hmelja in zaradi velikega zanimanja na inozemskih tržiščih za ta naš pridelek je zavod za pospeševanje zunanje trgovine pozval Interesente, ki se bavijo z izvozom hmelja, naj mu sporoče svoje naslove, da bi jih mogel dostaviti uvoznim tvrdkam v raznih državah. Naslovi z ostalimi podatki naj se pošiljajo informacijsko-komercialnemu oddelku zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu.
Kralj Karol posetil univerzo* v Valni
Bukarešta. 13. avgusta. AA- Kralj Karelj je včeraj obiskal narodno univerzo, ki jo vodi v Valni profesor Jorga. Pot od Sinaje do Valne je kralj prevozil z avtomobilom, ki ga je sam sofiral. Na vsej poti so prebivalci kialja spoznali in ga oduševljeno pozdravljali.
V Valni je šel kralj na univerzo v spremstvu svojega nekdanjega profesorja Jorge, ki ga je pozdravil z nagovorom, v katerem je povedal, da pomeni kraljev poset soli—' darnost kralja z velikim delom rumunske kulture.
Na ta nagovor je kralj odgovoril: Srečen sem, da ponovno vidim ognjišče rumunske kulture. Ker sem tudi sam eden izmed onih, ki so svojega duha in delavnost posvetili razvoju in napredku Rumunije, pozdravljam njega, ki je 20 let kot pravi apostdl stal na čeiu tega zavoda na čast vse države in v svojo čast. Po vzoru velikih vladarjev naše domovine se obvežem, da bom tudi jaz vladar rtununske kulture.
Obnova ceste na Vršič
Ljubljana, 13. avgusta.
Pred dnevi so poročali časopisi, da je cesta na Vršič že dostopna za avtomobilski promet. Baje je bilo mnogo avtomobilistov že minulo nedeljo, 10. t. m., na samem sedlu. Po pripovedovanju nekaterih izmed teh prvih izletnikov, ki so se povzpeli z motornim vozilom na 1612 m visoki pre* laz, pa je cesta le deloma popravljena in povzročajo zlasti nekatera ožja mesta po* sebno večjim in dolgim vozilom težkoče pri jemanju ovinkov. Zaradi tega smo se informirali pri tukajšnjem Avto*klubu ter prejeli naslednje poročilo:	r
»Obnovitvena dela na cesti Vršič so sc pričela šele v začetku tega meseca. Z ne« verjetno hitrim delom se je posrečilo v par dneh odstraniti vso ono množino gre* 7 šča in kamenja, ki so ga tekom let nanesli plazovi. Nekateri deli ceste so bili zasuri v višini par metrov, ravnotako pa je bilo popravljenih mnogo usedlin. Na enem mc* stu je bilo potrebno napraviti povsem no* vo cesto, ker stari del ceste zaradi poru* šenega mostu ni bil več uporaben. Ob zelo previdni vožnji je bil mogoč dostop na sedlo že v nedeljo, 10. t. m. in se je v resnici zbralo tega dne lepo število avto* mobilistov, vnetih športnikov ob jugoslu* venski*italijanski meji vrh sedla. Razum* ljivo je, da je bilo treba tako Dr vožnji navzgor, kakor tudi navzdol mnogo pre* vidnosti in zlasti na ostrih ovinkih velika spretnosti, ker je bila cesta, kakor orae= njeno, le za silo obnovljeua, v kolikor je bilo pač v kratkem času mogoče storit!. Dela na obnovitvi pa se vrše v nezmanjša* nem tempu, tako da se cesta z vsakim dnem bolj usposablja za avtomobilski pro* met. Popravljeni so bili tudi mostovi, ne* kateri trajno, drugi samo zasilno, ker fco izvršena temeljita poprava mostov pred* vidoma šele prihodnje leto.«
Kakor vidimo torej, se bliža končno* veljavno uresničenje najlepša in najzani* nvvijše alpske ceste in ne dvomimo, da bo z vsakoletno nadaljno obnova cesta zopet v. takem stanju, da jo bo mogoče odpreti tudi za prekomejni promet preko Trente v Italijo. Po dobljenih informacijah se dela s polno paro tudi na itilijanski stra* ni na obnovitvi ceste zlasti mostov.
Ker je cesta na Vršič že sama na sebi mestoma precej drzno Izpeljana, bi bilo želeti, da se že ob sedanji obnovi, kolikor je to pač mogoče, odstrani grušč in ka* menje, ki občutno zmanjšujeta manevri* ranja v ostrih ovinkih. Sicer smo pa opa* žili že v nedeljo poleg manjših tudi neko* liko večjih voz na sedlu, tako n. pr. celo Lincoln, dolgega Packarda itd. Z obnovo ceste na Vršič je dana zlasti Kranjski go« ri nadaljna možnost razvoja v tujsko*pro* metnem oziru.
Zbornica za TOI in obrtniško zborovanje na Jesenicah
Iz pisarne Zbornice za TOI smo prejeli že v ponedeljek pojasnilo, katerega obja* va se je žal pomotoma zakasnila. Pojasni* lo se nanaša na »Ponedeljkovo« poročilo o obrtniškem slavju na Jesenicah. V poro* čilu je stalo med drugim, da je predsed* nik Zveze obrtnih zadrug g. Kebek grajal obnašanje predsednika Zbornice za TOI, ki je prepovedal vsemu zborniškemu urad* ništvu udeležbo na tej obrtniški proslavi. Prav tako je grajal sumljivo dejstvo, da ni bil navzoč noben zastopnik Zbornice TOI, ki bi na pristojnih mestih tolmačil težnje in zahteve obrtnikov.«
Tako poročilo v »Ponedeljku«. Pojasnilo Zbornice za TOI pa se glasi:
»Z ozirom na poročilo o obrtniškem slavju na Jesenicah, priobčenem v »Pone* deljku«, dne 11. avgusta, ugotavljam kot namestnik vodje zbornične pisarne, da ni res, da bi bil katerikoli član zborničnega predsedstva zborničnemu uradništvu pre* povedal udeležbo na obrtniškem slavju mi Jesenicah. Res je, da je bilo vsem zbornic« nim uradnikom na prosto dano, da se zbo* rovanja udeleže bodisi kot referenti ali kot gosti. — Ivan Mohorič l. r., zbornični taj« nik.«
Kar se tiče »Ponedeljkovega« poročila, je bilo že iz torkovega »Jutra« razvidno, da je poročilo deloma netočno, odnos no pomanjkljivo. Gosp. Rebek na Jesenicah ni izjavil, da je bila uradništvu zbornice prepovedana sploh vsaka udeležba na obrtniškem zborovanju, temveč le službena udeležba.
VREMENSKA NAPOVED
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Na vzhodnem robu Alp sem in tja močne padavine. V splošnem ne bo bistvenega izboljšanja.
Zagrebško vremensko poročilo. Vre« me je bilo včeraj nestalno, dokaj oblačno, le od časa do časa se je zvedrilo. Anticiklon ki je pokrival zadnje dni južno*zapadno Evropo, je pod vplivom nastopajoče de*
gresije, ki se je formirala v severozapadni vropi in prešla v pravcu proti jugovzho* dn, povzročil slabše vreme. Zračni pritisk je padel za 1 do 3 mm; največji je v gor« njem Primorju in v Sloveniji. Jutranja temperatura je večinoma poskočila za 1 do 7 stopinj Celzija, samo v gornjem Pri« morju. Gorskem Kotaru in v Sloveniji je padb za 1 do 4 stopinje. Nebo je bilo zju« traj jasno v vzhodnih in južnih pokraji« nah, dočim je bilo v zapadnih pokrajinah, predvsem v Sloveniji oblačno ter je deže« valo. Morje je precej valovito in nemirno. Tudi za danes ni pričakovati znatnejših vremenskih sprememb.
Naši kraji in ljudje
Povratek čez morje
Ljubljana, 13. avgusta.
Ameriški rojaki * izletniki, ki so preži« ■veli v stari domovini lepe in ugodne dni, se zopet vračajo preko morja. Prva sku* pina, broječa 35 oseb, se je odpeljala v soboto zvečer iz Ljubljane naravnost v Cherbourg, kjer se bo 16. t. m. vkrcala na brzoparnik »Berengaria«. DTuga, naj* manjša skupina, broječa okrog 20 oseb, v kateri sta med drugimi voditelja ekskur* zije John Olip in pisatelj Molek, se bo od Ljubljane podala v petek ponoči in jo pot vodi preko Miinchena, Kolna, Ostenda v London, in odtam po ogledu v Ameriko. Tretja skupina, broječa 60 izletnikov, pa bo odpotovala v soboto zvečer z gorenj« skim brzovlakom proti Cherbourgu.
Težkih src, a vendar polni najlepših nepozabnih vtisov se naši ameriški rojaki
poslavljajo od stare- domovine. O turneji po Jadranu in nato preko Bosne in Beo* grada do Zagreba so polni hvale. Res, da je pot tekla naglo in da je bila naporna, to* da vse te težave enega samega tedna od« tehtajo lepote, ki so jih izletniki videli. Mnogim se niti sanjalo ni, da premoremo taka prirodna bogastva. Divili so se na« predku Beograda, a ko je dne 4. t. m. v Zagrebu sledil razhod, so mnogi ostali v tem lepem mestu še naslednji dan.
Vse izletniške skupine spremljajo na ko* lodvor in se poslavljajo od njih člani iz« seljeniške lige v Ljubljani. Bratje iz Ame* rike, kličemo Vam ob slovesu presrčni »Zdravo!« — in vam želimo srečno pot v novo domovino. Toplo nam tam pozdra« vite vse brate in setre — in vrnite se zopet kmalu!
i t;; - i k i ? & V C- mTUJ SfS i <>-v?
Kii mm mmmmm® »mm.
Skupina ameriških izletnikov
na povratku v novo domovino z brzoparnikom »Ile de France« preko francoskega
pristanišča Le Havre.
Strašno maščevanje Slovenke na Kosovem
polju
Naseljenka Magda Smejeva iz Prekmurja je po več letih priznala, da
je ubila svojega priležnika
Beograd, 13. avgusta Oblasti v Uroševcu so te dni razkrile vftlik zločin, ki je bil izvršen že marca leta 1926. v vasi Sazliji v nerodimskem srezu, ko je izginil bivši agrarni uradnik Bogoljub švarič, rojen 1872 v zagrebški okolici. Takrat so se razširile govorice, da se je švarič vrnil na Hrvatsko. Ker pa vsa poizvedovanja niso imela uspeha, je padel sum na seljakinjo Magdo Smejevo, doma iz Slovenije, ki je s švaričem dalj časa živela v divjem zakonu, da ga je ona spravila s sveta. Zasliševanja in poizvedovanja pa so takisto ostala brezuspešna, dokler te dni osumljenka po daljšem po- j novnem zasliševanju ni sama priznala strašnega zločina, o katerem je prostodušno izpovedala naslednje:
—S pokojnim Švaričem sem se seznanila pred osmimi leti v vasi Rušaniku v Slavoniji, kjer sem kot vdova po vojnem invalidu živela na državnem posestvu. Švarič je bil prišel obiskat neke svoje sorodnike in je obenem iskal gospodinjo, ki bi jo vzel s seboj na posestvo na Kosovem polju. Priporočili so mu mene, ugajala sem mu in obljubil mi je, da bo name prepisal hišo in deset hektarjev svoje zemlje. Po daljšem nagovarjanju sem pristala, razprodala svoje nepremičnine in se s hčerko odpeljala v Prištino, kjer je bil švarič uslužben kot agrarni uradnik. Ta-Koj pa sem bila bridko razočarana. Švarič sploh ni imel niti hiše niti posestva, vendar pa me je znal pregovoriti, da sem navzlic vsemu ostala pri njem. Obljubil mi je zakon in mi odvzel 8000 Din. Pol leta sva živela v slogi, nekega dne. pa me je okužil z venerično boleznijo. Hudo sva se sprla, ♦akar sem se podala v bolnico.
— Najhujše pa je šele sledilo. V času mojega zdravljenja je Švarič zapeljal mojo 13-letno hčerko. Ko sem to izvedela, sem ga prijavila sodišču. Ne vem, kako je bilo s preiskavo, a na njegovo moledovanje in kesanje sem mu zopet vse odpustila ter sva nadaljevala skupno življenje. Potekli sta dve leti. Kot vdova po vojnem invalidu sem dobila 5 ha zemlje v vasi Sazliji, kjer sem zgradila hišico. Takisto je Švarič kot kolonist dobil 5 ha tik poleg mojega posestva. In zopet sva nadaljeva-
la življenje v divjem zakonu. Leta 1926., mesec dni pred Veliko nočjo, neke nedelje zarana sem šla po vodo, dočim je Švarič še lenaril v postelji. Ko sem se vrnila, sem zopet zasačila švariča pri grdem zločinu nad mojo hčerko. Onesvestila sem se. Hčerka je pobegnila, švarič pa se je zadržal, kakor da se ni zgodilo nič zlega in je vnovič zadremal. Ko sem se osvestila, sem vsa razburjena poiskala ostro sekiro in udarila Švariča s tako silo, da sem mu presekala pol vratu. Izdihnil je brez glasu. Prav blizu hiše sem izkopala grob in zagrebla truplo.
— Po devetih mesecih sem vsa skesana zopet odkopala kosti, jih zbrala v sveženj in se namenila, da jih ponesem k policiji. Spotoma pa sem se premislila in kosti zakopala na neki njivi. Pred dvema letoma je policijska oblast izvršila preiskavo, ki pa jo je zaradi pomanjkanja dokazov zopet ustavila in verjela mojim zatrdilom, da biva švarič nekje na Hrvatskem. Zadnje čase, pravi Magda, me je vest spet tako pekla, da naposled vendar prostodušno priznavam svoj zločin . . .
Magda Smejeva je doma iz Odrancev v dolnjelendavskem srezu. Po njenih navedbah so res našli zakopane kosti pokojnega švariča ,nakar so Magdo in njeno hčer odpeljali v preiskovalni zapor v Uroševcu.
Zanimivosti iz Dolenjskih Toplic
Dolenjske Toplice, 12. avgusta.
V nedeljo se je vršila seja občinskega odbora, na kateri naj bi odbor odobril na občino Toplice pripadli znesek za tlako« vanje ceste Straža*Toplice. Ker se večina podeželskih občinskih odborov brani spre« jeti kakršnokoli breme, je bilo pričakova* ti precej burne seje. Toda naš občinski odbor je po županovem poročilu in uteme« ljevanju odbornikov gg. dr. Konvalinke, Gregorca in Pelka soglasno potrdil sklep komisije in prevzel novo breme, ki mu pripada. Tako je sedaj stvar temeljite po« prave ene najslabših cest urejena in je pričakovati, da se z zgradbo v kratkem prične.
Kot druga točka je bila na dnevnem re« du prešolanje vasi Vršna sela iz šolskega okoliša Gornje Sušice v šolski okoliš La« ze. Otroci iz Vršnih sel imajo precej da« leč hoditi v šolo na Gornje Sušice, pozi« mi pa jim je pot v šolo skoro onemogoče* na, zlasti ob velikem obsegu. Zato se je že pred vojno nabiral sklad ea zgradbo nove šole na Vršnih selih, kjer je bila šo« la s tem že takorekoč ustanovljena. Pa tudi iz narodnih ozirov je bila tam šola potrebna, ker je »Schulverein« sezidal v bližnjih Lazih novo šolo v ponemčevalne svrhe, misleč s tem pridobiti za šolo zlasti otroke iz Vršnih sel. Preden pa se je za zgradbo šole na Vršnih selih nabralo do« volj denarja, je nastala vojna in že nabra* no vsoto je požrlo vojno posojilo. Tako je ostalo pri tem, da so otroci hodili v šolo še nadalje na Gornje Sušice. Ker pa se je število otrok dokaj pomnožilo, bi bilo po« trebno zidati na Gornjih Sušicah novo šolsko poslopje. Da pa se temu izogne in občini prihrani lepa vsota izdatkov, se je •stavil predlog, da se vas Vršna sela prešola v Laze, kjer naj bi postala iz enorazred* niče dvorazredna šola. Otroci imajo v šo« lo v Laze prav blizu in lepo pot do nje. Šola v Lazih bo postala s tem čisto slo« venska ker bo velika večina otrok Slo« vencev in med njimi prav malo Kočevar* jev, ki že sedaj obiskujejo to šolo. Kljub temu, da hočejo vaščani Vršnih sel imeti lastno šolsko poslopje. S tem bo razbre« menjena šola na Gor. Sušicah, kjer se bo šoli le prizidal še en razred, šola na Lazih pa bo dvorazredna in samoslovenska.
Med slučajnostmi je odbornik Gregorc
predložil kot starosta sokolskega društva Toplic spomenico, s katero vabi občinski odbor, ki je poklican skrbeti poleg gospo« darskih poslov v občini tudi za kulturni napredek svoje občine, da podpira Sokol« stvo, ki je po vladni deklaraciji z dne 4. julija postalo del državne politike in da med občani vabi zlasti mladino za vstop v sokolske vrste. Spomenico je odbor soglas« no vzel na znanje ter obljubil delovati v tem smislu.
Nameravani propagandni izlet sokolske« ga društva Toplice v Valto vas, določen za preteklo nedeljo, je odpadel zaradi ne* predvidenih zaprek ter se je prestavil ,ia poznejši čas, najbrže na prvo nedel.io v septembru. Namesto izleta pa je sokoisko društvo priredilo v nedeljo zvečer koncert s sodelovanjem »jazz*orkestra« iz Novega mesta ter zabavo s plesom. Orkester je zelo dobro in pridno sviral, nastopili pa so tudi pevci in zelo lepo zapeli več pes* mi. Prireditev je posetilo poleg velikega števila domačinov tudi mnogo kopaliških gostov ter se je razvila neprisiljena zaba« va. Takih prireditev bi bilo lahko več v letu, zlasti med kopališko sezijo.
V ponedeljek je priredil predsednik društva za varstvo živali v Ljubljani, vete« rinarski major v p. g. Rebernjak, ki se mudi tu kot kopališki gost, v salonu ko« pališke restavracije predavanje o pomenu in važnosti društva za varstvo živali. Pre« davanja, ki je imelo pač namen pridobiti plemenitemu smotru čim več članov, se je udeležilo precej kopaliških gostov in ne« kaj domačinov, ki so lepim besedam go* vornika pazno sledili. Gotovo pa bi bila v nedeljo udeležba zlasti od strani doma« činov, katerim je bilo predavanje v prvi vrsti namenjeno. Predavatelju se je zahva* lil kopališki gost g. Resman, šolski upra* vitel j Gregorc pa je izjavil, da bo gotovo tudi naš kraj ustanovil podružnico, ki bo vsestransko delovala za varstvo živali.
Zastrupljenje z gobami in potrebni pouk
Ljubljana, 13. avgusta.
Žalostno je poročilo iz Murske Sobote, da je v ondotni bolnici umrla zaradi zastrupljenja z gobami poštna uradnica v Gornji Lendavi gdč. Ruža Flisova, doma iz Mute.
Kadarkoli se pripeti pri nas kak sli-čen primer — hvala Bogu, da so le redki — čitamo vselej le lakonično poročilo, a poglavitno manjka: katere gobe so zakrivile nesrečo? S takim dognanjem bi bilo zelo ustreženo goboznan-stvu in medicini. Ako tudi ponesrečena oseba ali njena okolica ne pozna imena dotične gobe, odnosno je nima več pri roki, da bi jo pokazala, bi jo vsaj znala podrobno opisati. Zakaj se torej tega nikjer ne dožene? Vsaj vse strupene gobe, ki jih niti cel tucat ni pri nas, bi moral poznati vsak zdravnik in izobraženec sploh, tako na deželi predvsem učiteljstvo, duhovščina in drugi. Zdravnik mora poznati tudi učinkovitost strupa pri posameznih vrstah gob. Drugačen je strup n. pr. pri bljuvni golobici (russula emetica), drugačen pri mušnici (amanita muscaria), drugačen pri strupenih gobanih: vražji goban (boletus satanas), volčji goban (bole-tus pachypus), a zopet čisto drugačen pri naših najhujših strupenjačah, tako zvanih strupenih kukmakih (šampinjo-nih) ali krompirjevkah, ki so pomladi bela (amanita verna), poleti in jeseni rumenkaste in zelenkaste (amanita ci-trina, amanilta phalloides).
Ker so pri strupenih gobah strupi različno sestavljeni, tudi različno učinkujejo. Pri prvih strupenjačah nastopijo reakcije kmalu po zaužitju, tako: praskanje v grlu, zvijanje v želodcu in črevesih. Navadno nastopi tudi takoj bruhanje, s čimer je smrtna nevarnost že minula.
Vse drugače pa je pri zadnjih treh strupenjačah, ki diše po surovem krompirju, a okusa niso zopernega. Znaki zastrupljenja nastopijo šele 10 do 30 ur po užitju, ko se je strup že razlezel po vsem telesu, da se rešitev le redko posreči. Kakor je posneti iz dopisa, je nesrečno zastrupljenje v Prekmurju zakrivila katera izmed zadnjih dveh vrst strupenjač.
Imamo pa še eno možnost, da se^ je nesrečna gospodična zastrupila z užitnimi gobami, ki pa so bile pokvarjene, odnosno je bila jed iz sicer užitnih gob prestana. Poročilo namreč pravi, da je nesrečna žrtev jedla gobe v torek dne 5. in v sredo dne 6. t. m., bljuvati je začela šele v četrtek dne 7., legla je in zdravnika poklicala v petek dne 8., a izdihnila v nedeljo dne 10. t. m. — Ako niso bile kritične gobe od narave stru-
pene krompirjevke (amanitae) — ki pa bi žrtve najbrž ne pustila živeti od torka do nedelje, če ni bila posebno krepke konstitucije — je mogoče, da so bile sicer užitne, a že prestare, odnosno da je bila jed iz njih že postana in pokvarjena. Mogoče so bile gobe nabrane že več dni poprej ter so ležale kje na kupu, da so se spridile (vnele). Mogoče je tudi, da je v sredo uživala isto jed, ki je v torek preostala. Vse take podrobnosti bi moral zdravnik dognati, da bi ukrenil pravilno zdravljenje.
Vsaka goba se mora porabiti najpoz' neje 36 ur potem, ko je bila utrgana,
a tudi med tem časom ne smejo ležati gobe na kupu v brezzračnem prostoru, temveč razložene vsak sebi na hladnem in zračnem prostoru. Preostanki gobje jedi od kosila niti za večerjo niso priporočljivi, prihodnji dan pa so gotovo škodljivi, odnosno strupeni, posebno za osebe, ki nimajo izredno zdravega in odpornega želodca.
Vsak laik mora vedeti, da je pri za strupljenju z gobami (pa tudi z drugimi snovmi) prvi pogoj, da se želodec izprazni ali vsaj strup v želodcu razred či. Izpraznitev želodca se doseže s sredstvi, ki povzročajo bruhanje ali naravno odvajanje (n. pr. ricinovo olje), za samo razredčenje strupa pa naj bolnik pije dosti mleka ali vsaj vode.
Naše ljudstvo ima že splošno nekakšno bojazen pred gobami, takšni žalostni primeri pa ga še bolj splašijo. Pri nas se uživa največ kakih deset vrst gob, dasi je vseh užitnih nad 100 vrst. Tu nas še čaka mnogo organiziranega pouka. Na Češkoslovaškem, v Nemčiji, Franciji in drugod porabljajo za dom in industrijo vse vrste užitnih gob, a se zelo redko pripeti kak primer zastrupljenja.
Pravih zanes.lijivih znakov za razločevanje strupenih gob od užitnih sploh mi. Gobe je pač treba poznati! Saj imamo za to knjigo z dobrimi slikami. Kdor ni pri gobah popolnoma siguren, naj pusti vse, ki jih ne pozna, odnosno naj vpraša pravega poznavalca — veščaka.
A. B.
Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Joselove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Josefovo« vodo zlasti bolniki na črevesju, ledvicah, jetrih in želodcu, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
KULTURNI PREGLED
Reorganizacija »Matice Srpske«. Iz No« vega Sada poročajo, da se je te dni vršila seja upravnega in knjižnega odbora Mati« ce Srpske pod predsedstvom ravnatelja Radivoja Vrhovca, ki pomeni začetek no« ve dobe v razvoju tega kulturnega dru« štva. Po temeljitih posvetovanjih je bilo sklenjeno, da se odpravijo nerednosti, ki so v povojnih letih ovirale razvoj dru* štva. Predvsem se bo reformirala organi* zacija ustanove, da se pospeši ekspedi* tivno delo. Notranja organizacija bo izve* dena takole: glavni odbor bo vodil vsa dela književno * prosvetnega značaja ter upravne in gospodarske posle. Letna skup* ščina bo v ta namen volila letno po 17 čla* nov. Med njimi mora biti po pravilih 8 književnikov. Izmed odborovih članov se bo volil predsednik in dva podpredsedni* ka. Vsaj en podpredsednik mora biti knji* ževnik po poklicu. Iz ostalih odborovih članov se bodo volili gospodarji in nadzor* niki, uredniki in cenzorji. Na novo se je ustanovilo mesto ravnatelja, ki mu bodo podrejeni vsi uradniki zavoda. Predvide* no je tudi mesto tajnika, ki bo ime! v evidenci knjižno*prosvetne zadeve, pod* pore in štipendije. Na ta način upa Mati* ca Srpska, da bo dokončno uredila svoje stvari in lahko začela izvajati svoj pro« gram na širši podlagi.
Kako je pisal Maurois svojega »Byror.a Angleški »Observer« je poslal svojega do*
pisnika k francoskemu pisatelju Andreja Mauroisu ter ga prosil podatkov, kako h napravil kariero kot biograf. Maurois mu je povedal, da je bil mnogo let strasten čitatelj življenjepisov ne da bi pri tem mislil na to, da bo nekoč i sam postal bio* grafski pisatelj. Neka opazka Barresa, ki nekje pravi, da so najzanimivejši pojavi 19. stoletja Disraeli, Byron in Dante Ga* brijel Rosetti, so privedla Mauroisa na to, da je začel študirati Disraelija. Nato je začel zbirati gradivo za Byrona. Zbiranje je trajalo šest let, dve leti pa je rabil za predelovanje snovi. »Ko sem kohčal spis,« je dejal Maurois, »sem prišel do prepriča« rja, da zahtevajo življenjepisi velikanske« ga truda, ker vzamejo človeku preveč ča* sa. Zato sem sklenil, da opustim biogra« fije in sem se vrgel na roman.« Da bi do* bil pravo ozračje za svojega Byrona, je Maurois obiskal vsa mesta in dežele, kjer je živel Byron. V Oakhamskem parku, kjer se hrani Byronova korespondenca, je pri svečah čital pesnikova pisma. V tem sta« rinskem miljeju so jele pred Mauroisovimi duševnimi očmi vstajati Byronove postave z največjo životostjo.
Pariška založba za anonimne knjige. V začetku avgusta se je v Parizu osnovala družba »Editions du Carrefour« z edinim namenom izdajati anonimne knjige. Na« men založnikov je, napraviti odločen ko* nec »peklenskemu kultu pisateljeve oseb«
nosti« (cet infernal culte de la personnali* te de 1' auteur.) Čitatelji naj čitajo knjige zaradi vsebine, ne pa zaradi piscev, je geslo založbe, ki menijo, da bodo morali pisatelji opustiti sleherno reklamo in osre« dotočiti za svoja dela vse razpoložljive sile.
Chaplin bo kreiral Švejka? Haškov »Vr* li vojak Švejk« je postal v Ameriki tako popularen, da se zanj zanima baje Char* lie Chaplin, ki je že ustvaril v filmu nekaj podobnega z vlogo vojaka v filmu »Shoul* der Arms«.
Nov zvezek Macharjevih spisov. V za* ložbi praškega Aventina je izšel XLL zvezek Macharjevih spisov, ki obravnava Dunaj in dunajske razmere v letih 1903. do 1913.
Ruske književne novosti. Med novimi knjigami v sovjetski Rusiji zavzema če* dalje večji obseg memoarna literatura. Ta« ko je r.. jfr. izšla knjiga, ki obravnava Pu» škina, ne Puškina*pesnika, marveč Puškina« risarja. Drugo tako delo razpravlja o skla« datelju Glinki. Nadaljnje tri knjige velja* jo osebnostim Černiševskega in Turgenje« va, zlasti stikom T. z revolucionarji. Izšlo je tudi obilno gradivo o pesniku Nekraso« vu in satiriku Saltykovu*Ščedrinu. Zopet druge izdaje govore o Čehovu in Bloku. Pri slednjem je precej izčrpno obelodanjeno zadnje leto pesnikovega življenja na pod* lagi dokumentov, zapiskov, dnevnikov in pisem.
Konec prenašanja oper po radiu na Ba* varskem. Bavarsko prosvetno ministrstvo je izdalo odlok, da se operne predstave
iz državnih gledališč ne smejo več oddaja* ti po radiu, in sicer zaradi tega, ker se je , izkazalo, da radio jemlje gledališčem po> setnike. Odkar so se vršili operni prenosi, je namreč število obiskovalcev v bavarskih gledališčih zelo padlo.
Dve literarni nagradi mesta Prage. Osrednje zastopstvo Velike Prage je sklenilo tudi letos podeliti dve literarni nagradi: Masarykovo nagrado za izvirno češko znanstveno delo o Pragi in njeni zgodovini ali pa takšen spis, ki obravnava rešitev važnih upravnih vprašanj, in Jiraskovo nagrado za izvrstno leposlovno prozo, ki je izšla v zadnjih treh letih in še ni bila odlikovana. Obe nagradi bosta podeljeni še pred koncem leta 1930.
Domače delo o Uptonn Sinclairu. Socialna Misao v Zagrebu ie izdala razpravo znanega sociologa Mirka Kusa - Nikolajeva o Uptonn Sinclairu. Avtor študije o ameriškem pisatelju veli, da noče prikazovati sodobnega literarnega orjaka kot literata, marveč podaja javnosti o njem samo socialni profil in kratko >gospodarsko« interpretacijo njegovega dela. Res pa je, da je baš ta »gospodarska« interpretacija osnovna značilnost Sinclaira pisatelja in človeka, Našim rojakom, ki pobliže poznajo pisatelja »Metropole«, »Močvirja«, »Kralja Premoga«, »Petroleja« in drugih znamenitih del, to dobro pisano študijo mladega hrvatskega sociologa toplo priporočamo. Spoznali bodo, da je Upton Sinclair poleg Jacka Londona, Sinclaira Lewisa in T. Dreisler-ja najmočnejša sodobna pisateljska osebnost Amerike.
I
Samo Se danes ob 4., i/28. in 9.% mri!
Naš rojak
Svetislav Petrovič
In lepa
Lil Dagover
v nemškem govorečem filmu
,Opasniflirt'
po motivih šlagerja »žena, ki te nikdar ne pozabi«
Znižane letne cene!
„Elitni kino Matica"
Naša Manica se zahvaljuje
No ja, zdaj pa imam zlodja. Lep »šmorn« ste mi napravili, ko ste to Abrahamovo »kušvanje« obesili na zvon. In to meni — dekletu, ki se še vedno »na moživ drži«. Taka neprevidnost. Kdo me bo zdaj še po-šnofal?! Ampak — ne »scagam« pa ne. naka, tisto pa še ne! — Zdaj pa še nekoliko resnih besed zahvale. Vsem ■— pa naj si bodo že iz Ljubljane ali od drugod, kakor tudi onim iz Beograda in Zagreba se prav lepo zahvaljujem, ker so se me ob priliki moje petdesete jeseni tako lepo spomnili. V prvi vrsti najvišjemu predstavniku SKJ v Sloveniji bratu E. Ganglu in drugim bratom Sokolom, zastopnicam lažnih podružnic »Kola«, zastopnikom CMD itd. itd. Hvala lepa za vse ustne, pismene in brzojavne čestitke, za lepo cvetje in za vse drugo! Prav posebna zahvala vsem malčkom iz širne Slovenije za njihovo pozornost. Izraz ljubezni in darilo, ki so mi ga poklonili moji mali ljubljanski prijateljčki, me je ganilo do solz. Ti otroška, nepokvarjena, odkritosrčna in hvaležna duša, kdo bi te ne ljubil! Torej hvala lepa vsem in za vse! Zdi se mi, da sem pri vsej svoji skromnosti imovi-ta. Saj imam najdražji zaklad, ljubezen tvojo o narod moj. — Manica.
Smrtna nezgoda družin-očeta
skega
Zagorje, 13. avgusta.
Star rudarski pregovor pravi, da rudar pri težkem podzemeljskem delu vedno no« si mrtvaško srajco. Ali nesreča nikoli ne počiva tudi pri zunanjem delu. V torek okrog 2. popoldan, ko je bilo delo že sko« ro končano, je 33*letnega delavca Štefana Bevca zadela usoda, da se je smrtno po« nesrečil. Bevc in njegov tovariš Franc Krmelj sta bila pri mostu nad rampam za* poslena pri popravljanju rudniškega že« lezniškega tira. Ko je vlak pripeljal pre« mog, sta se umaknila na drugi tir, ravno
v	času, ko je na istem tiru drugi stroj na« prej porival vozičke z jalovino. Krmelj se je pravočasno še umaknil, dočim so vo« zički Bevca vrgli pod sebe in ga vlekli na« prej. Bevc je dobil hude poškodbe na gla»
vi	in je obležal nezavesten. Ko so ga re* š'l izpod vozičkov, je bilo le še malo živ« ljenja v njem. Kmalu nato je poškodbam podlegel.
Žalostnemu dogodku je bilo priča več delavcev, ki pa nesreče niso mogli zabra« niti. Ponesrečenec je bil v službi marljiv in vesten, zato splošno priljubljen. Zapu« šča ženo in dva mala otročiča. Žalostna vest o nesreči se je med prebivalstvom hi« tro razširila in je vzbudila splošno pomilo* vanje nesrečnega moža in njegove druži* niče. Najbolj je prevzela žalostna vest po« kojnikovo ženo. Ob pričakovanju njegove« ga prihoda iz službe in pripravi bornega kosila, so ji na dom prinesli mrtvega mo« ža. O dogodku je bilo takoj obveščeno tudi rudarsko glavarstvo v Ljubljani, ki bo izvršilo komisionelni ogled na kraju ne« sreče. Z bridko prizadeto družinico soču« stvuje vse prebivalstvo.
Ploha za ploho...
Ljubljana, 13. avgusta.
»Mar letos res ne bo več lepega, zanes* ljivega vremena?« — Tako se vprašujemo v mestu in na deželi. Kamor jo mahneš brez dežnika, tudi če se zamudiš le za par ur, si storil napačno. Morebiti prisije zju« traj solnce, ki pa kar naenkrat zaplove za megle, da objame zemljo temna senca in kratek čas nato se že vlije. Včasi pritisne izpod oblakov pohleven, miren dežek, a kmalu prihrumi tam od Kamnika, ali Pol« hovega gradca ploha, ki se ne umiri pre« hitro in odneha samo za nekaj časa, da udari nato vnovič.
Po mestu se prelivajo potoki vode po tlakovanih ulicah. Mestni delavci imajo ne« malo posla s tem, da čistijo nesnago okrog požiralnikov, kjer udarja voda grgraje da« • lje v kanale. Netlakovane ceste so izprane, da se kažejo ponekod globoke kotanje, ki upijejo po popravilu in zamašitvi z gra* mozom. Blato se je zredčilo in zlezlo v jarke ob robovih cest.
Prevelike količine vode nagajajo vse* povsod. Zlasti napravlja dež zmešnjavo na trgu, kjer prodajalci in prodajalke raz« meste blago v košarah, ki pa jih morajo ob ponovnih plohah spravljati spet v kraj. Pri tem postajajo nervozne prodajalke kakor tudi kupovalke in pride tu pa tam celo do majhnih nesporazumov, ki se razvijejo v glasne prepirčke. Na kolodvoru pred skladišči počiva delo in se jeze zlasti brez« poselni delavci, ki čakajo vsaj na nekaj ur zaposlitve na skromni zaslužek. Naj« bolj pa je slabo vreme in neprestano de« ževje v kvar stavbenikom in njihovim de* lavcem. V Ljubljani se prav ta čas mnogo zida in bi bila pod streho že marsikatera stavba.
V veliki meri seveda pričenja deževje škodovati tudi našemu kmetu. Vsako delo je ovirano in pridelki v zemlji pričenjajo gniti. Govoriti posebej, kako je s takim vremenom oškodovan tujski promet, je od* več.
Danes je bil zopet dan neviht. Začelo je rositi ponoči že pred polnočjo, nakar je za hip prestalo in se je dež vlil spet okrog pol 1. z vso silo. Deževalo je nato skoro vso noč. Proti jutru se je pričelo tu in tam jasniti, a je sapa v gornjih zračnih plasteh spet nagnala oblake na kup, Kar naenkrat je bil zamračen ves horicont in sledila je ploha za ploho. Do poznih popoldanskih ur je padlo nad 21 milimetrov padavin.
Domače vesti
Najnovejša številka
ilustrovane tedenske revije
»Življenje in svet«
je pravkar izšla z naslednjo vsebino:
Potopljeni svet
(Pradomovina evropskih narodov)
Nov potapljaški zvon za velike globine
(slika)
Bela vrana
(Ivan Podržaj)
Porod brez bolečin
(Velik uspeli zdravniške vede)
Stoletnica julijske revolucije
(s slikami)
Raketni topovi
(Najstrašnejše orožje bodoče vojne)
Naše rudno bogastvo in rudniška industrija
(I. Kaiser — s slikami)
Proč z naočniki?
(slika)
Velika umrljivost med kirurgi Bolivija
(s slikami)
Smrtna ura Smrt v mestu
(s slikami)
Elektrika beleži delovanje možganov
(slika)
Kaj čaka Evropo?
(s slikami)
Bičan do smrti
(Joseph Kessel — s sliko)
Mojstrsko delo železniške tehnike
(s slikami)
Umetna gojitev smrčkov
(Janko Kač)
Ljubezen v Ameriki
(s slikami)
Prohibicija škoduje zakonski morali Koliko sočivja porabi prekomornik
Naslovno sliko »Žanjica« je vrezal v les Elo Justin.
»življenje in svet« izhaja tedensko in stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din, četrtletno 20 Din, mesečno 8 Din, posamezne številke 2 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
*	Zdravniki za našo vojno mornarico.
Komanda voine mornarice v Zemunu je razpisala natečaj za sprejem večjega števila zdravnikov za aktivne sanitetne oficirje ter za kontraktualne zdravnike.
*	Jubilej zaslužnega moža. V Grahovem pri Cerknici obhaja danes v krogu svoje družine šestdesetletnico lesni veletrgovec g. Aloiz Kraje. Uglednemu in spoštovanemu možu kličemo tudi mi: Še na mnoga leta!
*	Himen. V ponedeljek sta se na Brezjah poročila g. Anton G1 i h a, lesni trgovec v Krškem, in gdč. Anka Miklavčičeva, trgovka v Rajhenburgu. Bilo srečno!
*	Sanatorij Novinarske zadruge v Pr-čuju v Boki Kotorski je te dni kupilo ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje za račun Doma ruskih vojnih invalidov. Odobren je tudi kredit za restavracijo poslopja ter bo sanatorij popolnoma prenovljen in že letos izročen ruskim invalidom.
*	Sprejemni pogoji za vpis v trgovsko rkademijo. Z ozirom na okolnost, da je v siednjih šolah zopet uvedena mala matura, to z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo spremenjeni tudi pogoji za vpis v prvi razred trgovske akademije. V smislu ocenjenega odloka se morejo vpisati v frvi razred trgovske akademije učenci, ki so dovršili četrti razred gimnazije, realne gimnazije ali realke z nižjim tečajnim izpitom ali pa štiri razrede meščanske šole s končnim izpitom. Učenci meščanskih šol, ki so opravili končni izpit z odliko ali s prav dobrim uspehom, morajo opraviti dopolnilni izpit samo iz francoskega jezika, učenci z dobrim ali dovolj nim izpitom pa ves dopolnilni izpit in sicer iz slovenskega, o "iroma srbsko - hrvatskega in francoskega jezika, iz matematike, zemljepisa in zgodovine v obsegu za tretji in četrti razred gimnazije. Učenci, ki so dovršili četrti razred gimnazije pred šol. letom 1929-30, se sprejmejo v prvi razred trgovske akademije brez nižjega tečajnega izpita.
*	Ženska javna bolnica v Noyem mestu. Primarij g. dr. Gostiša je oašel na več-tedenski dopust, ter ga nadomestuje zasebni zdravnik g. dr. Marijan Polenšek. Pri isti bolnici je razpisano tudi mesto sekun-darija z mesečno plačo 1500 Din, prostim stanovanjem in hrano. Izvrševanje privatne prakse je nedopustno, pogoj šestmesečna ginekološka praksa. Prošnje je vlagati do 31. avgusta t L pri Zdravstvenem zastopu v Novem mestu. — Nastavi se eventuelno tudi ienska moč.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. Z stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno viago v %, 5. »mer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. padavine v mm. 8. vrsta oadavin,
13. avgust« 1930. Ljubljana: 7. 758.1, 17.4, 89, mirno, 10, dež, 22.0. Maribor: 7. 757.3, 17, 85, mirno, 10, dež, 6.0. Zagreb: 7. 758.7, 18, 85, NW 2, 10, dež, 1.0. Beograd: 7. 758.4, 22, 75, mirno, 1, —, —. Sarajevo: 759.3, 48, 65, ESE 2, 2, —, —. Skoplje: 7. 761.8, 20, 75, mirno, 0, —, —. Split: 7. 759.5, 23, 65, SE 10, 1, —, —.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 27, najnižja 17, v Mariboru 17, v Zagrebu 18, v Beogradu 18, v Sarajevu 13, v Skop« lju 13, v Splitu 22.
Solnce vzhaja ob 4.59, zahaja ob 19.10, luna vzhaja ob 21.13, zahaja ob 9.49.
*	»Naše gorice«, glasilo Vinarskega društva za dravsko banovino. Izšla je 8. letošnja številka, ki prinaša poleg delovnega načrta za vinogradnike in sadjarje, društvenih vesti, poročil o stanju vinarstva in sadjarstva v Dravski banovini ter bogatega gospodarskega drobiža več aktualnih člankov, kakor o pridelovanju kvalitetnih vin, o zelenih opravilih v vinogradu, o precepljanju šmarnice, o vršičkanju v vinogradih, o vinski krizi in trošarini ter zaključuje s komentarjem k pravilniku o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva, ki bo zanimal zlasti naše trtničarje. Vsak vinogradnik in sadjar bi moral citati to številko in postati član Vinarskega društva, ki mu nudi za letno članarino 30 Din 12 številk tega prekoristnega glasila brezplačno.
*	Nalezljive bolezni v Dravski banovini.
Po uradnem izkazu zdravstvene oblasti v Ljubljani je bilo v dobi od 22. do 31. julija v Dravski banovini prijavljenih 261 bolnikov na nalezljivih boleznih in sicer: na dušljivem kašlju 74 (največ v Kranju in Kamniku), na škrlatinki 69, na davici 46. na tifuznih boleznih 34, na šenu 15, na griži 10, na ošpicah 6, na vnetju -priušesne slinovke 3, na krčeviti odrevenelosti 2, na nalezljivem vnetju možganov 1 in na vra-ničnem prisadu 1 oseba.
Kino IDEAL
Danes ob 4., '/28. in 9. uri.
»Pustolovščina v deželi faraonov"
Senzacijonalna drama prelepih naravnih posnetkov!!! Globoko znižane letne cene!
*	Zavarovanje občinskih uradnikov. Na
mednarodnem konresu mest, ki se je nedavno vršil v Liegu v Belgiji, je podžupan beograjske občine sprožil vprašanje zavarovanja občinskih uradnikov. Kongres je sklenil, naj se v zadevi zaslišijo strokovnjaki in naj se njihov nasvet predloži mednarodnemu kongresu mest, ki se bo prihodnje leto vršil v Londonu.
*	Izlet hrvatskih turistov na Triglav. Kakor vsako leto, se bo tudi letos večja skupina turistov iz Križevcev povspela na Triglav. Skupina odpotuje dane^ pod vodstvom izkušenega planinca in dobrega po-znavatelja Triglavskega pogorja g. Josipa Stršaka.
*	Akcija za ustanovitev umetniške šole v Splitu. Skupina splitskih oblikiijočih umetnikov je sprožila akcijo za ustanovitev umetniške šole, da bi se oni, ki se ba-vijo s slikarstvom ali kiparstvom, mogli posvetiti sistematičnemu in solidnemu oblikovanju. V tej šoli naj bi bil pouk teoretičen in praktičen. Šola naj bi imela štiri tečaje, a učitelji naj bi bili akademični slikarji in strokovno izobraženi profesorji.
*	Zabvala. Zastopnikom oblasti, diSni godbi Sloga, vsem možem, ki so se udeležili zbora ZSV, na Brezjah hvala iskrena. Prav posebno pa čutimo dolžnost, našim vrlim novinarjem, brez razlike, ki so doslej vedno radi in povsod nas podpirali in tako tudi radi našega tabora na Brezjah, izreči globoko našo hvaležnost in prav prisrčno zahvalo. — Glavni odbor ZSV v Ljubljani.
*	Smrtna kosa. V Šempetru pri Gorici je preminul g. Anton J a k o n č i č, posestnik in upokojeni ravnatelj goriškega denarnega zavoda »Monte di Pieta«. Pokojnik je bil v Primorju znana in spoštovana osebnost. — V Pobrežju pri Mariboru je umrla naduči-teljeva vdova gospa Marija Ž i v k o in bo njen pogreb jutri ob 16. — V Ljubljani je ugrabila smrt gdč. Greto B 1 a ž i č, privatno uradnico. Danes ob pol 16. jo bodo položili k večnemu počitku. — V Radovljici je umrl posestnik g. Fran Grilc. Njegov pogreb bo jutri ob 9. dop. Pokojnim blag spomin, rodbinam iskreno sožalje!
*	Za sokolsko prireditev v Radečah pri Zidanem mostu 15. t. m. je posetnikom dovoljena četrtinska vožnja.
*	Obletnica blagoslovitve kapele in žeg-nanie na Krvavcu. Prejeli smo: V nedeljo 17. t. m. bo leto dni, odkar je g. škof dr. Rožman blagoslovil planinsko kapelo na Krvavcu. Zato se bo letos in potem vsako leto obhajalo cerkveno žegnanje prvo nedeljo po prazniku Velikega Šmarna Letos bo na ta dan sv. maša z govorom in cerkvenim darovanjem za vzdrževanje kapele ob 11. dopoldne. Določili smo to sicer nekoliko pozno uro zaradi tega, da se bodo cerkvenega opravila lahko udeležili vsi turisti in izletniki, ki bodo prišli iz Ljubljane, Kranja in od drugod, bodisi z železnico ali z avtobusi. Vlak iz Ljubljane pride v Kamnik ob 7. zjutraj. Nato "se pelješ z avtobusom do Stahovice, odkoder je na Krvavec samo še tri dobre ure hoda. Iz Ljubljane vozi tudi avtobus do Cerkelj, odkoder takisto v slabih štirih urah prideš do cilja. Ravno tako so ugodne zveze tudi za povratek. Za hojo navzdol računamo dve do tri ure. Krvavec je ob ugodnem vremenu zelo lepa razgledna točka in poleg tega lahko pristopen celo otrokom. Za postrežbo bo nad vse dobro poskrbela gospa oskrbnica. Vse prijatelje narave in naših planin vljudno vabimo. — P. B e n e š.
*	Nova palača francoskega poslaništva v Beogradu. Na Knez Mihajlovem vencu v Beogradu je francosko poslaništvo začelo graditi svojo palačo, ki bo ena najlepših v naši prestolnici. Stavbišče je prav srečno izbrano. Z nove palače se nudi divna panorama na Kalemegdan, na mesto ter na ustje Save in Dunava.
*	Kdo sprejme za svojega, 6mesečnega dečka? Natančnejša pojasnila v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece, Lipi-čeva ulica v Ljubljani.
*	Zamenjava italijanskih novčanic. Prejeli smo: Ker je še precejšnje število novčanic »Banco di Napoli« in »Banco di Sl-cilia« v prometu v inozemstvu, čast je kr. generalnemu konzulatu italijanskemu v
Ljubljani sporočiti, da ie predložiti omenjene novčanice v zameno najdalje v roku do 31. decembra tekočega leta in sicer pri »Banca d' Italia«, odnosno pri omenjenih dveh denarnih zavodih.
*	Velika defravdacija v Nišo. Policija v Nišu je aretirala Spasoja Zivkoviča, blagajnika tamkajšnje mestne občine, in Jo-vana Kočiča, šefa knjigovodstva iste občine. Živko je bil aretiran zaradi poneverbe svote 1,300.000 Din, Kočič pa kot sokrivec pri defravdaciji.
*	Smrt v vodnjaku. Kakor poročajo iz Križevcev, je prošlo nedeljo grozne smrti umrl seljak Vinko Vručina iz sela Apatov-ca. Z dvema delavcema je v zadnjih dneh začel kopa<i vodnjak ter se je v nedeljo spustil v jamo, da vidi, kako je delo uspelo. Doletela pa ga je nesreča: zrušila se je v vodnjaku velika plast zemlje in ga zasula. Ker ga dolgo ni bilo na spregled, so ga domači šli iskat Odkopali so ga mrtvega. Zdrobljena je bila lobanja in prsni koš.
*	Zasledovana vlomilca. V gostilno Franceta Kolenca v Mokronogu je bii izvršen te dni drzen vlom. Vlomila sta bivši ključavničarski pomočnik Anton Štangelj, doma iz Gotne vasi, ki je znan kot spreten tat in vlomilec, ter njegov sorodnik Josip Štangelj, bivši čevljar, ki pa se navdušuje samo za vlačugarski način življenja. Vlomilca sta odnesla dobro ohranjeno harmoniko tvrdke »Franc Ban« in gramofon znamke »Columbia« s 40 ploščami. Vlomilca sta tako oškodovala gostilničarja za okroglih 6200 Din.
<TO — zobna pasta najboljša !
*	Oblastna zadruga slaščičarjev, medi-
čarjev, voščeninarjev in izdelovalcev kan-dit v Ljubljani bo imela svoj redni letni občni zbor 27. t. m. v salonu hotela Miklič nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani. Udeležba je za vse člane dolžnost
*	Tovarna Jos. Reicb sprejema mehko in škrobljeno perilo v —"~pšo izvršitev.
*	Ant. Rud Legatov enoletni trgovski tečaj, Maribor. (Odobren od ministrstva trgovine in industrije v Beogradu.) Novi tečaji se začnejo 2. septembra. Prospekti brezplačno pri ravnateljstvu zavoda, Maribor, Vrazova ulica 4, ali v trgovini s pisarniškimi stroji Ant Rud. Legat & Ko., Maribor, Slovenska ulica 7. Zavod poseduje tudi lastni internit za dečke, na kar se posebno opozarja.	953
*	Avtobusna vožnja Lesce - Bled s postajališči: Hotel Beograd, Pension Vouk in Hotel Troha se ukine zaradi premalega prometa.
Iz Ljubljane
u— Opozarjamo na izredno zanimiv koncert, ki bo v sredo 20. t m. ob pol 21. v Filharmoničnj dvorani. Ta večer bomo imeli prvič priliko slišati angleške zbore in samospeve v originalu, podane od avtoritativne strani, od pevcev - Angležev. V Ljubljano prispe £4 članov raznih angleških zborov in sk£Br pripadajo posamezniki društvom: Kraljevsko pevsko društvo London, Londonski pevski zbor, Lestersko filharmonično društvo, Pevsko društvo Bach iz Newcastla, Politehnično pevsko društvo, Pevsko društvo Aleksandra, Gal-sko pevsko društvo, Belmontsko pevsko društvo, Kraljevi glasbeni kolegij, Gvern-zijsko pevsko društvo in Vestklivski orkester. Dirigent zbora je Artur Fag, zborovodja londonskega kralj, pevskega društva. Kot solista nastopita Ida Kuperjeva (sopran) in Friderik Vuthaus (bariton). Pri klavirju je Reginald Pol. Program obsega celo vrsto starih angleških pesmi in mad-rigalov, dalje razne samospeve, duete in vrsto naiodnih in mornariških pesmi. Predprcdaja vstopnic v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah.
u— Štiridesetletnico zvestega službovanja praznuje glavni blagajnik Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. g. Bazilij A v a n z i n i, nameščen v papirnici v Vevčah. Vstopil je v službo 4. avgusta 1890 pri predilnici Združenih papirnic v Ljubljani, bil je nato nameščen v papirnici v Podgori pri Gorici, nato pri centrali na Dunaju in pozneje v papirnici v
Krema ..Sonnenbraune"
daje koži prirodno temnorjavo barvo ln ščiti pred solnčarico.	154
DR. MED. UNIV.
Otmar A. Majerlč
se je vrnil s studijskega potovanja iz inozemstva ter ORDINIRA ZOPET V ORMOŽU ST. 62.
11390
Vitek stas
povzdigniti in obdržati
na kateremkoli mestn telesa brez diete, brez zdravil, kopeli in dolgočasnih zdravilnih načinov morete s francoskim izdelkom

Popolnoma zunanja poraba. Krepi kožo. ne zapušča gub. Ze šestega dne viden n s d e h-
Lekarna pri ,Sv. Trojstvu*
ZAGREB, ILICA 43,
kier lahko dobite pojasnilo o tem uspešnem sredstva. — Na tisoče priznanje.	10357
Uporabljajte samo originalni
,9Zaeherlfn"
nenadkriljiv mrčesni prašek, razpošilja Zacherlin d. z o. z., Beethovnova 16. 113
Autotaksi
Ksceneva ul. 5. T*te 2321
13
Goričanah pri Medvodah. Od leta 1910. dalje je pri Združenih papirnicah d. d. v Vevčah. Kot glavni blagajnik najvestneje vrši
svojo službo.
a— Povratek ameriških izletnikov. Na
drugem mestu poročamo o vračanju izletnikov SNPJ. V torek se je zopet zbralo pred pisarno francoske linije v Kolodvorski ulici 35, katere zastopnik je g. Ivan Kraker, okrog 35 onih ameriških rojakov, ki so že pomladi prispeli na obisk v staro domovino. Odpotovali so z večernim brzovlakom preko Jesenic, Avstrije, Švice in Francije v Le Havre, kjer jih bo sloveči francoski brzoparnik »lle de France« po najkrajši francoski progi Le Havre - New-York povedel v novo domovino. Do Hav-rea jih spremlja ameriški rojak g. Avgust Kollander, uradnik pri tvrdki John Mihe-lich. Cleveland, Ohio, ki je zadnji teden pripelja' večjo skupino izletnikov iz Amerike. Dragim izletnikom kličemo: Srečno pot in ponovno svidenje v Jugoslaviji!
u— Svojevrstna atrakciia se bo nudila Ljubljančanom. Prof. Strohschneider, znani akrobat, ki izvaja na visoko napeti vrvi razne akrobatske umetnije bo nastopil dre-vi v Ljubljani. Vrv bodo napeli preko Vegove ulice s poslopja realke na poslopje Glasbene Matice. Prva produkcija bo ob 17.30, druga pa ob 20.30. Del dohodkov je namenjen tukajšnji organizaciji vojnih invalidov. Med produkcijo bo svirala želez-ničarska godba »Sloga«. Prof. Strohschneider se je dolgo produciral v Zagrebu in vzbujal tam veliko pozornost sedaj pa se je moral zaradi evharističnega kongresa posloviti od Zagrečanov ter bo osrečeval Ljubljančane.
u— Oblastna strelska družina v Ljubljani priredi tekmovalno streljanje na vojaškem strelišču od 6. do 8. septembra. Istočasno bodo na vojaškem strelišču tekme Slov. lovskega društva v Ljubljani. Da se bo vsak član strelske družine lahko uspešno udeležil tekme, priredi oblastna družina dne 17. in 24. t m. na vojaškem strelišču pripravljalno streljanje. Začetek ob 8.30. Udeležba za vse člane strogo obvezna. Strelske družine iz ljubljanske okolice in dežele, so vabljene, da se po možnosti polnoštevilno udeleže tekme in omenjenih obeh strelskih vežb. Obenem so vabljeni tudi člani Slov. lovskega društva, da se udeležijo pripravljalnega streljanja 17. in 24. t m.
u— Javen železničarski shod sklicuje oblastni odbor Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev danes, 14. t m. ob 18.30 v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani in vabi železničarje, da se ga v čim večjem številu udeleže.
1— Mlada nepridiprava. Ko je stopila služkinja Rudolfina Frukova, uslužbena pri gostilničarki Fridi Triplatovi na Ambroževem trgu 9, predvčerajšnjim dopoldne na domače podstrešje, je opazila, kako se v enem delu podstrešja plazi neka senca. Stopila je brž za njo ter spoznala kletnega Mirka, ki pa je že pobegnil skozi neko odprtino, skočil na sosednjo streho in na tla. Frukova je nato začela preiskovati pohištvo v podstrešju ter ugotovila, da sta njeni gospodinji zmanjkala dva daljnogleda, ki ju je imela spravljena za časa beljenja spodnjih prostorov med drugimi stvarmi v podstrešju. Hitela je na dvorišče in poslala za Mirkom njegovo starejšo sestro, ki je res ujela bratca na Ambroževem trgu, kjer ji je izročil mali daljnogled, dočim za drugega, ki je bil vreden nad 1000 Din. ni hotel dati nikakega pojasnila. Z Mirkom je bil tudi njegov sošolec Milan, ki ju je pozneje zalotil stražnik. Ta jima je temeljitejše izprašal vest nakar je Milan priznal, da sta že dopoldne prodala velik daljnogled m sicer pekovskemu hlapcu Francetu G. na trgu. Mirko se je lagal, da je daljnogled last njegove matere, ki ga prodaja, ker potrebuje denar. France mu je verjel in kupil 1000 Din vredno stvar za borih šest kovačev, od katerih je Mirko izročil enega Milanu, nakar sta se šla kopat Pozneje pa se je Mirko spomnil še na drugi daljnogled, ki ga je tudi odnesel, a ga je k sreči opazila Frukova. Navihana dečka sta pač dobila od staršev pošteno lekcijo, ki jima bo ostala trajno v spominu, da se ne spozabita še kdaj v življenju.
u— Tatinski drobiž. Hlapcu Ivanu Ko-stanjšku na Vidovdanski cesti št. 3 je neznan zlikovec odnesel iz odprte sobe kompletno črno obleko in par sivih, že pono-šenih hlač. Oškodoval ga je tako za 800 dinarjev. — Gospej Tinci K., ženi železniškega uradnika, je neznan tat ukradel v torek opoldne v vlaku 220 Din vreden damski svileni dežnik. — Janezu Avšiču je odnesel tat iz sobe nekai obleke v vrednosti 150 Din. Posestnik Miha K. je prijavil, da mu je neznan tat odnesel z njive na Ljubljanskem polju za 150 Din krompirja.
Iz Celja
e— Nesrečen padec. V Radečah pri Zidanem mostu je padel v delavnici 23-letm čevljarski pomočnik Alojzij Dobrave tako nesrečno, da si je izvinil desno roko v rami. Zdravi se v celjski bolnici.
e— Popravek. Včeraj smo poročali, da se bo vršil koncert celjskega pevskega društva >01jke« v Laškem v četrtek 14 t m. V resnici pa se bo koncert vršil sele v soboto 16. t. m. ob 20. z Zdraviliški dvorani.
e— Nenadna slabost na kolodvoru. Predvčerajšnjim se je pripeljal v Celje 39-letni potnik industrije alabastrovih kipov »Ala-bastritf v Rogaški Slatini Ivan Fretze in se takoj, ko je izstopil iz vlaka in poskušal oditi v mesto, zgrudil onemogel na tla. Fretzcja. ki boluje na težki notranji bolezni, so morali z dvokolesnim reševalnim vozičkom — modernega reševalnega avtomobila. za katerega so se zbirali prispevki že dobro leto, iz neznanega vzroka še vedno nimamo — prepeljati v javno bolnico.
e— Najdena ura. Na levem bregu Savinje med moškim in ženskim kopališčem je našel Franc Taček 12. t. m. ob 15.30 v travi srebrno žensko uro. Lastnica naj se zglasi pri policiji.
e— Žrtev fantovskega pretepa. V celjsko bolniro je bil včeraj pripeljan 20-letni dninar Franc Zupane iz okolice St. Jurija ob južni železnici s teškimi telesnimi poškodbami. V nedeljo je popival v večji fantov-
1 ski družbi v nekem vinotoču v občini Ka-lobje. Med fanti je kmalu nastal neizogibni pn-pir, v katerem je prejel Zupane več globokih ran z nožem na levi roki in na hrbtu.
e— Aretirana je bila zaradi suma, da je ukradla neki stranki okrog 500 Din gotovine, 32-letna tovarniška delavka Frančiška K. iz Zavodne pri Celju. Izročena je bila sodišču. Aretiranka krivdo dosledno zanika.
e— Kofni vlom v trgovsko izložbo. V noči od 11. na 12. t m. je vlomil neznan tat s ponarejenim ključem v trgovsko izložbo trgovine Josipa Krella in odnesel brivski aparat znamke »Gillette«;, 35 brivskih kli-nic, čopič za britje in 24 kosov pasov v skopni vrednosti 434 Din. Tat je po vlomu zopet lepo zaklenil izložbo in brez sledu izginit Zanimivo je pri vsej tej stvari to, da vlomilec ni odnesel nobenih drugih predmetov, ki so bili v izložbenem oknu in ki so veliko več vredni, kakor ukradenL
e— Najdeno kolo. Hotelir Drago Bernardi je izročil policiji moško kolo znamke »Humbers s tovarniško številko 884.138, ki •ra je pozabil neznan gost pred kakimi 14 dnevi na njegovem restavracijskem vrtu. Lastnik naj se zglasi pri policiji.
Iz Maribora
a— Načelnik dr. Andrej Štampar v Mariboru. Včeraj ob 11. se je pripeljal z avtom iz Topolšice v Maribor načelnik v ministrstvu narodnega zdravja g. dr. Andrej Štampar, ki se mudi na inšpekcijskem potovanju v Sloveniji. V Mariboru je obiskal Zdravstveni dom in se zanimal za njegov razvoj. Zaradi slabega vremena si g. dr. Štampar ni mogel ogledati nove kolonije na Pohorju, kar bi bil zelo rad storil. Opoldne se je g. načelnik odpeljal v Rogaško Slatino.
a —Koncerta v mestnem parku se bosta vršila v primeru lepega vremena na praznik 15. in v nedeljo 17. t. m. vsakokrat od pol 11. do 12. Godba »Drava«.
a— Narodno železničarsko glasbeno društvo v Mariboru priredi družabni večer danes 14. t m. ob 20. v verandi pivovarne Union. Sodelujeta godba s kapeinikom g. Koudelkom in moški zbor z zborovodjem g. Horvatom. Na sporedu je 11 godbenih in 9 pevskih točk društvenega moškega zbora. Vstopnine ni.
a— Borza dela v Mariboru išče nujno: 1 fotografa, 2 mizarja, 1 mesarja, 1 mlinarja, 2 zidarja, 2 kleparja, 4 majerje in vini-čarje, več hlapcev, več vajencev mizarske, kleparske in čevljarske obrti, 4 bolniške postrežnice, več kuharic, sobaric in služkinj, ter 1 natakarja, 1 kurjača in 1 tesarja.
a— Seja širšega odbora zvez gostilničarjih zadrug v Mariboru se je vršila v ponedeljek Navzoči so bili načelniki zadrug iz vseh okoliških gostilničarskih zvez. Pretresale so se važne stanovske zadeve.
a— V torek so umrli v Mariboru 281etna soproga vozovnega preglednika Roza Za-dravoc, katero pokopljejo danes ob 16. — 821etna vdova po poštnem poduradniku Ana Rickert Pogreb bo danes ob 15. — 20Ietna Avrelija Tašner, delavka v tekstilni tvornici Huter. Pogreb bo jutri ob 15.
a— Brez aretacij je bil predvčerajšnji torek. Fredstojnišlvo mestne policije je prejelo samo nekaj prijav o pretepih, nedostojnem vedenju, kalenju nočnega miru ter običajnih prestopkov avtomobilskih predpisov.
a— Od doma pobegnila. Policiji sta bila zadnje dni javliena dva primera pobega. Ivanu Lamprehtu iz Gajeve ulice 15 je pobegnil 151etni posinovlienec Helmut Vrčko, naredniku - vodniku Josipu P. pa 171etni sin Jože. Prvega ni bilo več domov od 11. t. m., drugega pa že od 5. t. m. Dosedaj se tudi še ni nihče na kak drug način javil.
a— Tatinsko udejstvovanje neznanih ti-čev. V gostilni Vlahovič na Aleksandrovi cesti je bila plačilnemu natakarju ukradena iz omare za led dobro ohranjena pelerina, ki jo je imel v shrambi za nekega svojega tovariša. — Pri mestni občini zaposlenemu geodetu Viktorju Grilu je na vogalu Ma-sarjkove ceste in Jadranske ulice odnesel neznanec aktovko z dvema steklenicama tuša v času, ko je imel Gril opravka nekaj korakov proč pri aparatu za merjenje ulice. — Vrtnarja Hrasteva od Sv. Petra v Savinjski dolini je neznani inozemec, o katerem smo že pred dnevi poročali, okradel poleg listnice še za cel nahrbtnik moškega perila v vrednosti 1200 Din. — V gostilni Kliček na Aleksandrovi cesti je odnesel z omare za led neznan »gost« moško obleko, ki jo je bil tja shranil neki postrešček.
Iz Trbovelj
t— Nesreča Gospa Dragica Oblak, so« proga nadpreglednika finančne kontrole, je padla po stopnicah tako nesrečno, da si je zlomila nogo. Zdravniško pomoč ji je nudil g. dr. Baumgarten. Ostala bo v do« maoi oskrbi.
t— Vandalizem. Trboveljska podružnica SPD namerava še letos zgraditi na Mrzlici planinsko kočo. Vsa preddela so bila že napravljena. Prostor, kjer bo koča stala, je bil že zniveliran, profil^ran in zakoličen. Te dni so pa neznani zlikovci vse to delo uničili in les, s katerim so bila navedena dela izvršena, razmetali in deloma požgali. Podružnica ima zaradi tega občutno škodo, zaman pa je bil tudi ves trud poedincev, ki so se žrtvovalt da so ta dela izvršili. Tako neplankisko dejanje se obsoja samo po sebi, zlikovci pa bi zaslužili najstrožjo kazen.
Iz Hrastnika
h— Ustanovitev novega društva. »Pri« jatelji priTode« so ustanovili svoje društvo po zgledu mnogih drugih krajev. Na usta« novnem občnem zboru, ki se je vršil v De« lavskem konzumu, se je opazilo po šte vi« lu prisotnih, da bo društvo dobilo s svo« jim programom mnogo prijateljev, zlasti med mladino. Občnega zbora so se udele« žili tudi delegati iz Zagreba in drugih kra* jev, članstvo pa si je izvolilo za predsed« nika g. Pajdla. Želimo najlepši napredek!
h— Renoviranje občinske izoliraice. Hrastniško izolirnico je dala občina teme« ljito očistiti, kar je bilo zelo potrebno. Ob« enem je občina prepovedala uporabljati prostor ob tej hiši za veselice ter se goto« vo strinja s to umestno odredbo večina Hrastničanov.
h— Smrtna kosa. Preteidi teden je umri po dolgem bolehanju rudniški upokojenec
Mestrič Franc, star 39 let. Zapustil je že* nr> in chTa nepreskrbljena otroka. Kljub tehki bolezni je moral pokojni zaradi mu le pokojnine skoro do poslednjega dne ho* diti na delo.
Iz Slovenigradca
Sg— Kino Rdečega križa, ki je bil zaradi ren" viranja Gollove dvorane zaprt, začne zopet z rednimi predstavami v četrtek, 14.
tega meseca.
Nesreča pri delu. Franc Polh, dijak 3. razreda realne gimnazije v Celju, je bil zaposlen z žaganjem lesenih odpadkov za kurjavo. Med delom ga je zgrabila trans* misija za levi rokav in ga vrgla tako moč* no c-b tla, da si je zlomil obe nogi in do* bil istočasno tudi težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v slovenjgraško bolnico.
Iz Gor. Radgone
gr— Drzen žepar. Na Lovrenčev sejem je prišel pretekli ponedeljek poskusit sre* čo že večkrat kaznovani 49 letni Peter M. iz Priboslavca pri Čakovcu. Okrog 11. do* poldne se je pri stojnicah nabralo precej ljudi, ki so pridno nakupovali razne po* trebščine. Gneči pri eni stojnici se je ne* opaženo približal in je Štefanu Žilavcu iz notranjega žepa suknje skušal izmakniti debelo denarnico z vsebino okrog 6000 di* narjev. Namesto po žemljo preko stojnice, kakor se je pozneje zagovarjal, mu je zdrsnila roka v tuji žep za denarnico. Last« nik je hitro zgrabil žeparja za roko, a je slednjemu uspelo iztrgati se iz Žilavčevih rok ter pobegniti med množico po Spod* njem grisu, kjer ga je nato zgrabilo orož* ništvo in aretiralo. Tat pri sebi ni imel ni* kakih listin.
gr— Na pomoč! Oglejte si na praznik 15. t. m. ob 14. vaje naših marljivih gasil* cev! Priredi jih Gornjeradgonska gasilska župa ob sodelovanju vseh včlanjenih dru* štev. Posetite nato tudi ljudsko veselico, ki jo priredi domače gasilsko društvo ob prosti vstopnini v parku ob Muti.
Iz Krškega
kr— Sokolski nastop bo, kakor že jav* ljeno, v nedeljo ob pol 16. prav v centru mesta. Vsi dosedanji nastopi so nam po* rok, da bo tudi nedeljski nastop pokazal uspehe in delo marljivega društva m nje-ga agilnih delavcev. Nastop je združen z veselico, pri kateri bo sviral v Posavju pri* znano najboljši društveni orkester. Še z vsake naše sokolske prireditve so poleg domačinov tudi okoličani in gostje odicsli tako prijetne vtise, da za gotovo pričakuje* mo poseta v takem številu kakor vedno do* slej. Zaprošeno je za znižano vožnjo. Za* radi ugodnih železniških zvez pričakujemo posebno udeležbe iz Zagreba, Brežic, Raj* henburga, Sevnice in drugod. Prihitite, da skupno počastimo sokolski praznik!
kr— Priprave za jesensko sezono. So* kolska dvorana bo preurejena in preples« kana. Moderniziran bo tudi društveni oder, kar bo nedvomno dvignilo kulturno življe* nje v našem majhnem, a prijaznem mestu. Živimo tudi v upanju, da se bo na splošno željo ponovila lani nad vse uspela opere* ta »Mamselle Nitouche«.
kr— Krški zvonovi. V nedeljo so Krča* nom zapeli novi zvonovi. Kot botrice so sodelovale krške dame: Josip. Vodopivec, Jožica Simončič, Alojzija Bon, Anica Krie* gar in Elza Stare. Na višku sta bila pevski zbor pod vodstvom g. Čandra in godba gasilnega društva.
GOSPODARSTVO
Reforma davka na poslovni promet
Proti nobeni davčni obliki se gospodarski kregi v teku zadnjih 9 let niso toliko upiral^ kakor oroti davku na poslovni promet. Ni ga bilo gospodarskega zborovanja, ki ne bi razpravljal o tem davčnem bremenu in ki ne bi zahteval ukinjenje te davčne oblike ali pa vsaj omiljenje. Proti davku na poslovni promet v sedanji obliki se nismo upirali samo mi Slovenci, ki smo zaradi točnega in urejenega pobiranja te davčne oblike plačevali leto za letom približno eno četrtino vsega donosa davka na poslovni psomet, še v večji meri so se zadnja leta upirali proti davku na poslovni promet gospodarski krogi iz južnejših pokrajin naše države. Pred leti so se kakor znano po vsej državi, zlasti pa v Srbiji. Bosni in Voj-vodir.i, vršila protestna zborovanja proti davku na poslovni promet.
.\inoL'i so se vpraševali, zakaj se gospodarski krogi upirajo baš proti temu davku, ki je donašal državi letno le kakih 180 do "200 milijonov Din, dočim se giblje na primer donos trošarin letno med 800—900 milijonov Din, donos taks pa celo med 1000 do 1300 milijonov. To je pač mogoče razumeti ln na ta način, da je obremenitev po davku na poslovni promet v sedanji obliki tako neprikladna in tako občutna ter deloma tudi krivična, kakor nobena druga davčna obremenitev.
Kakor smo že včeraj poročali, je Nj. Vel. kralj podpisal in proglasil zakon, s katerim se ta davčna oblika povsem spremeni. Krog davčnih cbvezancev bo po novi obliki davka na poslovni promet znatno zožen, zato pa se uvedejo za razno blago različne davčne stopnje; vsako blago bo po možnosti samo enkrat obremenjeno s tem davkom (dočim je bilo doslej pri vsakem prehodu iz iok enega posrednika v roke drugega obremenjeno z 1%): pobiranje bo tudi znatno olajšano. Odpravljena bo dosedanja krivica v pogledu obdavčenja uvoznega blaga, ker bodo uvedene diferencirane stopnje za uvoženo blago, ki bodo povsem odgovarjale skupni obremenitvi domačega izdelka z vsemi predobremenitvami sirovin in polizdelkov. Dana bo možnost povračila plačanega davka na izvozno blago in končno možnost prevalitve davka na kupca v skladu s principom, da gre pri davku na poslovni promet prav za prav za posredni davek, za neko vrsto trošarine.
Predvideno reformo davka na poslovni promet bodo naši gospodarski krogi brez dvoma z veseljem pozdravili, četudi morda za skupnost reforma ne pomeni zmanjšanja relotne obremenitve. Toda pri davku ra poslovni promet ne gre toliko za onih 180—300 milijonov Din skupnega donosa, kakor za neprikladni in krivični način pobi-rania. Velikega pomena pa bo gotovo tudi okolnost, da bo z osredotočenjem davčne obveznosti na manjše število obvezancev dana možnost, za pravično izenačenje obremenitve po pokrajinah. Davek na poslovni promet bo dobil bolj značaj trošarine in se bodo zakonski predpisi zaradi manjšega števila obvezancev (z večjim prometom) povsod lahko enako izvajali. Država pa bo pri tako olajšanem pobiranju z lahkoto tudi pr: zmernih stopnjah dosegla isti finančni efekt kakor doslej.
= Kratkoročno posojilo mesta Beograda. Kakor znano, se je uprava mesta Beograda nedavno obrnila na denarne zavode, da ji stavijo ponudbe za kratkoročno posojilo, ki ga rabi občina za izvedbo nujnih investicijskih del, predvsem tlakovanja cest na periferiji. Denarni zavodi so se takoj odzvali pozivu in so ponudili občini 75 milijonov Din, na podlagi menic z žirom beograjske mestne hranilnice in po obrestni meri 9 odstotkov letno brez vsakih provizij. Vrhu tega sta tudi Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica ponudili občini 50 milijonov Din, toda po 8 odstotkov letnih obresti. Finančni odbor občine je te dni razpravljal o tej ponudbi je sklenil, da sprejme ponudbe za skupno vsoto 125 milijonov Din, dočim je bilo prvotno predvideno le 45 milijonov. Zato pa bo z dobljenimi sredstvi izplačal nelikvidirane stare račune in pristopil k razširjenju vodovoda in k gradbi klavnice. Na tej seji je imel ravnatelj Poštne hranilnice dr. Milorad Nedeljkovič zanimiv govor, v katerem je poudarjal uspeh poziva na naše denarne zavode in požrtvovalnost Beograjčanov za razvoj mesta. Izjavil je, da bo Beograd našel vedno odprta vrata, kadar bo iskal posojila. Poštna hranilnica je šla tako daleč, da je občini obljubila vse posojilo, če se privatni denarni zavodi ne bi odzvali; ven-
dar je bilo takoj jasno, da je za občino bolje, če pride v kontakt s privatnimi denarnimi zavodi. Nadalje je izjavil, da bodo banke menice lahko eskomptirale pri Narodni banki in Poštni hranilnici. Fi-načni odbor je sprejel tudi ponudbo privatnih bank, toda pod pogojem, da se obrestna mera zniža na 8.5 %, ker se denarni zavodi lahko poslužijo možnosti re-eskompta pri Narodni banki po 5.5 % in zato ni potrebno, da pri tej transakciji zaslužijo več nego 3 %. Kakor sedaj poročajo iz Beograda, pa so denarni zavodi odklonili to zahtevo in bo moral finančni odbor do 25. t. m. ponovno o tem razpravljati.
= Zastoj v izvozu svinj. Prekmurje je v veliki meri zalagalo sosednjo Avstrijo in avstrijske mestne trge s svinjami ali s svežini sv,injskiin mesom. Naš izvoz je bil dokaj živahen in so bile cene svinjam razmeroma še visoke, kar je bilo zelo ugodno za našega kmeta. Prekmurje redi veliko množino svinj, ki jih je že od nekdaj kupovala Avstrija. Naši živinorejci so bili zadnji dve leti zadovoljni, kajti i svinje i teleta so prodajali ugodno, kar je povoljno uplivalo na splošno gospodarsko stanje. Od kar pa je Avstrija otežkočila uvoz naših svinj, naš izvoz vidno peša in temu sorazmerno padajo tudi cene živini. Splošno je nastala v trgovini z živino stagnacija, ki utegne imeti katastrofalne posledice za naše živinorejce. Kakšen zastoj je nastal zlasti v trgovini s svinjami, se vidi v tem, da nekatere klavnice že več tednov ne koljejo svinj za izvoz. Za živinorejsko pokrajino je to težka preizkušnja in ako se ne bo to stanje izboljšalo, bo nastala v Prekmurju težka gospodarska kriza.
= Stanje Narodne banke. Iz zadnjega izkaza Narodne banke od 8. t. m. je razvidno, da so se devizne rezerve v prvi četrtini avgusta zopet povečale za 35 milijonov Din. Ker so se tudi posojila povečala za 31 milijonov Din se je obtok bankovcev dvignil za 75 na 5392 milijona Din. Stanje od 8. t. m. je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 31. julija); Aktiva: kovinska podlaga 35S.6 (4-17.6), saldo raznih računov 1204.2 (-1-17.5), posojila na menice 1194.7 (+27.1), lombard 230.9 ( + 4.1); pasiva: obtok bankovcev 5392.5 (4-75.0), žirovne obveznosti nasproti državi 210.5 (—42.2), ostale žirovne obveznosti 955.1 (—21.4), razne obveznosti 231.0 (+51.5).
= Konferenca o izvoZu vina. Na poziv trgovsko, industrijsko, obrtne zbornice v Novem Sadu se bo v sporazumu z Glavnim savezom vinogradnikov in sadjarjev vršila 20. t. m. v prostorih zbornice konferenca izvoznikov in interesentov, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju organizacije našega izvoza vina. Zlasti se bo razmotrivalo o možnosti izvoza vina na Nizozemsko.
= Ford v italijanski avtomobilski indus siriji. Že nekaj časa krožijo vesti, da se namerava Ford udeležiti na znani italijan* ski tvornici Isotta*Fraschini. Te vesti se* daj potrjuje rimska »Tribuna«, ki pravi, da bo na podlagi dogovora med Fordom in družbo Isotta Fraschini ustanovljena nova družba z glavnico 100 milijonov lir, kateri bo tvrdka Isotta Fraschini odstopi* la svoje obrate in bo zato dobila 51 od* stotkov delnic nove družbe; Ford pa bo vplačal ostalih 49 odstotkov Novo pod* jetje bo izdelovalo Fordove avtomobile, vendar pa bo Fordov model nekoliko spre* menjen glede na specijalne potrebe itali* janskega trga. Ti avtomobili se bodo pro* dajali po 15.000 lir (45.000 Din).
Prodaja odpadkov od železa, gumija itd. se bo vršila potom ustmene licitacije 2. septembra pri avto-komandi IV. armij-ske oblasti v Zagrebu. (Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za TOI).
= Oddaja popravil pri poslopjih stalne vojne bolnice v Ljubljani. Dne 25. t. m. be bo vršila v pisarni referenta inženjerlje dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofer-talna licitacija za oddajo popravil na po slopjih stalne vojne bolnice v Ljubljani. (Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za TOI).
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. t. m. ponudbe za dobavo raznih desk, furnirjev in ročajev ter za dobavo vreč iz jute za cement. Pri direkciji državnih železnic v Subotici se vrši dne 2. septembra ofertalna licitacija glede dobave materiala za gornji ustroj. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 3. septembra ponudbe za dobavo dvigala za premog. Pri direkciji državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 3. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave signalnega materiala. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.
BORZE
13. aigusta.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zopet zelo slab. Le v devizi Curih je bilo nekaj potrebe. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, le devizi Trst in Dunaj sta se nekoliko okrepili. Med efekti je prišlo do zaključka v 7 odst. Blairovem posojilu po 87.50.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala nespremenjene tečaje. Ze aranžma je notirala 437.50—438.25, trgoval?. pa se je le za december po 438. V ostalih državnih papirjih ni bilo prometa. Med bančnimi vrednotami je bil promet v Pra-štedioni po 910, pozneje pa po 907.50 in 905. v Jugobanki po 77.50, v Zemaljski po 133—135 in v Poljodelski po 50. Narodna banka je ponovno popustila na 7950—8050. Lesnoindustrijski papirji so nekoliko popustili in je bil promet v Gutinannu po 140 in v Slaveksu po 61 in 60. V ostalem je bila zaključena še šečerana po 310 in Dubrovačka po 360.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 22.71, Berlin 13.445—13.475 (13.46), Bruselj 7.8806, Budimpešta 9.884, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9) Dunaj 796.39, London 274.42, Newyork 56.23, Pariz 221.65, Praga 167.07, Trst 295.08.
Zagreb. Amsterdam 22.71, Dunaj 794.89 do 797.89, Berlin 13.4450-13.47o0, Bruselj 7S8 06, Budimpešta 986.90—9S9.90, Milan 294.0672—296.0672, London 274.02—274.8'?. Ne\vyork 56.13—56.33. Pariz 220.65—222.65,
Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.2250. London 25.04, Ne\v\-ork 514.10, Bruselj 71.8875, Milan 26.93. Madrid 56.40, Amsterdam 207.20, Berlin 122.80, Dunaj 72.65, Sofija 3.7325, Praga 15.2475, Varšava 57.70. Budimpešta 90.19, Bukarešta 3.0650.
Dunaj Beograd 12.5425—12.5825. London 34.415—34.505^ Milan 37.0050- 37.1050, New-vork 706.25—708.75, Curih 137.36—137.86, dinarji 12.51—12.57.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 97.5 bi., 7% Blair 87.50 zaklj.. Celjska 160 den., Ljubljanska kreditna 122 den., Praštediona 910 den.. Kreditni zavod 170 den., Vevče 124 den., Ruše 280 do 300, Stavbna 40 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 437.50—438.25, kasa 437.50 do 438.50, za december 437—438.25, investicijsko 89 bi., agrarne 55—56. 8% Blair 97.25 do 97.75, 7% Blair 86.75—87, 7% Drž. hip. banka 85.50—86.25, 6% begluške 78—79.50; bančne vrednote: Praštediona 907.50 do 912.50, Union 191—193, Jugo 77.50—78.50. Narodna 7950—8050, Srpska 186 den., Ze-n,oljska 134—135, Ljublj. kred. 122 den., Pol jo 56—56.25; industrijske vrednote: Nar. šumska 25 den., Gutmann 140—150, Slaveks 59—60, Slavonija 200—202, Šečerana 310 do 311, Brod vagon 110—115, Vevče 124 den... Dubrovačka 362.50—367.50, Oceanija 205 do 225, Trbovlje 400-402.
Beograd. Vojna škoda 452.50—453 zaklj., za avtust 454.50 zaklj., za december 462.50 I do 463. investicijsko 92.75 zaklj., agrarne 56— 56.75, Narodna 7950—8000 zaklj.
čeljša in cenejša je
PALMA
zdravilna grenka v-o-da.
DOBIVA SE POVSOD/
Blagovna tržišča
HMELJ
+ Savinjsko hmeljsko poročilo. Žalec, 13. avgusta. (Od našega posebnega poročevalca). Zaradi izredno hladnih in deževnih dni ob koncu prejšnjega tedna ni napredovalo zorenje hmelja, kakor smo pričakovali. Zato se je tudi začetek splošnega obiranja zavlekel. Nekateri hmeljarji obirajo nedozorel pridelek, dočim drugi še oklevajo. Dosedanji rezultati obiranja so splošno razočarali, ponekod ni niti polovica lanskega donosa, v najlepših nasadih pa bo znašal pridelek % lanskega. Nekaj trgovcev je že prišlo, kupčije pa še ni nobene. V nejasnosti, kako bo s cenami, izjavljajo nekateri večji hmeljarji, da sploh ne bodo obirali. Pridelek je lepo gladko zelen in bogat na lupulinu. Danes je pričel dež ovirati obiranje, vendar pa spričo nedozorelosti in zdravega stanja rastline ni pričakovati oškodovanja pridelka.
-+- Pričetek luneljske kupčije v Niirnber-gu. Na niirnberškem hmeljskem trgu je bila v torek po dospelih poročilih prodana prva bala letošnjega hmelja (brez navedbe kakovosti), in sicer po 120 mark za stot po 50 kg (32.40 Din za kg). Lani se je ob po-četku kupčije blago kupovalo do največ 110 mark, v jeseni pa se je za najboljše blago plačevalo 90—95 mark.
LES
+ Ljubljanska borza (13. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključenih je bilo 20 vagonov oglja in 1 vagon remeljnov. Nudi se ca 1000 m3 tramov in 6 vagonov jelovi-ne (samo lepa III, 4 m, od 15 cm navzgor, debelina 12, 18, 24, 28, 38, 45, 48 in 58 mm).
ŽITO
+ Ljubljanska borza (13. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Ponujali so (slov. post., plačljivo 30 dni): pšenico: baško, 80/81 kg. mlevska tarifa po 242.5—245, 79/80 kg po 237.5—240, 78/79 kg po 232.5—235; rž: baško, 72 kg po 170 do 172.5; ječmen: baški, ozimni, 66/67 kg po 185—187.5; oves: baranjski, dobava v prvi polovici avgusta po 210—215; koruzo: baško po 185—187.50; moko: baško iz stare pšenice po 405—410, iz nove pšenice po 395—400.
+ Novosadska blagovna borza (13. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 40 vag. pšenice, 55 vagonov koruze, 10 vagonov moke in 14 vagonov otrobov. Pšenica: baška, 79/80 kg 175—177.50; gornjebaška 79/80 kg' 177.50—180; banaška, Tisa, šlep 79/80 kg 177.50—182.50; gornjebanaška 79/80 kg 170—172.50; sremska in slavonska 78 kg 165—167.50. Oves: baški, sremski 145—150. Ječmen: baški, sremski, 63/64kg 117.50—122.50. Koruza: baška, sremska 130 do 135; ladja Dunav 137.50—140; banaška 125—127.50. Moka: baška »Og< in »Ogg< 310—320; >2t 280—290; >5« 235—245; >6« 177:50-185; >7« 115-125: >8< 105—110. Otrobi: baški, sremski in . banaški 100 do 102.50.
+ Budimpešianska terminska 'borza (13. t. m) Tendenca slabša; promet srednji. Pšcnica: za oktober 18.18—18.19 (obračunski tečaj 18.20), za marc 19.88—19.89 (19.90), za maj 20.50—20.51 (20.60); rž: za oktober 12.05—12.06 (12.10), za marc 13.34—13.35 (13.40); kornia: za avgust 17.40—17.45 (17 40). za september 17.40- 17.45 (17.40). za maj 17.47—17.48 (17.60), tranzitna za avgust — (14.60).
ŠPORT
Živahno udejstvovanje litijskih športnikov
Litija, 13. avgusta.
Odkar imajo litijski športniki svoje igri« šče, je športna sezona v našem kraju zelo pestra. Malokdaj mine nedelja, da ne bi nastopil SK Litija in se poprijel s kakim prijateljskim klubom. Gotovo je bila ena najbolj zanimivih tekem — in tudi najbolj težko pričakovana — ona z ljubljansko Ilirijo. Dobro so se držali v početku litij* ski nogometaši. Vedeli so, da je od te tek* me precej zavisen njih dober glas. Prvi pol* čas je izpadel za litijsko enajstorico nad vse častno, saj so vodili nad ilirijanskimi old boy z 2 : 1. No, drugi polčas pa je Litijane utrudil ali kaj. Premagali so iih Ljubljančani, ki so napeli vse svoie moči, da so rešili dober glas odličnega ljubljan« skega moštva. Kljub temu pa je bil končni rezultat 7 : 4 še precej časten in zado* voljiv za mlado zasavsko moštvo.
Tekma s trboveljskimi nogometaši je iz« padla takisto v korist naših. Trboveljci so podlegli z rezultatom 3 : 1-
Zadnja tekma pa se je vršila med ri-ši* mi in SK Svobodo iz Viča pri Ljubljani. »Fantje, d~žimo se,« so se korajžili pred tekmo naši športniki. Pred prihodom Vi* čanov je prišel k nam glas, da je nastopa* joče moštvo med prvorazrednimi klubi. Naši so tarnali, zaradi pohabljenosti naj* boljšega igrača, kapetana moštva Mihclč:? ča. Ta igrač trpi na precej hudi poškodbi, ki jo je odnesel z ene zadnjih tekem. Po* škodoval si je sklep v kolenu in še ni spe* soben, da bi že branil barve svojega kluba. Litijani so nastopili zaradi tega proti Vi« čanom samo z 10 igralci. Kljub temu pa so dosegli nad gosti sijajno zmago. Polčas je končal 8 : 1. Končni rezultat pa je bil 21 : 1, vendar sodnik Obračunč ni priznal 2 golov. Kljub temu pa je število 19 : 1 zelo častno za naše igrače. Razumljivo je, da raste od igre do igre tudi zanimanje naše publike za prireditve na igrišču v Švarcovi hosti. Razveseljivo je tudi dej* stvo, da je ustanovil svoj nogometni odsek tudi licijski Sokol. Kakor kaže sedanja sli* ka, se šport v Zasavju lepo razvija.
Službeno iz LNP. Obveščata se SK Ili« rija (Ljubljana) in ISSK Maribor (Mari* bor), da odigrata tekmo za pokal JNS v nedeljo dne 17. avgusta 1930. v Mariboru. MoLNP v Mariboru, g. *Marinič A. in ISSK Maribor se opozarjajo, da se ravnajo z ozirom na izvedbo gornje tekme po pisme* nih navodilih, ki so jih prejeli z dopisi LNPa štev. 332, odnosno 333 in 334*30 z dne 23. julija L L Vstopnice dostavi LNP po svojem delegatu. SZNS se naproša, da delegira za to tekmo sodnika v smislu pro* pozicij za pokalne tekme JNSa, v kolikor se nista kluba sporazumela. Tajnik I.
Juniorski pokalni turnir. Tekmovanje juniorskih moštev za prehodni pokal SK Ilirije je dozorelo do semifinala, v katerem se srečajo jutri, na praznik ob 9. dopoldne na prostoru SK Ilirije juniorji Ilirije in Svobode, najmočnejši moštvi izmed ljub* ljanskih udeležencev turnirja. — Sporedr.o se bo vršila ob 10.15 tretja tsfkma za uteš* no darilo, ki jo odigrajo juniorji Mladike in Hermes I. Za nedeljo, 17. t. m. je pred* videna odločilna tekma med zmagovalcem jutrišnje" tekme Ilirija : Svoboda ;n mari* borskimi Železničarji.
Tenis turnir v Ptuju. V nedeljo sta igrala v Ptuju Slovenski tenis klub Ptuj in SK Mura iz Murske Sobote prijateljski te* nis turnir. Zmagal je STK Ptuj s 4 : 2. Za Muro je nastopil drž. prvak v table tenisu g. Nemec. Rezultati so bili: Gospodje po> samezno: Sakotnik (P) : Nemec 1 (M) 6 : 3, 7 : 5, Honvery (P) : Nemec (M) 9 : 11, 6 : 2, 7 : 5, Jurko (P) : KarJoš (M) 6 : 4, 1 : 6, 2 : 6, Tobias (P) : Čenar (M) 6 . 2, 9 : 7. Gospodje v dvoje: Sakotn'k—Hod« very : Nemec II — Kardoš 6 : 1, 3 : 6, 8 : 6, Jurko—Tobias : Ne'nec I—Čenar 6 : 3, 6 : 8, 4 : 6.
Tekma Maribor : Primorje verificirana. Poslovni odbor JNS je zavrnil protest ASK Primorje proti pokalni tekmi z Mariborom, ki je, kakor znano, končala z zmago Mari* bora 6 : 1. Z ozirom na to bo Maribor igral na lastnem igrišču proti Iliriji.
ASK Primorje. V petek, 15. t. m. tre* ndng*tekma s SK Mladika ob 9. Naslednji igralci naj bodo točno ob 8.30 v naši gar* derobi: Mirt, Šinkovec, .Caleari, Sinkule, Bam I, Pišek II, Strnad, Lasič. Golob, Pe* terlin, Mlinar; rez. Petrič, Umek.
ŽSK Hermes. Na seji upravnega od« bora dne 12. t. m. je bil igralec Boris Zu* pančič soglasno izključen iz kluba Opo* zarjamo celokupno članstvo, da se bo čla* narina do 1. septembra t. 1. morala obvez* no poravnati, od 15. avgusta dalje se zo*
pet vršijo redni treningi po vrstnem-redu. Naslednja seja upravnega odbora bo v sredo 20. t. m. v gostilni pri Štepicu. Ob tej priliki se vabi igralec Rudolf Sedeu na
zaslišanje
SK Svoboda. Juniorsko moštvo 'gra jutri v petek ob 9. semifinalno tekmo s SK Ilirijo I. Prosim do 8.15 v naši garderob'. Trening I. moštva in rezerve danes od 18. dalje. Prosim, da se treninga v čim večjem številu udeležite. Prvo moštvo bo igralo v nedeljo prijateljsko tekmo z ASK Pri« morjem, nakar že sedaj opozarjamo.
SK. Krakovo. Danes ob 20. seja ožjega odbora v gostilni Mrak, Rimska cesta.
Iz uradnih in službenih objav
Sresko načelstvo v Litiji razpisuje javno dražbo občinskega lovišča Velika vas za torek 19. t. m. ob 10. pri sreskem na-čelstvu v Litiji. Izklicna cena 2000 Din, va-dij 2000 Din.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za ?{•. avgusta ob 11. nabavo 2000 kg pše-nične moke št. Ogg, 8000 kg pšenične moke ŠL Og, 12.000 kg pšenične moke št. 6, 1000 kg bučnega olja, 2000 kg riža Splendor Su-blime, 1000 kg kave Santos I. Pogoji se dobe pri direkciji.
Razpis služb: Pri moški kaznilnici v Mariboru sta prosti dve mesti paznikov zvanič-nikov ali služiteljev. Lastnoročno spisane, pravilno kolkovane in opremljene prošnje je vložiti do 25. avgusta ravnateljstvu kaznilnice. — Zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu razpisuje službo sekundarija v ženski bolnici v Novem mestu. Prosilci z vsaj šestmesečno ginekološko prakso naj vložijo prošnje pri imenovanem zastopu do 31. t. m. Poieg hrane in stanovanja še mesečna plača 1500 Din; privatna praksa nedopustna. — Univerza kralja Aleksandra v Ljubljani razpisuje mesto kartografa (II. kat.) na geografskem institutu. Pravilno opremljene prošnje z vzorci geografskih risb do 1. oktobra na rektorat univerze. — Ista univerza razpisuje mesto kontraktual-nega profesorja ali docenta za klasično filo-logijo. Prošnje do 1. maja 1931.
Dražbe. Pri okrajnem sodišču na Vran-* t-kem bo dne 12. septembra ob pol 10. dražba nepremičnin zemlj. knj. Braslovče, vL št. 157 (poslopje in zemljišča); cenilna vrednost 13 920 Din, najmanjši ponudek 9280 Din. — Pri okrajnem sodišču v Kostanjevici se vrši dne 16. septembra ob 9. dražba nepremičnin zemlj. knj. Št. Jernej, vi. ŠL 1S16. Cenilna vrednost 3011 Din 50 p; najmanjši ponudek 2028. — Pri okrajnem sodišču v Logatcu se vrši dne 22. septembra ob pol 11. na licu mesta v- Ravneh št. 4 (obč. Žiri) dražba nepremičnin zemlj. knj. Opale. vi. št. 103. Cenilna vrednost 63.509 Dia, najmanjši ponudek 32.084 Din. — Pri okrajnem sodišfu v Vel. Laščah bo 6. oktobra ob 9. dražba nepremičnin zemlj. knj. Cesta vi. št. 257 in 439. Cenilna vrednost 287.091 Din 80 p, najmanjši ponudek 158.736 Din 20 p. Podrobnosti na uradni deski sodišča.
V	trgovinski register se vpiše za tvrdko Diabolo-Separator d. d. v Zagrebu, podružnica Ljubljana, tudi nemško in švedsko besedilo firme.
V	zadružni register so se vpisale spremembe: Pri Kmetijskem društvu na Selih pri Šamberku se izbriše iz načelstva Anton Kastelic, vpiše pa Anton Zupančič na Selih 5. — Pri Mlekarski zadrugi v Novem mestu se briše iz načelstva Franc Blažič, vpiše pa Alojzij Tratnik v Luterškem selu 1. — Pri Mlekarski zadrugi v Vel. Laščah se briše Franc Ivane, vpišejo pa posestniki Peter Tešar, Alojzij Tomšič. Josip Bavdek, Franc Žužek in Ivan žužek. Načelstvo šteje odslej 10—15 članov. — Pri Hranilniei in posojilnici v Tržiču se briše Anton Majcen in vpiše Anton Lindič s Škovca, pri Ljudski posojilnici v Kočevju pa briše Franc Uršič in vpiše Ivan Lončar.
9___
Revmatizem, bolezni prehlada in glavobola
Bolečine takoj ponehajo, kakor z roko odnesene.
Gospod Rado Markovič privatni uradnik iz Beograda. Dobropoljska cesta 66. nam piše v obširnem pisma, kaki se ie njegova mati popolnoma ozdravila s »Togal« tabletami po dolgoletnih strašnih revmatičnih bolečinah proti katerim ie uporabljala brez vsakega uspeha najrazličnejša sredstva. — Gospod Markovič zaključuje svoje pismo: Meni osebno le »Togal« pri prehladu služil izvanredno dobra tako da ga morem iz osebne izkušnje priporočati vsakomur
Slično sod' mnogo tisočev, ki so uporabljali »Togal« proti revmi protinu. bodljajih. bolečinah v sklepih ln udih. glavobolu io živčnih bolečinah. Togal se je Ukazal kot odlično sredstvo zlasti proti glavobolu Nek- policijski stražnik le strašne trpel radi glavobola od leta 1913 pa tudi vse zdravljenje zdravnikov zs živce ni pomagalo ali pa ie bila pomoč le prepozna m kratka
Uporabljajoč redno skozi osem dni »Togal« tablete. le bolnflt ozdravel popolnoma od svoje težke bolezni. Ne uporabljajte druga man) vredna sredstva. Tudi najboljša niso za vaše zdravje dovoli dobra Kakovost »Togala« je priznalo vef ket 6000 zdravnikov, med katerimi so mnogi zdtavniki znameniti profesorji Nad 700 zdravnikov je dognalo posebno neškodljivost »Togala«. oziroma njegove prednosti in odlike v primeri z drugimi preparati. Poskusite tudi vi s »Togal« tabletami! Dobivajo se po vseh lekarnah če lih ni v zalogi, lih tako) do-bavimo.	1.357
+
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je včeraj naš oče, stari oče, gospod
FRAN GRILC
posestnik v Radovljici
previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 15. t. m., ob 9. dop. iz hiše žalosti v Radovljici, Predtrg 54, na tukajšnje pokopališče. V Radovljici, dne 14. avgusta 1930.
Žalujoče rodbine: Grilc, Nenoni, Jurekič, Oblak.
Iz življenja ln sveta
Ogromna stavka v francoskih predilnicah
V	Severni Franciji je stopilo v stavko delavstvo in nameščenstvo tekstilnih tovarn
V	Halluinu. Stavka je zavzela velik obseg in stavka sedaj kakih 100.000 delavcev.
Slika nam kaže obhod stavkujočih po mestu.
Usodni dar afriškim mogotcem
Dokler je bila Afrika še malo znan del sveta, so vladali nad rodovi domači kralji, ki so cesto vladali okrutno kakor pravi trinogi, cesto pa so bili le igrača v rokah svojih podanikov. Trinoge so domačini odstranjevali z revolucijami, s slabiči pa so postopali včasi silno obzirno. Tako je neko črnsko pleme v Dahomeji imelo običaj, da je po odposlanstvu prineslo v dar kralju nekoliko nojevih jajc. Obdaro-vanee se je moral uljudno zahvaliti za naklonjenost ljudstva ter pogostiti odposlanstvo. Po slavnostni pojedini pa je moral oditi v šotor k svojim ženam in jim pokazati dar, nakar so mu družice z veliko nežnostjo in nič manjšo naglico zavile vrat. Se isti dan je nastopil vlado njegov naslednik, ki je vladal do prihodnjih nojevih jajc. Za naše pojme je to nepojmljivo in pripisujemo tako vdanost usodi le fatalizmu barbarskih narodov, črnci pa 30 smatrajo za plemenito velikodušje, spoštovanje vobičajenih zakonov in plemensko disciplino. V Dahomeji vedo pripovedovati le o enem edinem primeru. da se je kralj uprl narodni volji
in odklonil podarjena jajca. Pomagalo rnu seveda ni nič, kajti moža so nato nataknili na kolec. Sličen običaj je vladal tudi v Turčiji, le da tam ni narod odločeval o usodi oblastnikov, marveč je sultan poslal paši, ki se je zameril dvoru, svileno vrvico, s katero se je dostojanstvenik tudi dostojanstveno obesil. •
Obletnica prve bitke s tanki
Strahoviti poraz, ki ga je Nemčija doživela v svetovni vojni, hočejo nekateri prenapeteži opravičevati s tem, da je baje zaledje zadalo vojski smrtni sunek z bodalom. Za obletnico velike bitke dne 8. avgusta 1918. pa poroča nemški general von Kuhi, šef generalnega štaba bavarske armade prestolonaslednika Ruprehta, da je nemški poraz povzročila tehnična premoč zaveznikov. Pod poveljstvom maršala Haiga sta ta dan napravili pri Amiensu napad na nemško črto prva francoska in četrta angleška armada, ki sta poslali v boj okoli 400 tankov. Ti so prodrli globoko v notranjost druge nemške armade, ki se je morala poražena umakniti ter je potegnila za seboj še sosednjo osemnajsto armado. Napad zaveznikov je prišel tako naglo in priprave zanj so bile izvršene tako vzorno, da so bili Nemci popolnoma presenečeni. Luden-dorff je kasneje priznal: »8. avgust je pomenil poraz nemške vojske. Vojna bi bila morala biti takoj končana.« Podobno se je izrazil, — seveda tudi šele kasneje in prekasno — cesar Viljem: »Vidim, da je treba napraviti bilanco vojne. S svojimi silami smo pri koncu.« Kljub preciznim izvajanjem generala Kuhla bodo na Nemškem še vedno tisoči verovali smešni legendi o sunku z bodalom.
Letalec — akrobat
Znani nemški letalec Udet, kaže na berlinskem letališču razne vratolomne vaje. Naša slika je posneta v hipu, ko letalec z dolgo bambusovo palico dvigne s tal razpeto platno. Ta vaja znači, da za prevzet je pošte odslej ne bo neobhodno potreben pristanek letala.
C. T.
Materinska ljubezen
V Ljubljani živi imovita starejša zakonska dvojica brez otrok. Pozvala sta svojega hišnega zdravnika in mu naročila, naj jima preskrbi kakega ubogega otroka, da ga vzameta za svojega. Vzgojiti ga hočeta kar moči lepo, ga izšolati in ko umreta, mu zapustita vse svoje imetje. Zdravnik je obljubil, da jima preskrbi kakega otroka, in se je doma posvetoval z ženo. Žena je poznala na kmetih siromašno vdovo s petimi otroki. »Žena je bila še pred dvema dnevoma pri meni in me prosila, naj ji preskrbim kako lažje delo. Žena je čvrsta in zdrava, a njeni otroci so vzor zdravja in dobre volje. Gotovo bo vesela, da enega izmed njih tako dobro preskrbi.«
Zdravnik je še pri županstvu povprašal o siromašni vdovi in zvedel le dobre stvari. Takoj se je napotil z ženo k vdovi. Na koncu vasi je stala siromašna, a snežnobela hišica. Pred hišo so se igrali razposajeni otroci in njihov smeh je odmeval daleč naokrog. Vdova je stala med vrati in se smehljala najmanjšemu, ki je kobacal po vseh štirih. Ko je zapazila zdravnika in njegovo ženo, je hitro odložila predpasnik in jima hi-
Potres v Italiji ni samo vulkanskega značaja
Ravnatelj velike potresne opazovalnice Toscarini, svetovno znani veščak v meteorologiji, preiskuje še vedno vzroke in posledice zadnjega potresa. Po njegovih ugotovitvah je bilo v 45 sekundah porušenih 161 vasi v rodovitni avellinski okolici, 5000 oseb je našlo smrt pod razvalinami, ranjenih pa je bilo preko 8000 oseb. Hiš je bilo prušenih 13 tisoč. Tako groznih posledic ni imel noben potres v teh krajih. Niti katastrofa v Pompejih niti 59 kasnejših izbruhov Vesuva ni napravilo takega opustošenja. Najzanimivejši del poročila pa je v tem, da Toscarini ne pripisuje nesreče samo ognjeniškim silam, marveč v znatni meri tudi delovanju podtalnih voda. Profesor Toscarini spravlja v zvezo z italijanskim potresom velike povodnji
tela nasproti. Pripeljala ju je do svoje hišice ter jima postavila dva stola na vrt.
Najstarejša izmed otrok je bila sedemletna deklica; ostali so padali kakor stopnjice do najmlajšega, devet mesecev starega dečka. Zdravnik je menil, da ima gotovo mnogo posla predno nasiti vseh pet lačnih kljunčkov.
»Seveda, gospod doktor,« je odgovorila žena. »Posebno težko je pa zaradi tega, ker moram služiti pri tujih ljudeh. S seboj jemati jih ne morem in pri tujih ljudeh niso dobro spravljeni, pa tudi rad jih nima nihče tako kakor jaz. Zato si iščem zdaj dela v bližini doma.«
Počasi ji je zdravnik razodel svojo namero. Čeprav ni veliko, če ji odvzame skrb za enega otroka, vendar bo potem lažje živela in otrok bo preskrbljen za vse življenje in dobro se mu bo godilo, da nikoli tega.
Žena je bila videti veselo presenečena. Z veliko pozornostjo je poslušala zdravnika in večkrat prikimala z glavo. »Vem kako je to, gospod doktor,« je dejala. »Ko sem bila še dekle, sem služila pri neki rodbini. Moja gospodinja je biia vzela tujega otroka za svojega. Deklica se je kasneje bogato poročila in prinašala svojim siromašnim roditeljem obilo darov, in vsi so bili veseli in
v Franciji, češ, da so potresomeri tedaj zaznamovali manjše sunke, kakor bi valovje podzemskih voda udarjalo ob zemeljsko skorjo. Tudi sluti notranjo zvezo med letošnjo veliko sušo v Ameriki in med viharji na Japonskem. Občutljivi potresomeri beležijo često celo, kadar se v vzhodnji Evropi morski valovi posebno silovito zat ganjajo ob celino. Podtalni vodni tokovi so še zelo malo proučeni in imajo najbrž tesnejšo zvezo pod površjem zemlje, nego si danes lahko predstavljamo.
Mlad pisatelj
Enajstletni dečko William J. Marsh iz New Milforda v državi oCnecticut je v svojem prostem času zbiral življen-ske podatke o predsedniku Hooverju ter spisal na temelju zbranega gradiva precej obsežno delce o predsedniku. Življenjepis je nato v 60 izvodih natisnil z ročno tiskarno, najdeno v očetovi zalogi starin. Podjetni dečko je razdelil te knjižive med svoje prijatelje in dosegel pri njih vsestransko priznanje. Stvar je prišla na uho tudi samemu predsedniku, ki je povabil mladega pisatelja k sebi v Belo hišo v Washington. Dečko je prinesel predsedniku v dar svoje delce, tiskano na lepem pregamentnem papirju. Komaj se je stvar raz vedela po Ameriki, že oblegajo dečka zastopniki raznih založnikov, obetajoč mu lep honorar za izdajo knjige. Kakor izgleda, bo mladi William zaslužil, kakor malokateri pisatelj-začetnik.
Preko Kanala v zakonski pristan
Mercedes Gleitze, ki je preplavala Rokavski preliv, je stopila v sv. zakon z inž. Patrikom Carveyem. Poroka se je vršila v stolnici sv. Pavla v Doveru.
Tujska legija - pribežališče zločincev
Po vzgledu Francije ima tudi Španija svojo tujsko legijo, ki se bori za španske interese v Afriki. Doslej so bile te vojaške formacije zatočišče raznim zločincem, kajti pri sprejemanju novincev se ni vpraševalo po preteklosti, tudi ni poveljstvo legije nikoli izdalo legionarja civilnim sodnim oblastvora. To tradicijo je porušila Španija, ki je na zahtevo pariškega sodišča izročila legionarja Villanuevo, obtoženega velike poneverbe. Villa-nueva je bivši tajnik venezuelskega poslaništva v Parizu, ki se mu je po milijonski poneverbi posrečilo zbežati v Maroko, kjer je vstopil v špansko tujsko legijo. Brž ko je prišla vest v Ceuto vest o velikem sleparstvu Villa-nueve, ga je poveljstvo izključilo iz legije in izročilo sodišču. Javnost odobrava ta korak poveljstva tujskih legij, češ, da vojaška formacija ne sme biti pribežališče, kjer bi se odtegovali
zadovoljni. Seveda se ni lahko ločiti, od svoje krvi, a če je otroku v dobro...«
»Tako je,« ji je pritrdil zdravnik. »A zdaj se odločite, katerega otroka jima hočete odstopiti. Mislim, da bi bila najstarejša najbolj pripravna.«
»Marico mislite, gospod doktor?« je z malodušnim glasom vprašala vdova. »To bi najtežje pogrešala. Velika je že, pri delu mi lahko pomaga!«
»Morda bi jima bil kak deček ljubši!« je menila zdravnikova žena.
»Da, to je resnica!« je odvrnil zdravnik. »Potem tega, Andrejčka. Pridi k meni, dečko! Ali pojdeš z menoj? Vsak dan boš jedel slaščice!«
Deček se je v zadregi muzal in oziral na mater. Ona je stala pri vratih in vihala predpasnik. »Ne, gospod doktor, Andrejčka moram obdržati. On nam nosi vodo od vodnjaka in tudi drugače je zelo pripraven dečko, kaj ne, Andfej-ček?«
Zdravnik se je nasmehnil in dejal: »Nu, saj tretji je tudi deček. Menda mu je Franček ime?«
»Seveda mu je Franček ime!« je odgovorila mati in strah je bil v njenih očeh. »Franček skrbi za kanarčka. Ne morete si misliti, kako je vesten.«
»Tedaj tudi njega ne morete pogrešati?« je vprašal zdravnik in se spet
kazni mednarodni zločinci, kajti s tem se jemlje dobro ime pretežni večini le-gionarjev, ki jih samo njih bujni temperament, želja po dogodivščinah in neznosne razmere v nekaterih državah zaženejo v legije. Izkazalo se je tudi, da sleparji in tatovi ne zataje svoje narave niti v legionarski suknji ter s tem sramote junaštvo te elitne čete.
Osveta pisatelja
Znani francoski pisatelj Aleksander Dumas oče je s svojimi romani, izhajajočimi v podlistkih pariških dnevnikov, služil lepe denarce. Bil pa je plačan od vrstice, zato je često raztego-val kak razgovor, da je naneslo več vrstic. Kadar se mu ni ljubilo delati, je v svoj roman vstavil čisto nepotreben razgovor približno tele vsebine: Ah, vi ste? — Da, jaz. — Čakal sem vas že. _ Nu, zdaj sem tu. — Ali se je posrečilo? - Da. -- Res? — Res! — Dobro, pomeniva se. — Dajva se. — Tako sta govorila junaka, čitatelji pa s takimi praznimi besedami niso bili zadovoljni in uredništvo je Dumasu javilo, da mu bo za vsako krajšo vrstico plačalo le polovico dogovorjenega honorarja. Dumas je prejel pismo ravno, ko je bil pri njem urednik »Sie-cla«, kjer je izhajal njegov roman. Poprosil je urednika, naj nekoliko počaka, sedel za mizo in s silno jezo napisal nadaljevanje. Izročil je rokopis uredniku z besedami: »Nu, ubil sem ga.« »Koga?« je preplašen vprašal urednik. »Tega Grimauda. Izmislil sem si ga bil baš zavoljo njegovih kratkih stavkov. Ako pa se ne plačajo, je bolje, da nepridiprav več ne živi.«
Športne obleke
za kolesarje, turiste, lovce ter Bajaco preobleke v največji izberi pri tvrdki
Drago Schwab, Ljubljana.
Skrbi angleške rekorderke
Zdravniki so prepovedali »letajoče-mu dekletu«, miss Amy Johnsonovi, nadaljnje obiske in sprejeme, ker so ji odpovedali živci. Letaika, ki je premagala vse napore dolgega poleta v Avstralijo, ni bila kos navdušenju, ki so ji ga izkazovali. Že nekoliko dni sedi doma in ji ne sme nihče niti telefonirati. Počitek izrablja za ureditev svoje velikanske pošte, ki še vedno noče usahniti. Dnevno dobiva miss Johnson po 1500 do 2000 pisem in brzojavk.
PROSLAVA 40LETNICE SOKOLA ZAGORJE OB SAVI
Nedelja dne 17. avgusta
VOŽNJA CETRTINSKA. 11373
nasmehnil.
»Ne, Frančka vam ne morem dati. Saj je tudi najbolj ubogljiv. Nikoli mi ni delal skrbi, kaj ne, Franček?«
»Potem bomo mogli le vzeti deklico? Kako se imenuje tisto tamle v kotu?«
»Polomco mislite, kaj ne? Njena krstna botra jo je hotela krstiti za Marijo, a ker je že najstarejša Marija, smo ji dali ime Polonica. Ona pestuje našega malega in se z njim igra. Brez skrbi se lahko zanesem nanjo. Vlači ga iz kota v kot in ga ne pusti izpred oči. Ce mi vzamete Polonico, tedaj ne vem, kaj naj storim.«
«Tak tudi Polonic* vam ne smemo vzeti?«
»Ne, to ne gre, zaradi malega, saj razumete?« je dejala vdova.
Zdravnik in njegova žena sta se spogledala in se zasmejala, med tem ko si je siromašna mati brisala potno čelo.
»Tedaj nam boste dali najmanjšega,« je nadaljeval zdravnik. »Moja stranka je sicer želela večjega otroka, a mislim, da jima bo vse eno. Kolikor manjši je otrok, toliko lažje se privadi tujih ljudi.«
»Mojega najmanjšega? Oh, dragi gospod doktor, svojega debeluščka pa ne dam!« se je branila vdova, polna strahu.
»Saj imate z njim samo skrbi! Ta vam vendar še ne more pomagati pri delu.
Hoitore de Balzac
Pariz bo 18. t. m. slavil 80-letnico smrti odličnega franc. romanopisca Balzaca.
Radio
Izvleček iz programov. Četrtek, 14. avgusta.
LJUBLJANA 12.30: Plošče. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba.
—	13.30: Poročilo iz dnevnikov. — 18.30: Koncert slovenskega šramel - kvarteta. — 19.30: Otroška ura. (Milčinski.) — 20: Klasična orkestralna glasba, izvaja zagrebška vojaška godba. — 22: Napoved časa in poročila.
Petek, 15. avgusta.
LJUBLJANA 8: Prenos iz Zagreba: pori-tifikalna sv. maša v stolnici. — 10: Prenos zborovanja zagrebškega zbora. .— 11: Koncert radio - kvarteta. — 15: Plošče: 15.30: Nalezljive bolezni dom. živali. — 10: Jalenova drama »Srenja«. — 17: Kuharjev šramel kvartet. — 20: Cerkveni koncert društva »Branimir« iz zagrebške katedrale. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio - kvarteta. — 19.30: Koncert ra-dio-orkestra. — 20.30: Jugoslovenske pesmi. — 21: Lahka godba orkestra. — 22: Poročila. — 22.15: Narodne pesmi. — ZAGREB: Glavni program kakor v Ljubljani.
—	24: Polnočnica iz stolnice. — PRAGA: 16.30: Vojaška godba. — 18.35: Opereta »Oriej v podzemlju«. — 20: Pevski koncert. — 20.30: Lahka godba orkestra. —• 21.30: Klavirski koncert. — 22.15: Godba za ples. — BRNO 16.30: Koncert iz Prage.
—	19.35: Plošče. — 20: Koncert iz Prage.
—	VARŠAVA 17.25: Orkestralen koncert.
—	20.15: Večerni koncert. — DUNAJ U: Orkestralni koncert iz Salzburga. — 15.40: Godalni orkester. — 18.55: Mozartove klavirske sonate. — 19.20: Mozartove ariie in pesmi. — 20: Poljuden koncert orkestra in pevcev. — BERLIN 19.35: Sodobni skladatelji. — 20.30: Godba za ples. — Zabaven program. — FRANKFURT 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — LAN-GENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Plošče. — 20.30: Prenos iz Anversa.: »Ru-bensova kantanta«. —- Lahka glasba. —■ STUTTGART 19.30: Skladbe J. Straussa.
—	20: Večer v dialektu. — Godba za ples.
—	BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert. — 17.10: Lahka glasba. — 18.45: Pesmi. — 20.15: Baletni večer. — RIM 17.30: Simfoničen koncert. — 21.02: Operetni večer.
Premislite vendar!«
»Nič za to, on je moj debelušček in jaz ga ne dam, čujete, ne dam ga!«
In skočila je k svojemu malčku, ga stisnila k sebi in ga obsula s poljubi. Tesno ga je privila na svoja prsa in ga odnesla v hišo, kakor da ga hoče spraviti v varno zavetje.
Tej materinski ljubezni ni bilo moči izvabiti nobenega otroka. Obdržala jih je vseh pet, jih lepo vzgojila in imela svoje veselje z njimi, dokler ji niso s solzami ljubezni v očeh zatisnili trudnih oči.
Naprodaj so
3 navijalnice (stroji za navijanje volne) na 6, 8 in 16 motkov,
stroj za izdelavo gumbnic znamke s>Diir-kopf«,	11363
stroj Jacquard, 90 cm širine, Links-Links stroj, 130 cm širine št 9, kakor tudi rabljeni pletilni stroji št. 8 in 10, vsi v dobrem stanju in takoj uporabljivi, po nizki ceni.
BRAČA H1RŠLER,
ZAGREB, GA JEVA ULICA ŠTEV. 3.
razsirjenosf
je bila že takoj osigurana produktu, ki ima kakor ASPIRIN pri vseh prehladih, revmatizmu, glavo- in zobobolu tako zanesljivi in zdravilni uspeh, in ki je pri tem neškodljiv.Ni torej čudno, da je danes glas ASPIRINA prodrl že tudi vnaj-oddaljene dežele.
ASPIRIN
Jedinstveni na svetu.
Hf
30 let ASPIRIN
VJUTROf it 187
7
—Četrtek", 14. VHI. 1930=
V. Wllllamst
KRVAVA MAŠA
Epopeja velike francoske revolorije.
Spet so se zaloputnila vrata. Vstopil je stražar. V vsaki roki je nosil kadeče se vedro. Jetniki so poskakali s tal in se postavili v red. Vsak izmed njih je držal majhno kositrno skledico v roki. Stražar je postavil vedri na tla in z veliko zajemalko po vrsti napolnil jetnikove skledice. Ko so bili vsi odpravljeni, je zaklical:
»Nu, lepi gospod, mar vaše veličanstvo ne občuti lakote?«
Temna senca se je pokazala pred Hektorjem. Pogledal je. Pred njim je stal mož z bledim obrazom in osivelimi lasmi.
»Stražar je prinesel večerjo,« je dejal prijazno. »Vam je tukaj še vse tuje, dragi prijatelj, vi še nimate skledice. Dovolite, da vam posodim svojo.«
Z izbrano vljudnostjo je ponudil Hektorju svojo kositrno skledico. Hektor se je prisrčno zahvalil in se mukoma vzravnal. Juha je bila redka in brez okusa. Vendar jo je popil z največjo slastjo. Več ko štiri in dvajset ur ni bil ničesar zaužil. Zahvalil se je še enkrat in vrnil tujcu njegovo skodelico.
Tujec jo je vzel in se priklonil.
»Dovolite, da se predstavim,« je dejal. »Taka je v mišji pasti navada. Jaz sem grof de Mailly.«
Mišja past! Ta "beseda je povedala Hektorju vse. Tako so imenovali ječo, kamor so spravljali siromašne jetnike, ki niso imeli toliko denarja, da bi si bili plačali žimnico ali pa celo svojo celico.
Grofova suknja je bila popolnoma raztrgana. Videti je bilo, da ni imel srajce na sebi. Suknjo je imel visoko zapeto in izza ovratnika mu je visela rumenkasta zgrbančena koža. Brada in lica so bila poraščena z gosto sivo brado.
»Ali vas smem prositi za vaše ime?« je vprašal.
Hektor se je predstavil.
»Angleškega aH škotskega rodu?«
»Anglež sem, grof. A moja mati je bila Francozinja, rojena St
Valentineova.«
, De Mailly je pokimal.
»Slišal sem že o tem znamenitem rodu. Ce dovolite, vas predstavim najinim prijateljem.«
Povzdignil je glas.
»Gospodje, nov sotrpin!«
Jetniki so pozdravljali Hektorja. Pomanjkanje in beda sta bili vsem zapisani na obrazu. Bili so raznih stanov — med njimi je bil tudi neki škof, neki marki in neki trgovec z živino, igralec in mnogo, mnogo drugih...
»Imeli ste srečo, da so vas šele zdaj prijeli,« je dejal škof. »Prepričani smo, da so se danes peljale zadnje dvokolnice na morišče.«
V Hektorjevem srcu so te besede zbudile žalosten spomin in najrajši bi se bil mrtev zgrudil na tla. Ker ni odgovoril, je dejal de Mailly:
»Ali ne veste, da so vrgli Robespierrea? Strašni vladi, pod katero je ječala vsa Francija, je odzvonilo. Diktator in njegovi pomočniki so bili davi prepeljani v skupščino. Takoj so jih aretirali. V tem trenutku ležijo vsi v isti ječi, kjer jih je sto in sto ječalo zaradi njih in čakalo strašne smrti pod giljotino... V najkrajšem času bčmo vsi oproščeni.«
Zdaj se je Hektor domislil popoldanskega vrveža in razburjene množice. S slastjo je sprejel sleherno besedico vase.
»Pravite, da so danes popoldne vrgli Robespierrea?« je vprašal Hektor in položil svojo roko na grofovo.
»Da. okoli petih.«
»To je bilo še preden so peljali obsojence na morišče?« Hektor-jeva roka je drhtela. »Mar so bili obsojenci pomiloščeni?«
De Mailly je vzdihnil in se obrnil v stran. Škof je počasi zmajal z glavo.
»Dvokolnice so krenile svojo pot na morišče. Sredi poti jih je srečala množica ljudi, ki je razglaševala padec Robespierrove vlade in zahtevala oprostitev obsojencev. Kdo ve, če se jim ne bi bilo posrečilo, da ni pridirjal v tistem trenutku oddelek stražarjev s pre-
fekture z Hanriotom na Čehi in jim zapovedal, naj nemudoma odpeljejo obsojence na morišče, da se sodba izvrši. Tako so dvokolnice nadaljevale svojo pot.«
»Ali veste zanesljivo, da je bilo tako?« je vprašal Hektor s tresočim glasom.
Škof je žalostno in resno pritrdil.
»Ječar mi je sam povedal, da je bilo tako. Bojim se, da je govoril žalostno resnico!«
Hektor je pobesil glavo in zaprl oči. Bolečina, za katero ni imena, mu je stiskala srce. Torej je bila umrla, sama, brez vsake tolažbe, in usoda, ki bi bila lahko preprečila njeno smrt, ji ni bila naklonjena. De Maillysovo poročilo o Robespierreovem padcu je malce omamilo njegovo bolečino in ga navdalo z novim upanjem. In zdaj je moralo priti spoznanje, da je bil vsak up zaman. Ta vest je bila kakor smrtni udarec. Glasno je zastokal in se zgrudil na slamo, ki je ležala po tleh. Zanj ni bilo več tolažbe.
Jetniki so se spet zbrali v majhne skupine in stali pod okni ter prisluškovali. Iz ceste je bilo slišati vpitje in razgrajanje razjarjene množice.
»Ali slišite zvonenje?« je vprašal nekdo.
»Prefekture se zbirajo pred mestno hišo,« je pripomnil drugi.
»Jutri bomo gotovo že prosti,« je dejal igralec. A v njegovem glasu je zvenelo veliko vprašanje in vsakdo izmed jetnikov je vedel, da čaka pritrdila.
»Odbila je že deseta ura in vendar nam še niso prinesli pole za jutrišnje zasliševanje. To je dobro znamenje. Navadno ga prinese vratar ob osmih, ko se vrnemo z dvorišča.«
»Kakor blazneš govorite, Groseille,« je vzkliknil bled, nervozen mož, ki se je neprestano izprehajal po ječi. »Saj veste, da nismo bili drevi na dvorišču. Vaš up je popolnoma neutemeljen.«
V ključavnici se je obrnil ključ in po ječi se je razvila zastrta svetloba. Rihard, debelušasti ječar, je vstopil. Okoli pasu mu je visel sveženj ključev. Hektor se je spomnil, da je bil že govoril z njim, ko je prinašal Fouquierju Couthonova poročila. Ječar je držal v roki kos papirja. Za njim sta vstopila še dva moža z rdečima čepicama na glavi. Ječar je postavil leščerbo na tla.
Iz Škofje Loke
Nov transformator, k: bo služil pre. ureditvi električnega voda na Trati pri Škof. ji Loki, je zgradila škofjeloška elektrarna. Delo je izvršil domači sta/oemk Anton Ogrin.
šl_ Nedeljska tombola Sokola v Stra*
žišču je nad vse lepo uspela. V lepem po> poldnevu so se zbrali na Pantah poleg do. mačinov številni gostje iz Kranja, Biieiij, Zabnice in Škofje Loke. Loža.ii so privedli s seboj tudi zamorčka, ki je prav vneto in uspešno prodajal tombolske karte za Pokola. Obsežen prostor ;e oil natrpano poln raznovrstnega občinsrva. Tombola je štela več sto dobitkov. Stiažišeand so imeli srečo ter so glavni dobitki ostali doma. 60 letna Marija Štrukljeva je zadela spalno opravo, 8 letna Rozka Križna^jeva kolo, Marija Bitenc in Ange'.vt Trilar pa vsaka koštruna. Po tomboli se js ra?v;la na pro. stem neprisiljena zabava s plešem ob prid. nem sviranju stražiških tamburašev. Delav. ne sestre v stojnicah so postregle za grlo in želodec. Stražiški Sokol je vsestransko lahko zadovoljen.
šJ— Loški tamburaši. Poleg agiLne godbe na pihala v Škofji Loki so y mestu samo še tamburaši Sokola, ki vztrajno »drže« za instrumente. Letos praznujejo petletnico obstoja. Zbor je bil ustanovljen v febru--arju 1925. in se j* odtlej prav krepko uve. 1 javil. Sodeloval je pri riajrazl.čce^ših pri. reditvah drugih loških društev. Zbor šteje okoli 20 članov in se sistematično izpopol--njuje v igranju. Vaje se vrše dvakrat na teden pod vodstvom posebnega učitelja iz Ljubljane; dolgo časa pa je uril igrače Do? lene Franc ml. iz Stare Loke. Izrednih za. slug za tamburaaki zbor pa s-, je pridobil kovaški mojster Tine Kalan. Le njegeva zasluga je, da si je zbor pridjb:l v krat. sem času potrebne instrumente in da se malodušje ni zaneslo med igrače. Tambu. rašem želimo najlepših uspehov tudi v bo. doče, saj lepa pesem blaži srce in duba. Zdravo!
Iz Kranja
r— Umrl je v ljubljanski bolnici g. Franc Vozelj, restavrater »Pri kolodvoru«. Po. kojnik, doma iz Radeč, si je v Kranju pri. dobil s svojim vedrim značajem splošne simpatije. Z njegovo smrtjo zadene brid» ka izguba zlasti »Gostilniearsko zadrugo«, ki ji je pokojni načeloval že štiri leta. Poleg tega se je pridno udejstvoval pri »Obrtnem društvu« in bil podporni član vseh narodnih, kulturnih in humanitarnih društev v Kranju. Truplo prepeljejo v Kranj in se bo pogreb vršil v četrtek, 14. t. m. ob pol 17. na kranjsko pokopališče in ne, kakor je bilo javljeno v osmrtnicah, ob 16 na pokopališče v Šmartnem. Prizadeti rodbini naše globoko sožalje!
r— Tombola Aero.kluba že nekaj dni privablja goste v kavrniške prostore. Na. rodnega doma. — Občinstvo je to zabavo z vidnim zanimanjem sprejelo in pridno sega po tablicah, vendar bi bilo želeti, da se to zanimanje v interesu naše mlade ci. vilne avijatike še poveča. Tudi ciganska godba pridno skrbi za razvedrilo, tako da občinstvo res lahko ob lastni zabavi pod. pre splošno koristno stvar. Enako tombo. lopriredi Aeroklub tudi v kopališki restav. lo priredi Aeroklub tudi v kopališki restav. Kranjčanov.
Iz Kamnika
ka— Podpis pogodbe o oddaji lova Nj. Vel. kralju. Meščanska korporacija je pre. jela brzojavno sporočilo, da je zakupna pogodba, s katero se odda lovišče v Kam. ni ski Bistrici Nj. Vel. kralju Aleksandru v najem, podpisana. Ta vest je vzbudila pri vseh veliko navdušenje, saj je s tem upati, da se bo marsikaj ukrenilo v dobro, bit in olepšavo našega mesta. Tudi cesta v Kamniško Bistrico bo gotovo prej goto. va kakor sicer. Pogodba stopi v veljavo v 6 mesecih.
ka— Kramarski sejem, ki se je vršil v torek kljub izredno lepemu vremenu ni bil dosti obisikam. Prodajalcev je bilo mnogo, kupcev malo. Tudi uzmoviči so izostali. Orožniki so pri vlakih in avtobusih pazili na take »tujce«.
ka— Poprava cest. Te dni so pričeli na. sipati Maistrovo ulico z drobnim peskom, dn. jo tako obvarujejo pred škodo, ki jo povzročijo težki vozovi in pogosti nalivi.
SOKOL
Sokolski znak
Naše Sokolstvo je uvedlo že pred leti posebni znak, ki naj ga nosijo pripadniki sokolske organizacije na svoji civilni o-bleki; člani in članice. Storilo je najprej to češko Sokolstvo že pred vojno in isti znak smo prevzeli od naših severnih bratov tudi jugoslovenski Sokoli. Ob osnovanju Sokola kraljevine Jugoslavije se je znak izpre-menil le v toliko, da ima sedaj kratek napis SKJ. Namen sokolskega znaka je razviden in razumljiv sam ob sebi in bi prav za prav ne bilo potrebno govoriti o tem. Ker pa opažamo baš v zadnjem času naenkrat zelo mnogo članov, da nosijo znak, vidimo pa tudi, da se ne izpolnjuje dolžnosti, prevzetih hkratno z nošnjo znaka, smatramo kot potrebno naglasiti, da pomeni sokolski znak ravnotoliko kakor da bi dotič-nik, ki ga nosi, imel oblečen sokolski kroj. Dolžnosti, ki so spojene z nošnjo sokolskega slavnostnega oblačila veljajo smiselno tudi, ako se diči svojo civilno obleko z znakom.
Bili so časi, zlasti kmalu po prevratu, ko smo srečevali zelo mnogo ljudi s sokolskim znakom. Pa kmalu, polagoma je to število skopnelo, kakor so skopneli iz sokolskih vrst marsikaterih onih, ki so ga nosili. Ostali pa so oni resnični naši člani,, ki niso klonili niti v Avstriji, niti za časa najhujših protisokolskih režimov pred 6. januarjem. In oni so s ponogom, vedno in ob vsaki priliki ravno z znakom kazali, da so zavedni Sokoli. In pozdravljali so se Sokoli z znakom vedno medsebojno! Mlajši je pozdravil starejšega brata, Sokol je pozdravil Sokolico!
Danes opažamo, da zopet narašča število posameznikov, ki nosijo sokolski znak. Vidimo pa v premnogih slučajih, kako gresta eden mimo drugega dva z znakom odi-čena človeka, pa se niti ne pogledata, kaj šele pozdravita, človek dobi najprej utis, da je to izjema; pri daljšem opazovanju pa mora ugotoviti, da je to žalibog pomanjkljiva sokolska vzgoja. Lep znak bratstva je, ako se srečata dva pripadnika iste organizacije in se niti ne pozdravita. V tem oziru ne sme igrati nikake vloge niti pripadnost kateremukoli društvu, bilo v mestu ali na deželi, niti ne sme Igrati kako pomembnost čin, ki ga katerikoli Sokol ima v organizaciji ali v civilnem življenju. Pač pa se držimo lepe slovanske navade, da mlajši pozdravlja starejšega, član članico. To mora veljati enkrat za vselej!
Prav za prav bi bila dolžnost vsakega v sokolsko organizacijo vpisanega, da s ponosom, vedno in povsod nosi svoj sokolski znak in ne samo ob gotovih prilikah, ko ga takorekoč mora. Ako komu ni prav, da to trdimo, je bolje, da ga sploh nikdar ne natakne. Vsi razni predsodki in Izgovori morajo končno prenehati. Znaka nimamo zato, da ga hranimo v miznici, ampak Sokolstvo ga je ustanovilo zato, da navaja z njim članstvo k vedno večji pripadnosti k svoji organizaciji, k vedno globljemu razumevanju sokolske misli in k vedno intenzivnejšemu izpopolnjevanju sokolskih dolžnosti.
Zatorej nosite znake vse! Izponjujte pa tudi vsak svojo dolžnost in se zavedajte, da spada pozdravljenje bratov in sester medsebojno tudi k njim in doprinaša mnogokrat prav veliko k medsebojnemu spoznavanju in k skupnemu delu. Kot vzgled lahko navajamo brate čehoslovake, ki so uvedli sokolski znak že pred vojno in so znali vcepiti vsem sokolskemu članstvu ono količino demokratičnosti in medsebojne bratske ljubezn' ter spoštovanja, ki ga imamo tudi mi priliko obučudovati na vseh sokolskih zletih. Veliko je pa k temu doprinesel sokolski znak in pravilno razumevanje njegovega pomena.
Sokolsko društvo Zagorje proslavi v nedeljo svojo 40-letnico delovanja. Obenem pa bo tudi otvoritev krasno urejenega letnega telovadišča, kjer je prostora za vežbanje okrog 260 telovadcev ter na zidani tribuni prostora za nad 400 sedežev.
Sokol Litija-Šmartno preklicuje svojo no-vinsko in plakatno reklamo, da je za prireditev 15. t. m. dovoljena četrtinska odnosno polovična vožnja, ker generalna direkcija drž. železnic v Beogradu popusta kljub dvakratni prošnji in urgenci ni dovolila. Notico o polovični vožnji smo priobčili v »Jutrn« v rubriki iz Litije na prošnjo Sokolove uprave in ni ž njo v zvezi naš stalni dopisnik.
Sokol v Dolnji Lendavi priredi v ne. deljo 24. avgusta veliki javni telovadni na* sitop. Vežbališče je pripravljeno na trav« niku poleg »Našičke«. Dopoldne je sprejem gostov na kolodvoru. Ob 10. uri se vrše borbe v odbojki. Sodelujejo društva Ča. kovec, Ormož, Ptuj, Središče in Varaždin.
Po telovadnem nastopu je velika ljudska veselica. Sodeluje vojaška godba iiz Va. raždina. To bo druga javna prireditev len. davskega Sokola, odkar obstoja. Ta sokol, ski dan bo lepa sokolska m narodna mani. festacija Prekmurja tu na skrajni severni meji. Zanimanje za sokolski dan je veli. ko, zato se pričakuje velik obisk :z vasi dolnjega Prekmurja,. kakor tudi iz sosed, nega Medžimurja. Ob tej priliki vabimo vse, ki še niso bili v Dolnji Lendavi in vse druge prijatelje Sokola, da pohite ta dan v Prekmurje.
Sožalje ob smrti brata Maleja so izrekli nadalje: Mednarodna gimnastična federacija, Sokolska velika župa v Lwovu, Kra-kowu, sokolska župa Barakova v Pragi, srednječeška Jana Podlipnega na Kraljevskih Vinohradih, Pomorska velika župa v Poznanju itd.
Sokolski glasnik, glavni organ SKJ prinaša na naslovni strani lepo sliko brata dr. Lazarja Cara, ki praznuje 70-letnico svojega Sokolstvu posvečenega življenja. Izmed člankov moramo omeniti Belajčičev: Sve-sokolski slet u Beogradu, dr. Mejakov; Omladina in Sokolstvo ter nadaljevanje razprav o razmejitvi ž up. Glasnik priobču-je še vedno izraze sočutja nad izgubo br. Mateja ker se še vedno oglašajo društva in posamezniki. Izmed poročil zavzema prvo mesto 0 zletu Junakov v Sofiji, nakar slede razne vesti iz Saveza, žuip in društev. Spominu brata Slavka Masterla je posvetil br. Ivan Bajželj lep podlistek s sliko, pri-občena pa je tudi slika pokojnega notarja Drukarja iz Celja, ki je bil vedno v sokolskih vrstah, od svoje mladosti.
Brat dr. Lazar Car 70-letnik. Kdo izmed nas Sokolov ne pozna markantnega brata Carja, bivšega podstaroste Jugoslovenske-ga sokolskega saveza? Saj ga nI kmalu med nami borba, ki bi bil toliko let v sokolskih vrstah kakor je on. že iz zgodnje mladosti se je udejstvoval v vrstah hrvatskega sokolstva ter mu je postal po smrti prvega staroste Miletiča tudi njegov starešina. Vodil je hrvatsko sokolstvo dolgo vrsto let pred vojno z vso požrtvovalnostjo in vnemo, vedno je skušal poglobiti sokolsko gibanje med narodom. Z vso silo je pospeševal jugoslovensko in slovansko gibanje v vrstah svojih sobratov In marsikaj je moral radi tega pretrpeti med vojno. Niso mu dali miru avstrijski uradi, ker so dobro vedeli, da je baš dr. Car kot prepričan Jugosloven vedno brez strahu zagovarjal misel uedinjenja. Tudi po vojni, ko je bilo Sokolstvo postavljeno pred alternativo: skupno ali ločeno, se je takoj odločil za skupno delo v pravcu narodnega In državnega edinstva in je prisostvoval že 1. sestanku za otvoritev JSS v Zagrebu, pohitel pa je na čelu svojih Sokolov v Novi Sad na I. sabor, ki mu je podelil čast podstaroste saveza, ki jo je upravljal do nedavnih dni, ko se je umaknil Iz aktivnega sokolovanja. Brat dr. Car pa je še danes med nami. živo se zanima iz svojega od-morišča za vse važnejše pojave in gibanja med Sokolstvom ter spremlja vse naše bitje z veseljem in radostjo. Zato naj mu bo usojeno še dolgo življenje med svojimi Sokoli! Zdravo!
Opozarjamo! Ona sokolska društva, ki imajo že lutkovne odre oziroma jih nameravajo v kratkem ustanoviti, naj se točno ravnajo po razglasu v Sokolskem glasniku pod naslovom »Unima«. Rok je do konca avgusta.
Priporočljiva propaganda. Sokolska župa v Celju je v stanju, da lahko po vseh svojih društvih predvaja film svojega letošnjega župnega zleta v Celju, ki ga je snimal br. Jože Kramar, član župne uprave in lastnik drogerije Sanitas v Celju. Predvajanje traja skoraj dve url. V Celju bo isto izvršil br. Kramar sam, po ostalih župnih društvih pa bo opravil to delo br. Burja, župni' potujoči prednjak. Misel moramo pozdravjati, saj se s tem vrši važno propagando, zlasti, ko Je vstop k vsem predstavam prost.
Celjska župa razpisuje proste vaje za leto 1931 za člane, članice, moški ta ženski naraščaj ter deco in za starejše člane. Vaje morajo primerno odgovarjati izvežba-nosti posameznih oddelkov ter opremljene s potrebnimi glasbenimi spremljavami. Ro kje do 1. septembra 1930. _ Iz navedenega sledi, da za prihodnje leto najbrž ne bo predpisanih ndbenih saveznih vaj in si bodo župe same izbirale oziroma sestavljale vaje. Vzgledu celjske župe naj slede tudi ostale.
Ob priliki olimpijade v Les Angelesu leta 1932 se bo vršila tudi mednarodna tekma vrst, državnih reprezentanc ta posameznikov. Po dogovoru med ameriškimi in evropskimi zastopniki telovadnih organizacij bodo tekmovale za barve svode države petčlanske vrste, za rezultat pa se bo štelo samo uspehe štirih najboljših tekmovalcev. Vežbalo se bo na drogu, bradlji, konju in krogih ter v prostih vajah. Kot zmagoval-
ne vrste se proglasi tri najbolje, v vsaki orodni stroki postanejo trije najbolji tekmovalo! šampijonl. Hkratno pa se bo vršila z istim razporedom orodja in drugih vaj tudi tekma posameznikov. Dodatna tekma pa bo v plezanju 3 krat 8 metrov, kjer bo odločil najbolji čas. Končno pa bo kot četrta tekma dovoljeno še kroženje s kiji v prostovoljnih sestavah, ki skupno ne smejo trajati preko 4 minute. — Iz vsega je razvidno, da bo tudi prihodnja olimpijska tekma obsegala samo orodno telovadbo in proste vaje in se zapadni gimnastični krogi dosledno izogibajo olimpijskega boja v orodni . ta proti telovadbi (desetoboju) med posameznimi državami po načinu, ki pokaže pri posameznem tekmovalcu vsestransko navežbanost v vseh disciplinah telovadbe. Dosedaj še ni odločeno, ali se udeleži Sokolstvo tudi teh tekem.
Kino
Medeno leto filmske zvezdnice
»Medene tedne« imenujemo navadno dneve prve zakonske sreče. Vsak človek preživi v zakonu svoje »medene tedne«, ki trajajo čisto individualno pri nekaterih delj kakor pri drugih. Po tej dobi sname, jo navadno mladi zakonci krinko z lica in se pokažejo drug drugemu v pravilni luči,
—	mnogokrat v čisto drugačni kot so se gledali in poznali pred poroko.
Seveda se dobe tudi izjeme, ljudje, pri katerih trajajo »medeni tedni« tudi preko običajne dobe.
Janet Gaynor, slavna filmska zvezdnica, ki se je približno pred letom dni poročila z Mr. Lydell Peckom iz San Francisca, je slavila baš te dni prvo obletnico svoje za. konske zveze pod geslom »medeno leto«. Celo leto je preživela v neskaljeni zakon, ski sreči v začudenje in morda tudi v za. vist mnogoštevilnih znank in znancev. V Hollywoodu se je to slavje praznovalo na kar najsvečanejši način zlasti glede na dejstvo, ker je baš med filmskimi umetniki težko najti srečen zakonski par. Pri tej prilki se je mnogo debatiralo o vprašanju, po čigavi zaslugi je prišlo do tega slavja
—	dali je to zasluga Mr. Pecka ali mlade ženice. Res je, da se Mr. Peck do danes še ni kesal zaradi poroke, kajti Janet Gav. nor je znala vedno najti ono zlato sredino med filmskim poklicom iti dolžnostmi, ki jih ima do moža kot zakonska tovariši ca. Oba torej imata zasluge na trajnosti za. konske sreče, kajti tudi Mr. Peck ni ženi nikdar delal težkoče pri izvrševanju njene, ga poklica kot filmska igralka. In tako je ostala v tem zakonu sreča in "harmonija trajna.
Pa tudi v filmskem pogledu se je mali Janeti od njenega zakona dalje nasmehnila sreča in zadovoljstvo. Prej je predstavljala Janeta vloge siromašnih in trpečih deklic; poglejmo le njene lepe filme: »Štirje vra. gi«, »Angel ulice«, »V sedmih nebesih«, »Kristina« in »Ob zori«. Niti v enem teh filmov se umetnica ni smela nasmejati od srca, niti v eni teh vlog ni mogla Janeta uživati brezskrbno radosti svoje mladosti. »Sedma zapoved«, novi veliki film Janeta Gaynor in Charles Farrella — njun prvi zvočni film je zopet v znamenju borbe dveh mladih src za obstanek m srečo. »Sedma zapoved« je zadnji film umetnice, ko še ni bila poročena. »Sunnv Side Up« je pa prvi film, v katerem je igrala Janeta že kot poročena ženska. In glej! V tem filmu je njena vloga čisto drugačna kot jih je ime. la poprej. Tu ji je dana priložnost, da se veseli, raduje, smeje od srca in pleše po mili volji. Tudi vsi drugi njeni filmi »Sreč. ni dnevi« in »High Society Blues« so filmi veselega značaja. Tudi v teh filmih je partner Janete mladi Charles Farrell, na katerega pa mož ni niti najmanj ljubosu. men. V Hollywoodu so sicer krožile go. vorice o tajni ljubezni med Janeto in Char. lesom, toda umetnica jih je energično za. vrnila, češ, da sta oba le filmska ljubavni. ka in da vlada med obema le medsebojna harmonija dveh mladih čistih in idealnih duš.
Dočim se torej navadni smrtniki zado. voljujejo z »medenimi tedni«, je Janeta po. nosna na svojo proslavo »medenega leta« in morda ji bo sreča še celo tako naklonje. na, da bo proslavila čez nadaljnih 9 let svojo »medeno desetletnico«!
Mi želimo v vsakem mestu urediti podružnico in iščemo v to svrho vešče gospode kot
poslouodie
Ugodno zaposlenje ob visokem zaslužku kakor tudi postranski zaslužek. Strokovno znanje in kavcija nista potrebna. Interesenti, vešči nemškega jezika, naj pošljejo svoj točen naslov pod št. 368-10 na Intereklam dd. družba, Za-greb, Marovska 28._11397
Praktična novost!
»
Patentirana 294. plošta za brzo pečenje
topeče vsako meso v nekaj minutah. Velik prihranek masti, časa in truda
Stane samo Din 25*— Napiodaj v vsaki trgovini z železoma
Antiseptično preparirana
je bila, je in bo najboljša.
Dokazano najbolj dovršena.
I?56
POZOR!
POZOR!
Prodam celokupno
posestvo
z zemljiščem vred in celim gostilniškim inventarjem, ki leži na najlepši razgledni točki v Ljubljani in ki se nahaja znana gostilna pri »Tičku na gričku«. Da se pa tudi celo posestvo z zemljiščem in gostilniškim inventarjem v najem. Poizve se gostilna pri »Tičku na Gričku«, Ljubljana. 11367
•Mesiei
vaspitni zarod
profesorja Hrvata v Velikem Bečkereku (Banat) sprejme dijake iz vseh srednjih šol. Sprejme dijake tudi za privatne izpite iz enega ali dveh razredov. Uspeh zajamčen. Prospekte pošlje direkcija zavoda.	11403
Oglas.
»Zdraviliški odsek občine Bled razpisuje oddajo svojega zdraviliškega doma (restav-cijski in kavarniški obrat) za dobo treh let.
Nastop zakupa s 1. septembrom 1930, najkasneje s 1. majem 1931.
Pogoji in natančnejši podatki so razvidni v občinski pisarni oziroma zdraviliški komisiji na Bledu.«	'	11400
Zahvala
Vsem, ki ste lajšali bol moji zlati mamici v njeni dolgotrajni bolezni, spremili jo na njeni zadnji poti, poklonili cvetje, vsem tisočera hvala, še posebno prisrčno zahvalo njeni blagi šefinji g. šarc-ovi, ter gdč. J. Bonač-evi za njeno podarjeno gmotno pomoč. Srčna hvala g. dr. Krama-riču in dr. Guzelju ter častitim sestram za njih požrtvovalni trud.
Osamljena hčerka Milica Schiller-jeva.
11391
Kupujte knjige v Tiskovni zadrug)!
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa ie oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
zgf/i S	f V do m mu p«*/;«
cPVctcf* noče p« •,««/**
ali GaGe drugo informacije tieočo •« malih oglasov naj priloii v *namGah a f/l ticer n« be prejel odgovora I * Z^MMM
CENE MALIM OGLASOM:
^mmmmmmmm^mammmmmmmmm^mmmm^m
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem t naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rac. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
1 ---- ; • , - k
ftlabtcvi tnaCifi ogCa&ov
in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« v
ISrbovliah
v hiši g. dr. Baumgartnerja.
Male oglase in inserate naročajte v naši podružnici.
t? nzn K^T* rz g.
Kontoristinjo
vestno in samostojno moč. zmožno vseh pisarn, del, z znanjem slovenščine, nemščine in srbohrvaščine v govoru in pisavi, sprejmem ▼ stalno službo. Lastnoročno pisane ponudbe s prepisom zadnjega šol.spričevala. navedbo dosedanjega službovanja ter zahtevo plač*1 je poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Manjša industrija«.
33077
Strojnik
stabilen parni stroj 600 K s. ki se razume tudi na električne naprave, dobi s I u ž b o. — Pismene ponudbe na tovarno Bonač, Ljubljana.	33071
Vajenca
m mehaniško obrt sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32933
Manufakturist
Izurjen in zanesljiv, prost vojne obveze, dobi mesto takoj. Ponudbe po možnosti s sliko in pogoji oa cvlas. oddelek »Jutra« pod »Manufakturist 230«. 32904
Akviziterja
»g-ilnega, s srednjetebnično izobrazbo sprejmem proti fiksni plači in proviziji. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Akviziter*.
32710
Čevljar, vajenca
sprejmem. A. Mulej, modna Serijama, Jesenice 134.
32686
Učenke
mehanično umetno vezenje in predtisk sprejme Na tek & Mikeš, Ljubljana Dalmatinova 13. 32574
Fotogr. pomočnika
dobro izurjenega, s plačo po dogovoru sprejme v »talno službo atelje Ivančič — Črikvenica.	32552
Kontoristinjo
vešio slov. in nemškega jezika, vseb pisarn, poslov ter knjigovodstva iščem. One, ki so bile že v žitni stroki zaposlene, imajo prednost. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 33038
Učenca
w> ključavničarsko	obrt •prejme takoj Lovro	Belec _ Xovi trg 19.	33127
Mizar, pomočnika in vajenca
sprejme mizarstvo »Pava«, Kolodvorska ulica št. 18.
33094
Kuharico za vse
samostojno, veščo nekoliko šivanja, sprejme fina dvočlanska obitelj na deželi. Natančne ponudbe z zahtevo plače pod »Pogoj dobro kuhanje« na oglasni oddelek »Jutra«.	33089
Retušerko
neg. in	poz..oziroma foto-jrrafinjo	išče fotoatelje Guido v	Novem mestu. Ponudbe s	sliko. 33100
Pletilj, pomočnico
sprejme Fani Poljanec-Topničarska ulica, vila 8 — za artiljerijsko vojašnico.
33119
Fotograf, vajenca
sprejme takoj fotograf Man eini. Jesenice na Gorenj skem.	33096
Boljše dekle
ki zna kuhati' in vsa domača dela, išče fina obitelj v inozemstvu. Dobra plača Ponudbe na naslov: Rauter M., Kamnik.	33099
Trg. pomočnika
sprejme Jos. Klemenčič, trgovina mešanega blaga v Ramniku.	33112
Več šivilj
sprejmem. Prednost imajo v krznarski stroki izvežba-ne. Istotam sprejmem tudi
krznar. vajenca
Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33160
Učenca
zdravega in dobrega raču-narja sprejmem v trgovino mešanega blaga. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
33167

Natakarica
zmožna kavcije, želi službo do 24, ali vzame tndi gostilno na račun. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena«.	33041
Pekovski pomočnik
starejši, vešč vseh v to stroko spadajočib del, želi premeniti mesto — najraje na deželo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Službo nastopim lahko ta koj«.	32550
Kontoristinja
začetnica, absolventinja meščanske in trgovske šole — izučena trgovine z mešanim blagom, perfektna v slov. in nemščini, išče nameščanje — najraje v mestu. Na stop po dogovoru. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Začetnica«.
33106
Čevljar, pomočnika
dobro izurjenega sprejme Luka Zupan, čevljarski mojster, Pristava 22 — pošta Križe na Gorenjskem. 33177
Agilno prodajalko
sprejmem takoj v večjo trgovino mešanega blaga na deželi. Ponudbe je nasloviti na podružnico »Jutra« v Celju pod »H. S. št. 50«.
33188
Potnika
mannfaktnrne stroke, ta obisk privatnih strank, za Gorenjsko sprejmem pod ugodnimi pogoji v stalno službo. Cenj. ponudbe oa podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Potnik Gorenjsko«.	32539


Zastopnike (ce)
za vsa večja mesta sprejme Narodna štedionica i za-ložni zavod d. d., filijala: Beograd. Kralja Milana nI. 131. Siguren najmanjši^ mesečni zaslužek 4500 Din. — Zaželjen kapital 12000 Din.
33168
Ali čujete besedo denar?
Kak učinek in moč izvija že pri sami izgovarjavi. — Veliko posedati ga <n to na pošten način, to je mogoče pri meni, proti 'akoj-šnjemn prevzetju nekaterih brezprimernih novosti. Eksistenca za dolga leta. — V vsaki hiši Vas sprejmejo kot evangelista. Kolekcija gratis. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Potovalni predujem«.
33183
Kuhinjo
r Ljubljani dam takoj na račun — ali pa vzamem
dobro kuharico
Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33137
Absolvent
srednje tehnične šole gradbene stroke, ki ima veselje do terenskega dela, dobi službo takoj. — Gradbeno podjetje Ivan Živic, Maribor, Samostanska uit 17.
33194
Šoferska šola Gojko Pipenbacher
l.iubiiana. Gosoosvetska 12
Specialni učni avtomobil 82168
I. oblast*. koncesiionlrana
šoferska šola Camernik. Ljubljana
Dunalska cesta Stev. 31) (Jugoavto) telefon 2236 Pouk In »Taktične vožole 251
G. Th. Rotman:
Sambo in Joko
Vesela levja zgodba.
5.
O. kolikšna groza! Ubogi ljudje so «e razpršili na desno in levo, v smrtnem stra-
hu klatee z rokami. Ker ni bilo boljšega izhoda, so skakali kar štrbunk! štrbunk' v ribnjak, ki je bil ves živ od žloburjenja
teh beguutev----
Ali Sambo je /.dirjal mimo. »Samo da bi bil ta rražji vrt že za menoj!« si je mislil.
Mlad pekovski
pomočnik
dober delavec, iz ugledne hiše, išče službo za takoj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	32139
Gospodična
z daljšimi spričevali, vajena samostojnega gospodinjstva ter vešča slov. in nemškega jezika, išče mesto gospodinje — tudi na deželi. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno rabim«.	33121
Puhasto perje
kz do 38 Oin razpošiljam oo oovzetju. najmani 5 ke. ootem i is to belo eosie kg oo 130 Din Is čisti ouh kz oo 250 Din. L. Brozovič Zagreb (lica 82. kemična iistilnica oeria.	262
Opeke
nekaj tisoč komadov in 20 komadov »Stuc« tramov prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 33132
Pozor!
Prodam vse mehanično in ključavničarsko orodje s primežem in stolico, polj sko kovačnico itd. — Radi odpotovanja prav nizka cena. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33124
Kompletno spalnico
moderno, iz trdega lesa, kredenco, pianino in šivalni stroj »Pfaff« prodam. — Vprašanja pod šifro »Ugodni nakup 4711« na oglasni oddelek »Jutra«. 33179
Enonadstropno hišo
krasno, z več stanovanji, nekaj oralov zemljišča, z dobro idočo in v okraju edino gostilno in trgovino, opekarno, ledenico in mesarskimi lokali, v bližini mesta ob železnici Celje— Dravograd prodam. Cenjene ponudbe nasloviti na podružnico »Jutra« v Celjn pod šifro »Zlata jama«.
Šivilja
belega perila iD navadne obleke, išče delo. Gre tudi na dom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »126«.
33145
Trg. pomočnica
z večletno prakso, zmožna samostojnega vodstva trgovine, kakor tudi knjigovodstva in blagajniških poslov, želi kjerkoli službo za takoj ali pozneje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgov ska pomočnica«. 33113
Službo sluge
ali kaj sličnega iščem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nizka plača« 33157
Šofer
trezen in zanesljiv, išče nameščenja kjerkoli, event. gre tudi ee čas samo za hrano in stanovanje. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trezen šofer« 33149
Šofer
z devetletno prakso, išče službo k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33169
Gospodična
z devetletno trg. prakso, išče službo. Prevzame tudi malo trgovino v mestu ali na deželi. Cenj. ponudbe pod »Trgovka 3« na oglas, oddelek »Jutra«. 33162
Kuharica
z večletnimi dobrimi spričevali, vajena tudi hišnih del, išče službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
33181
Za vsako delo
prime osemnajstletni mladenič s srednješolsko na-obrazbo. proti hrani in stanovanju v hiši. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Delaven«. 33173
Službo natakarja
ali snažilca pribora žei'm Naslov v oglasnem oddeltri > Jutra«.	£>196

Nikoprost
Vas odvadi kajenja takoj. Stane franko 76 Din. — Razpošilja: Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega 36 33050
Lončeno peč
in štedilnik
prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 33044
Čiščenje kovin
nepotrebno
če impregnirate medenino, železo, nikel, baker itd. s »Pantarol« preparatom zoper rjo. Kovine enkrat im-pregnirane ne oksidirajo in ohranijo sijaj na leta brez čiščenja. — Samoprodaja in zaloga za Jugoslavijo: Dra go Znidarič, Celje. Sprejmem tudi krajevne zastopnike.	32527
Tehtnice
»Florenz E*oress« tehta 10 kg. brez ntežev. deci-malke !'100 l'!000 kg malo rablleoe do nizki ceni orodam vsled opustitve trgovine. Naslov oove oel. oddelek »Jutra«; 29052
Krasnih znamk
vsakovrstnih večjo množino prodam radi odpotovanja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33171
Ford limuzino
nove tipe, z avtotaksi koncesijo ugodno proda Camernik, Ljubljana, Dunaj ska cesta 36.	33143
F. N. motorno kolo
500 cm® ohv. tovarniško novo. s oolno garancijo na dolgotrajne obroke Drodam - Na ogled pri tvrdki H. Kenda, Ljubljana. 2949o
Avtomobili
Prodam 3 dobro ohranjene štirisedežne avtomobile po nizki ceni. Na ogled pri R. Luckmann, Ahacljeva c. 10 33184
Brusnice
v vsaki množini po dnevni ceni k u p n j e Srečko Potnik in drug, Ljubljana, Metelkova ul. 13. 32352
Lahko kočijo
enovprežno, v dobrem stanju kupi Jož. Francekovic Brežice št. 104. 33003
Drobilno napravo za rudo
sestoječo iz enega čeljustnega drobilca in krogljeve-ga mlina, odnosno mlina na valjke, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe i natančnim opisom in skico na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra 213«. 32910
Penzionista
izobraženega, z nekaj kapitala, iščem kot družabnika za svoje posestvo, ki obsega 18 oralov travnikov, njiv in gozda. Prikladno za bolnika, ki želi samoto, zdrav zrak in mir. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sahista«.
33104
Tvornica usnja
stara in dobro uvedena, v večjem orovinciialnem mestu Hrvatske naprodaj. Na željo se odda v najem tudi samo lokal za trgovino z usnjem in stanovanje. Pismena vprašanja na cgl. oddelek »Jutra« ood šifro »35«.	31764
Trinadstropno hišo
sredi mesta prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33614
Gostilno in mesarijo
dobro idočo, na prometnem prostoru, 5 minut od kolodvora in blizu tovarn oddam s 1. oktobrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32889
Lepo posestvo
ki obstoji iz vsakovrstnih gozdov, lahka zemlja, lep vinograd, Djive in travniki, vse v redu obdelano ter prav dobro poslopje, prodam pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Vprašanja s prilogo znamke za odgovor na naslov: Janez Kozinc — Zabjek-Sevnica.	33138
Trgovci in obrtniki
vsled smrti oddam, event. prodam trgovsko enonadstropno hišo z gospodarskim poslopjem, v kateri se nahaja starovpeljana trgovina meš. blaga, v lepem trgu ob Kranjskem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pripravno za vsako obrt«.	33109
Hiša
z eno sobo, kuhinjo, kletjo in veliko delavnico, ki se lahko preuredi v stanovanje, vrt in dvorišče, tik okrajne ceste takoj naprodaj za 40.000 Din. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Preiredi-<v«.
33101
Brivnico
dobro idočo, na najbolj prometni točki radi vojaščine prodam. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Prometna točka« 33187
Za delavnico
lesne stroke iščem primeren prostor v mesto ali v oko lici. Ponudbe na oglas, od delek »Jutra« pod značko .Delavnica«.	33192
Enonadstropno hišo
novozgrajeno, 3 kuhinje, lo prostorov, okoli 1 joha sadnega vrta in 2 johov zemlje v bližini prodam. Hiša je 21 m dolga, 9 m široka, s kletjo in dobro pitno vodo. Vse v najlepši legi tik mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepa lega«.	33115
Hiše naprodaj!
Društvo hišnih posestnikov
v Ljubljani, Salendrova 6
ima naprodaj med drugimi:
NOVO VILO, nezasedeno, s 3 stanovanji in vrtom v Ljubljani, za 270.000 Din.
DVE HIŠI s poslovnimi prostori, v bližini glavnega kolodvora v Ljubljani — za 750.000 Din.
DVONADSTROPNO HISO - v centru Ljubljane za Din 550.000.
ENONADSTROPNO HISO z gospodarskimi poslopji in zemljišči, pripravna za vsako trgovino, ob glavni prometni cesti v trgu državnih uradov, za 350.000 Din.
HIŠO S PEK ARIJO v več jem trgu ob železnici, za 200.000 Din.
STAVBNO PARCELO ob progi gorenjske železnice v Ljubljani po 60 Din za 1 m2.
HOTEL NA BLEDU in hišo z lokali ter za tujce penzijonom.
VEC DRUGIH hiš in posestev v mestu in na deželi.	33186
MA
ilUZi
Vsakovrstno zlato
knpnle po najvišjih cenah
Černe — juvelir
Ljubliana. Wolfova al. 3.
38
Namizni service
popolnoma nov, pozlačen, relief za 6 oseb prodam. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	33163
Spalnico
svetlo, iz trdega lesa prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33193
Načrte in proračune
za zgradbe izvršuje tehnični biro »Tehna«. Ljubljana. Mestni trg št. 25-1. Zahtevajte ooset inženjerja-arhitekta.	1=9
Posestvo
v najem ali v odkup v obrokih dam mlajšim zakoncem naprednega mišljenja in pridnih rok. Ostanem na posestvu. 18 oralov: njive, travniki in gozd. Lep inventar, skedenj poln mrve in drugega. Pogledati! — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33103
Stavbna parcela
1000 m' velika naprodaj po 35 Din. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 33158
.Posestvo
18 oralov njiv, travnikov in gozda, lepa z opeko krita hiša, štedilnik, gosp. poslopje, z inventarjem vred pod ugodnimi plačilnimi pogoji prodam za 50.000 Din. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Arondirano«.
33102
OMtižiUi
Letni damski plašč
s svileno podlago, skoro nov prodam za 350 Din in
površnik
za 350 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33117
Kovačnico
s stanovanjem
ob glavni cesti Semič odda v najem Kati Derganc, Semič 86.	33108
Vridefki
Stoječo otavo
bom prodajal na prostovoljni dražbi v nedeljo, dne 17. avgusta ob 3. popoldne na licu mesta, pri moji šupi na Ižanski cesti pri hišni štev. 39-a. Janko Predovič, Ljubljana.	33174

Jabolka
kisla In zdrava, v vsaki množini po n e v n 1 ceni kupuje Srečko Potnik io drug, Ljubljana, Metelkova ulica 13.	32353
Vogalni lokal
oddam na Miklošičevi cesti. Naslov v oglasnem od delku »Jutra«.	32699
Lokal
pripraven za pisarno aH delavnico, i elektriko ln telefonom oddam s 1. septembrom. Istotam se sprejme gospodična oa stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32639
Trgovina
na prometnem kraju v Ljubljani naprodaj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Din 120.000«. 33151
Srednješolca
nižje gimnazije sprejmem na dobro domačo hrano in stanovanje tik 1. drž. gimnazije. Cena po dogovoru. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Srednješolec 4«. 32976
Dijaka
iz boljše rodbine, ki obiskuje nižjo srednjo šolb, sprejmem na dobro domačo hrano ln stanovanje. Soba velika in svetla, v enodružinski vili. Na razpolago tudi kopalnica. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zmerna cena 6«. S2975
Dijaka
sprejmem na stanovanje In brano v bližini gimnazije. Nemška družina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
33123
Več dijakov
sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano v bližini srednje tehnične šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33155
Srednješolca
sprejmem na dobro domačo hrano in stanovanje v lepo in zračno sobo z elektriko, v enodružinski vili blizu tehnične srednje šole. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Čistost 70«.	33166
Dijaka
srednješolca sprejmem v dobro in vestno oskrbo v sredini mesta, blizu sod nije. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	S3180
TUl
S
Stanovanje
3 sob, kopalnice, predsobe, sobe za služkinjo, verande in pritiklin — kakor tudi
stanovanje
sobe, kuhinje in shrambe oddam za oktober v novi vili blizu Dunajske ceste. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	33035
Stanovanje
3 sob, kabineta, kuhinje, kopalnice in pritiklin, lep vrt, visokopritlično, v vili pri Taboru za 1400 Din takoj odda »Posredovalec«, Tavčarjeva 6.	33146
Kcmfort. stanovanje
2, event. S sob, z vsemi pritiklinami, po možnosti s sobico za služkinjo, predvsem s kopalnico, v sredini mesta ali neposredni bližini iščem od 15. septembra dalje za tričlansko družino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro plačam«. 32572
Stanovanje
lepo, 8 gob, kuhinje in pritiklin, v novi visokoipritAič-ni hi® pri kolodvoru oddam za 500 Din mesečno. Vrt; vodovod in elektrika Petrič. Brezovica pri Ljubljani. '	32106
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin išče obitelj 3 oseb (brez otrok) za 1. september ali pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj plačilo«. S3134
Za stanovanje
pisarno ali druge lokale si preuredimo sami na svoje stroške. — Stavbna družba »Kotorna«, Rimska cesta 5 33118
Komfort. stanovanje
trisobno, solnčno in suho, z vsemi pritiklinami, s solnčno verando itd., avto postaja pri hiši, oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33148
Stanovanje
sobe in kuhinje iščem za takoj. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »September 8«.	33154
Novo opravo
s stanovanjem
radi selitve poceni prodam Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«.	32989
Stanovanje
2 parketiranib sob, kuhinje in pritiklin takoj oddam blizu Stadiona. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
S3161
Moderno stanovanje
trisobno, v visokem pritlič ju, blizu Tivolija takoj oddam. Istotam oddam tudi
dvosobno stanovanje v podpritličju. Reflektiram samo na mirne in čiste stranke. Vpraša se Rntar jeva ulica, vila Trnovska, stranski vhod IL nadstr
33176

Opremljeno sobo
veliko, lepo. svetlo mirno in čisto, o oo6ebn.im vhodom, elektriko ter parketom. por sto korakov od Zvezde oddam s 15. avgn-shem samo boljšemu, stalnemu. solidnemu te čez dan zaiposleoemu gospodu Naslov ponre oglas oddelek »Jutra«.	82318
Sobo
lepo opremljeno oddam nasproti vojašnice kralja Aleksandra. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 82961
Več posameznih sob
za pisarne oddam na Miklošičevi cesti. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 32681
Mesečno sobo
lepo opremljeno oddam s 1. septembrom na Miklošičevi cesti po nizki ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33156
Separirano sobo
opremljeno oddam sa
ubožnico — Zaviti, Sketo-va ulica 5.	33141
Snažno sobo
s poseb. vhodom in elektriko išče s 1. septembrom zakonski par brez otrok Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Center«.
33091
Sostanovalko
sprejmem v čedno in preprosto sobo na Gosposvetski cesti 12-IIL	33090
Sostanovalca
s hrano in vso oskrbo za
650 Din mesečno sprejme takoj restavracija »Soča«.
Lepo prazno sobo
z električno razsvetljavo oddam — najraje solidnemu gospodu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33142
Opremljeno sobo
svetlo, z elektriko, parketom in posebnim vhodom oddam gospodu s 15. avgustom. Tabor št. 6, pritličje, desno.	33147
Prazno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam — najraje gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33153
Sobo
s posebnim vhodom oddam takoj v Zeleni jami. Tovarniška 17.	33144
Gospodično
sprejmem na stanovanje— Na željo tudi klavir. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33159
Sostanovalca
mladega po nizki ceni sprejmem z vso oskrbo. Elektrika in parket. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
33175
Svetlo prazno sobo
oddam takoj na Miklošičevi cesti št. 7-UI levo. 33172
>3ienitve
Mladenič-obrtnik
24 let star, s sijajno idočo delavnico in precejšnjim premoženjem, se želi seznaniti z boljšo mladenko, staro 17—18 let, v svrho zenitve. Le resne ponudbe s sliko, ki jo vrnem na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ženitev«.	33114

Gospodična
srednjih let, se želi poročiti s preprostim gospodom. Dopise prosi na oglasili oddelek »Jutra« pod značko »Ljubezen«.	33164
Črn pianino
po ugodni ceni naprodaj na Tržaški cesti štev. 28 — Vič-Glince.	33066
Gramofone in plošče
tudi slovenske prodaja in razpošilja najceneje Rado-slav Dolinar, Jesenice.
32420
Naprodaj:
nova krom3t. harmonika, 108 basov, vredna 4000 Din za 2000 Din, gosli Stradi-vari imit., 800 Din in gosli Granguani kopija, za dame vredne 800 Din, za 400 Din A. Pacher, Maribor, Jezdar-ska 8.	32980
Harmoniko
kroma tično, tudi s klavija-turo kupim. Ponudbe z natančnim opisom na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Čimprej«.	33165
Lepo sobo .
z vso oskrbo oddam enemu ali dvema boljšima gospodoma v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33093
Sobo v centru
elegantno opremljeno, se-pariran vhod, parketa, elektrika, tekoča voda, souporaba kopeli, na feljo tudi s hrano takoj oddam. Na razpolago tudi telefon. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33135

Mlada učiteljica
idealna, dobra gospodinja, nameščena v samotni vasici, želi dopisovati z in- , teligentnim nad 3« let starim gospodom, višjim drž. uradnikom. Tozadevne dopise po možnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Idealna učiteljica«.	83152
Novofundland. psico
krasno, 3 mesece staro, importirano, s prvovrstnim rodovnikom proda Drvenik — Ljutomer.	32914
Zlato zapestno uro
z briljanti sem izgubila v ponedeljek, dne 11. avgusta ob 20. uri na potu iz Ra cerdvora v Studence. Po štenega najditelja pranim, da jo proti visoki uigradi odda v upravi »Večernika«, Maribor.	83195
Pokrajinske
razglednice
po Vaši sliki ah negativa, v piitetm fotografiji ugotovi do 20000 anevno tvornica kart Lojze Smuc, Ljubljana VH. Aleševčeva št. 26 Zahtevajte ponudbe in oenikl	242
Svarilo
Opozarjamo, da Josip Sem« ni bil nikdar in ni naš in-kasant. Imenovani ni upravičen za nas sprejemati denarja. Event. plačila v njegove roke ne priznamo. Ljubljanski oblačilni bazar, Ljubljana, Mestni trg št. 6.
33136
IZVANREDNA TOLIKA!
Železna alužinska patenl postelja zložljiva, s ta« peciraOOm madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujuče ' osob« stane samo Di« 39®.—•* Razpošiljam po pošioet nom povzetju.
Lesena pateat pfcsteliai
zložljiva, s (»peciranirn madracom. zelo prak. tična. stane samo D 280«
Ležalka za sunčan;« -»
(Licfjcstuhl) najnovijc vr. sti, stane samo Dia ISO«
Madraci punjen! z vol' nom stanejo samo D L. BROZOVIČ, ZAGREB ILICA 82.
138
Čitajte vedno
naše oglf^e!
DVOKOLESA — teža od 7 kg naprej
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika, šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.	6
(Predaja to v &avnih s(č1adišcih (<Ba1Qan)
t Ljubljani, dokler traja zaloga:
OPOLO in BELO dalmatinsko od 12 gradov po Din 4 liter. (Za mesto Ljubljana se plača še Din 3-50, za okolico pri odjemu najmanj 50 litrov pa mmmm^^^samo 1 Din drž. trošarine na 1 liter.) 11562 Vse popolnoma zdravo, naravno, dobrega okusa in lepe barve. Redka prilika.
v JI
VINO
Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je včeraj popoldne, previdena s svetimi zakramenti, umrla naša ljubljenka
Greti Blažlč
privatna uradnica
Pogreb blage pokojnice bo jutri, v četrtek ob % 4. popoldne iz mrtvašnice Deželne bolnice.
V Ljubljani, 13. avgusta 1930.
FRANC, oče; MARIJA, mati; CVETKA, hčerka; VIKTOR, brat; VIDA, JOŽICA, sestri in ostalo sorodstvo.
Brez posebnega naanamla.
Naša ljuba in predobra mama, oziroma stara mama in tašča, g°sPa	_
MARIJA ŽIVKO
vdova po nadučitelju
je danes 13. avgusta po kratki bolezni v 63. letu svoje starosti za vedno zatisnila svoje blage oči. Pogreb nam nepozabne mamice se bo vršil v petek 15. avgusta ob 16. iz hiše žalosti, Pobrežje — Cesta na Brezje 3 — na Magdalensko pokopališče v Pobrežju.
Maribor, Slov. Bistrica, Poljčane, Studenice, 13. avgusta 1930.
ALBIN, JANKO, SREČKO, AVGUST, VINKO in LOJZE, sinovi; PEPCA, ERNA, MARICA, JULKA, IVANA in MARICA, sinahe.
Vsi vnuki in vnukinje.	11411
Urejuje Davorin Ravtjen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Franc Jezeršek. Za inseratai de' je odgovoren Aiom Novak. Vsi v. LjubSani,