Hnv&bJLnlU /k Oj OuM/ Spedtefette fa abboaamento postale — Poltom plačana ▼ Leto XXIII«, št. 97 Ljubljana, petek 30? aprila 1943'XXI Ucuiiallriiii LtnUiam, Pocaiuieva ulica J. Teiefoo k. 31-22. 31-23. 91-24 ftosecacm oddelek: Ljubljana. Pnccmiiera bH- ca 5 — Telefon 51-25. 31-26 Podinžoica Noro mesto: Liabljanska cesta 42 Računi: a Ljubljansko pokrajino pn poStno čekovnem zavoda k. 17.749, a ostale kraje hali k Serririo Cooti. Con Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase ta Kr. Italije in inozemstva ima Onione Pnbblmtž Italiana S. A MILANO Cena cente SO iik>|t vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaia mesečoo Lit 18.—, vključno » »PooecMiskim h-tronM Lil 36.30. Uredmltvo: Poccinijeva ulic* taev. 3. telefon ker. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi »e oe viačaja CONCESSIONARIA fcSCLUSIVA pa la pob- bliciti di provenienza Italiana ad estera • Dnioae Pubbliatš Italiana S. A. MILANO Vigorosi contrattacchi d! rsparti delPAsse Un piroscafo colpito nella rada di Philippeville, una moto-sHursnte affondata nel Mediterraneo centrale — 13 vell- voli nemici distrutti II Quartier Generale delle forze armate conmnica in data di 29 aprile 1943-XXI il segnente bollettino di guerra No. 1069: Prosegnono i corabattimenti sul fronte tu-nlslno: Vigorosi contrattacchi iocali di re-parti italiani e germaniei hanno avuto osito forinnato. Dne appareechi venivano distrutti duran-te la giornata dalla caccia tedesca e quattro altri da batterie contraeree. Nostri veli voli colpivano con siluro un pi-roscafo nella rada di Philippeville, incen-dlavann e affondavano ona motosilurante nel Mediterraneo centrale, abbattevano quattro »Curtis« ne! cielo del Canale di Si-effia. Azioni di bombardierl avversari causava-no ieri perdite e danni a Napoli, Mešalna, Siracusa e Lampedusa; sette quadrimotori precipitavano a seguito dl duelli con nostri cacciatori: quattro a Napoli, dne a Messina, nno sul litorale dl Agrigento. NOTA AL BOLLETTINO No. 1069: A seguito delle incursioni segnalate dal Bollettino odierno si deplorano tra le po-polazioni civili: quarantun morti e ottan-totto feriti finora accertati a Napoli, tre morti e dodici feriti a Messina, cinque feriti complesslvamente tra Siracusa e Lampedusa. oddelkov V sidri PhISfppevma zadet pandK, v srednjem Sreda- eemlju jjctcpljena motsraa torpedovka — 13 sovražnih letal uiišaHh Angleško priznanje četam Osi v Tunisu Rim, 28. apr. s. Londonska radijska postaja se je, govoreč davi o vojaških operacijah na tuniški "fronti, takole izrazila: »Bitka krvavo besni na vsej fronti. Naši imajo mnogo opravka z odličnimi četami ki so odločene pasti do zadnjega moža na dobro atrjen:h postojankah. Morala ujetnikov je odlična.« Asiseričani streljajo na civilno prebivalstvo Rim, 28. aprila, s. število mrtvih med civilnim prebivalstvom v Grosseti po nedavnem sovražnem napadu, se je zvišalo, kakor izhaja iz nadaljnih ugotovitev na 145, število ranjenih pa na 268. od teh 100 lahko ranjenih, žrtve, večinoma žene in otroci, so bile" ranjene s streli iz strojnic, s katerimi so sovražnik: streljali iz zelo nizko letečih letal v središče mesta in v mestne ulice. Sovražn; ameriški štirimotoraiki so prišli z morja. Eden izmed štirimotornikov. katerega je protiletalska obramba sestrelila, je imel 10 mož posadke, od katerih so se samo štirje poslužili padala ter so jih pobrali 'nudo ranjene. Glavni stan italijanskih Oboroženih 3il je objavil 29. aprila naslednje 1069. vojno poročilo: Nadaljujejo se boji na tmriškem bojišču: živahni krajevnj prcCtinapadi italijanskih in nemških oddelkov so se srečno končali. Nemški lovri s-> uničili včeraj 2 letali, protiletalske baterije pa 4. Naša letala so s torpedom zadela neki paraik v sidrišču Philipevilla, zažgala in potopila neko motorni torpedovko v srednjem Sredozemlju hi sestrelila 4 letala tipa »Curtiss« v zraku nad Sic'lsk3m kanalom. Delovanje sovražnih bombnikov je včeraj povzročilo izgube in škod;, v Neaplju, Me- j sini, vSiracusi :n Lampedusi; 7 štirimctoi- j nih letal je treščilo na tla po dvobojih z na- j š>mi lovci: 4 v Neaplju, 2 v Mestni in 1 ob c^bttjii Agrigenta. Pripomba k por-čHn št. 1069: Zaradi letalskih napadov, ki jih omenja j današnje pooročilc, je beležiti med civilnim ; pretevalstvom: 41 mrtvih in 88 doslej ugo- j to vi jenih ranjencev v Neaplju, 3 mrtvi bi j 12 ranjenih v Mesini in skupno 5 ranjenih j v Siracusi in Lampedusi. I Sestanku v Hitlerjevem glavnem stanu sta prisostvovala tudi oba zunanfa sr^Jstra — Rssg©vori so pstekfi v duhu prijateljstva ln prisrčnega sodelovanja h Hitlerjevega glavnega stana, 28. aprila s. Hitler je sprejel 27. aprila v svojem glavnem stanu Poglavnika Nezavisne Države Hrvatske dr. Ante Paveliča. Hitler se je razgovarjal s Pog.avnikom o vprašanjih, ki se tičejo skupnega voievanja sil Osi proti boljševizmu in angloameriški plu':okracdji Razgovori, katerih so se udeležili nemški zunanji minister von Rib-bentrop, hrvatski zunanji minister dr. Bu-dak, kakor tudi maršal Keitel in general Bučič, so potekli v duhu prijateljskega in prisrčnega sodelovanja in ki veže Nemčijo z mlado hrvatsko državo in njenim hrabrim narodom. Dr. Pavelič je izrazil sklep hrvatskega naroda, da se hoče ob strani sil Osi najodločneje boriti za svobodo Nezavisne Države Hrvatske in zastaviti vse sile za dosego brezkompromisne zmage r«d skupnimi sovražniki narodov trojnega pakta. Sestanka v Hitlerjevem glavnem stanu sta se udeležila tudi opolno-močemi minister Nemčije v Zagrebu in po- veljujoča general nemških edinic na Hrvatskem von Gleise. Berlin, 28. aprila s. Večerni tisk poudarja obisk Pogiavnika v Hitlerjevem glavnem stanu in objavlja glede tega obiska izražena mnenja tukajšnjih političnih krogov. »Borsen-Zeitung« piše, da se je Hrvatska, odkar je pred dvema letoma dosegla svojo neodvisnost, vedno izkazala vredno novega položaja, tako glede svojega prispevka k oboroženi borbi proti skupnemu sovražniku, kakor glede odločne volje po stvarnem sodelovanju pri uvajanju novega evropskega reda. List nadalje omenja, da so se v Stalingradu hrvatski oddelki upirali ob strani nemških čet do skrajne žrtve. List zaključuje, da opravlja mlada hrvatska država čudovito veliko delo obnavljanja in odpravlja velike pomanjkljivosti, katere je na področju notranje državne organizacije zagrešila bivša jugoslovanska vlada Nezaupanja in nasprotstva med Ameriko, Anglijo in cangkajškov® Kitajsko Sanghaj, 29. aprila, s. Odkritja tukajšnjega tiska prikazujejo v novi luči spore med Angloameričam in čunglringom ter Cung-kingom in ostalimi zavezniki. Ti spori izhajajo, kakor poudarjajo šanghajski listi, iz izjalovljen ja čungkinške vojaške misije ▼ Wa^iingtonu, kakor tudd iz dejstva, da sta se Čangkajškova žena in angleški zunanji minister, Čeprav sta se oba nahajala v Ameriki, drug drugemu izognila. Nekateri listi postavljajo naravnost podmeno, da je lrUo potovanje angleškega zunanjega ministra v Ameriko odloženo zaradi navzočnost' eangkaj-^kove žene, Naj bo kakorkoli, dejstvo Je, da sta se drug drugemu izognila, čeprav sta bila istočasno v Ameriki. V ostalem ni bil priporočljiv njun sestanek, ker bi samo poslabšal nasprotja med Kitajci ter Angleži in Američani. CangkajStoova žena je odpotovala v Ameriko, kakor je znano, na Willkiejevo povabilo. Njena priporočila so pa spravila wa-shingtonske kroge v zadrego. Izjave Cang-kajškove žene so Američanom odkrile resnico katero Je Roosevelt prikrival, da je čJungking, ki se bori že nad 5 let preti Japonski, dobil samo polovico odstotka dobav, ki so jih Zedinjene države poslale svo-zaveznikom. Ta odlomek je postal še manjSi po izgubi Birme ter zaradi neučinkovitosti letalskih transportov, čungkingu primanjkuje zdravil in živeža ter vojnih potrebščin in njegovi zastopniki močno dvomijo, da se bc lahko še dolgo upiral. Američani pripsujejo Rooseveltovi upravi krivdo za t» stanje, zaradi katerega tvegajo, da se bodo znašli sami nasproti la-ponsbi, katero večina Američanov smatra za poglavitnega sovražnika. čungkinška Kitajska pa s svoje strani poudarja, da prav Anglija zahteva od Amerike na-večji prispevek k borbi na evropskem prizorišču* sama pa ne more pomagati K tajski. Nedavni Wawellov poraz na indijski meji je razblinil vse upanje za pomoč po kopnem. Amerika ne more odpustiti Angliji poraza v Vzhodni Aziji, kjer si je obetala najbolj donosnih tržišč za uvoz in izvoz, ter smatra, da je borba v Evropi, ki zahteva tudi amer ške žrtve, v prid samo angleškemu imperiju, katerega smatrajo v Ameriki že za mrtvega in pokopanega. Kakor poudarjajo šanghajski tisti, proglašajo vodilni krogi v Čungkingu javno, da je uporniška Kitajska preveč utrujena, da bi mogla skoraj sama prenašati borbo na kopnem z Japonske, in da je obžalovati smešno majhno pomoč zaveznikov. Londonu, ki trobi o neodsvojitvi slehernega britanskega ozemlja, odgovarja Cangkajšek, da se je angkameriška in nizozemska oblast nad narodi Pacifika nehala m da se mora končati tudi angleška oblast nad Indijo. Nj se čuditi, pravijo v tukajšnjih političnih krogiih, da se Je spričo takega stanja stvari angleški zunanji minister izogibali sestanka s Cangkajškcrvo ženo med svojim potovanjem po Ameriki.. * Angtosas! spet terpedfrali japonsko bolniško ladjo Tokio, 28. aprila, s. Nadaljnji izdajalski napad, ki ponovno kaže nečloveške borbene metode A ngl oameričainov, Je bil izvedaa na Ostra pomorska bitka v Rokavskem prelivu V spopadu so Angleži izgufeifi dva topniSca čolna, dva nadaljnja in en rušilec pa so bifi težko pošksdovani — Izjalovljeni sovjetski napadi ob kubanskem predmostju in pri Petrcgradu Iz Hitlerjevega glavnega »tana, 29. apr. Vrhcvno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Ob kubanskem mostišču in jugovzhodno od PetrogTada so bili sovražnikovi napadi brezuspešni Na ostalih odsekih vzhrdne fronte je dan potekel mirno. Leta'-tvo je uničilo brez lastnih izgub 52 sovjetskih letal. V Tunisu je bil sevemovzhodno od Me-džes ed Baba premočni sovražni oddelek oklepnih voz, ki mu je uspelo vdreti v na-Se postojanke, zapleten v borbo z nemškimi rezervami, poražen jn v protinapadu s hudimi fz gubami vržen p roko lastnih izhodiščnih postojank. Na ostali fronti sp bili krajevni napadi zavrnjeni deloma v protinapadih. Oddelki letalstva so v vseh odsekih tuniške fronte podpirali kopno vojsko. Lovci so z bombami zažgali sovražni hitri čoln pred rtom Beno. V noči na 28. aprili je prišlo v Rokavskem preiivu do bitke med zaščitnimi oddelki nekega nemškega konvoja in oddelkom angleških rušilcev, ki so b'll v spremstvu več hitrih čolnov. V bitkj sta bila dva sovražna topniška hilra čolna potopljena, dva nadaljnja in en rušilec pa težko poškodovani. V teku kratke, toda ostre borbe, v katero so pozneje posegli tudi sovražni bombrtiki. sta bili izgubljeni dve lastni enoti. Sestreljeni s*i b.l; trije bombniki. Preteldo noč so prodrla sovražna letaki do severnozapadnega nemškega obalnega ozemlja in na prostor nad Vzhodnim morjem kakor tudi na vzhcdno Prusjjo. Z bombami, ld so jih metala brez »"'-črta, je bila povzročena neznatna škoda. Pri teh napadih je bilo sestreljenih 18 sovražnih bombnikov, 4 nadaljnji pa Se nad zasedenim za-padnim ozemljem. Nemška bojna letala so v noči na 29. aprila metala bombe težkega kalibra na nekatere kraje v južni Angliji. * Angleški letalski poraz nad Nizozemsko Berlin, 29. aprila, s. Iz vojaškega vira se deznava. da so včeraj v prvih urah trije sovražni bombniki tipa »Mustang« leteli nad Zuiderseejem. Odvržene rušilne bombe in ogenj letalskega orožja ao povzročile lahko škodo, čeprav je bilo nebo pokrito z gostimi oblaki je nekaj nemških lovcev tipa »Fofcer Wulf« zasledovalo sovražna letala. Nemškim lovcem je uspelo sestreliti dre napadajoči letali, tretje pa je bilo ponovno zadeto s streli iz nemških topov. Uspehi slovaških lovcev Berlin, 29. apr. s. Iz vojaškega vira se do-znava, da je eskadra slovaških lovskih letal, ki operira v južnem odseku vzhodnega bojišča, dosegla te dni svojo 202. letalsko zmago. Hrabri slova^i lovci so dosegli ta uspeh v petih mesecih. V zadnjih štirih tednih je slovaška eskadra pod poveljstvom majorja Dunbale se« strelila 50 sovjetskih letal. Izgubljena švedska motorna ladja Stoekholm, 28. aprila s. Švedsko poslaništvo v Londonu je sporočilo tukajšnjemu zunanjemu ministrstvu, da se 6.000-ton-ska »Valeri« motorna ladja že dolgo ni javila in velja za izgubljeno. Na krovu adje je bilo 38 mož posadke, ki so bili skoraj vsi Švedii. in neki švedski novinar. Bržkone so vsi utonili. zavezniki* kr&aa Odmevi f?re*i??Ea tssesl Mc^feva In poljsko emigrantsko vl&sšo — i&afciiiaSj s sv©]fess ^c-str jsafcjjcžfi priznava krivdo za katynald pckzl Berlin. 29. apr. s. Globoko nasprotje, ki se je pojavilo med tako imenovanimi »Združeni« mi narodi« zaradi pokola pri Katvnu in prekinitve dplomatskih stikov med Sovjetsko Rusijo in tako imenovano poljsko vlado, je še nadalje predmet komentarjev tukajšnjih listov, ki se tudi danes vračajo na ta predmet in prikazujejo stališča tukajšnjih pol tičnih in diplo« matskih krogov. V glavnem se dotikajo nedvoumne in sedaj že uradne dokumentacije o sovjetski odgovornosti tako glede strašnega zločina kakor glede podobnih množičnih umorov poljskih državljanov po moskovskih em sarjih. Dejstva da Kreme! i ni našel ene same besede, s katero bi vsaj skušal oprati svojo krivdo, in manjši dvom o tej odgovornosti, ne bi sovjetska vlada oklevala sprejeti predlog mednarodnega Rdečega križa. Glede sovjetske trditve o tajnem sporazumu med Nemčijo in poljsko vlado navaja korespondenca ugotovitve, da jc edini razlog, zaradi katerega drži Anglija Si-korskega in njegove londonske sodelavce, njih * vraštve dc Nemčije. Razvoj poljsko-sovjetskega preloma Lizbona, 28. aprila s. Reuterjev dopisnik iz M oslove pravi v poročilu o sovjetsko-poljskih odnosih, da so se ti naglo slab- da je namesto tega otročje obrnil obtožbo proti ' šali od februarja tega leta. kmalu po po-Nemcem, meneč, da bo s tem zmedel javno vratku poljskega veleposlanika^ z obiska^ v mnenje, je najboljši dokaz, da so nemške ob« T J 7 Vladar med ranjenci v Grosettu Rfcn, 28. aprila. Nj. Vel. Kralj in Cesar Je prišel včeraj v spremstvu prvega adju-tanta v Grosseto, kjer je obiskal ranjence ob sovražnem napadu in se pomudil dolgo ob njih ter jih tolažil. Nato se je poklonil žrtvam barbarskega napada in obiskal prizadete kraje. Ob prihodu Vzvišenega Vladarja je prebivalstvo priredilo goreče pa^ triotične in udanostne manifestacije Savoj-ski hišL Duce predseduje seji tožbe zadele v živo. Razni listi, med njimi »Volkischer Beobach-ter«, »Deutsche Allgemeine Zeitung« in »Bor-6en Zeitung« obsojajo tudi cinično zadržanje anglosaških velesil nasproti Poljski, za katere »rešitev in svobodo« so Angleži in Američani napovedali vojno. Listi poudarjajo, da Ja novi mednarodni incident ponovno dokazuje pred vsem svetom ne le podrejenost, temveč popolno podvrženost anglosaških velesil Kremlju. kakor tudi podlost plutokratsko=boljševiškega komplota na škodo evropskih narodov. Berlin, 29. apr. s. N:ti najmanj ni mogoče vzdrževati dvomov, ki so jih imeli najbolj trdovratni zanikovalci očitnosti dejstev glede razlogov, ki so napotili Stalina, da je končal z namišljeno poljsko vlado, piše sodelavec nemške poluradne agencije. Nemška trditev, da je hotela vlada v Moskvi s to naglo odločitvijo odkriti jasno lastne namere Angloameričanov, so danes popolnoma dokazane. Prav tedaj, ko je vlada v Moskvi preknila stike s poljsko imensko vlado, ki velja v mednarodnem pogledu za ščitenko Anglije, veruje Moskva in zaupa poljski komunistki Vasiljevski, ki deluje, kakor je znano, pod pokroviteljstvom Sovjet« ske zveze. Ta je objavila v »Izvestjih«, glasilu moskovske vlade, članek, v katerem obtožuje poljsko vlado v Londonu ter javno izjavlja, da ta nima pravice imenovati se zastopnico poljskega naroda. Razlog teh obtožb ni zanimiv, nadaljuje politični dopisnik DNB: kar je pa nadvse važno, je to. da si poljska agitatorica dovoljuje obtožbe na naslov vlade Sikorskega, ki je pod varuštvom Londona. Očitno je, da hoče Moskva preko Sikorskega napasti tudi London sam. V zaključku trdi politični sodclavec DNB, da nima nobene vrednosti dejstvo, da si Va-siljevska in drugi lastijo vlogo resničnih zastopnikov poljskega naroda, važno pa je. da je Moskva jasno dala razumeti, da 8e hoče osvoboditi nezaželjenega Sikor&kega in da za« hteva istočasno od svojih angloemeriških zaveznikov svobodne roke na evropskem vzhodu. O istem vprašanju piše Politično-diplomat-ska korespondenca in zatrjuje, da S:korskemu poslana nota dejansko kaže, da se je sovjetska vlada odrekla poizkusu zanikanja odgovornosti za pokol v Katynu. Če bi obstojal tudi naj» japonsko bolniško ladjo, ki je vozila v domovino številne ranjene vojake. Dne 25. aprila je neka sovražna podmornica torpe-dkrala pri belem dnevu v morju južne Kitajske bolniško ladjo »Buenos Aires Maryc, ki je bila označena vidno z znaki Rdečega, križa. Napad na to te <3 jo je že šesti napad na bolniške ladje v zadnjih Htesetib. Londonu v Sovjetsko zvezo, ko je izšel članek Korneruka. enega izmed podkomi- valnega odbora za oskrbo Rim. 28. aprila s. Danes se je pod Dn^ cejevim predsedstvom sestal ob 17. uri vzporejevalnl medminlstrski odbor za oskrbovanje, cene in razdeljevanje. Seja je bila prekinjena ob 19.10 in se bo nadaljevala 30. aprila ob 17. ari. General Grassi v Španiji Madrid, 28. apr. s. Izredni komisar za počastitev padlih general Augusto Grassi je bil sprejet pri generalnemu kapitanu madridske«* področja Saliquetu, pri šefu vojaške hiše kav« dila generalu Munozu Grandeju in pri vojvodu Sevillskem, poveljniku XI. divizije. Vsi so se z generalom Grassijem prisrčno razgovar-jali. Danes je general Grassi v Toledu obiskal Alcazar in akademijo za telesno vzgojo. Proslava praznika dela v Dresdenu Dre*dens 28. apr. s. Ob navzočnosti Kr ge« neralnega konzula, tajnika krajevnega fasija, italijanske zajednice in italijanskih delavcev v Dresdenu so včeraj proslavili praznik dela. Na zborovanju so bili govori o ustanovitvi Rima in današnjem pomenu za italijansko delo. Krajevni Dopolavoro je priredil nato zabavo za naše delavce, ki so tako radostno prebili velikonočne praznike v prisrčnem tovarištvu z italijanskimi in nemškimi oblastmi in s člani Daše kolonije. sarjev za zunanje zadeve, ki je energično protestiral proti zadržanju nekega poljskega publicista v Londonu glede teritorialnega vprašanja. Ta spor bi se lahko smatral za preprosto razpravo o povojnem vprašanju, čeprav sovjetski zastopniki niso dopustili nobenega dvoma glede svojih zahtev po priključitvi dela zapadne Ukrajine. Bele Rusije in Litve k Sovjetski zvezi Kritična točka je bila dosežena, ko se je Poljska vlada obrnila do nemškega Rdečega križa zaradi nemških poročil o grozotnih najdbah pri Katynu, kjer je pokopanih mnogo umorjenih poljskih oficirjev. Ker se poljska vlada ni odpovedala temu postopanju, pravi dopisnik, je bila prekinitev odnosov, ali bolje odložitev potrebna. Poudarja pa se tu, nadaljuje dopisnik, da pušča odložitev odprta vrata za zopetno vzpostavo odnosov rekonstruirane poljske emigrantske vlade, če ta vlada seveda naj prvo in brezpogojno umakne r Ženevi postavljeno zahtevo. Ce bi bili odnosi zopet normalno vzpostavljeni, nd dvo--ma. da bi morala biti nova vlada priprav«-ljena pogajati se glede teritorialnih vpra* sanj na popolnoma stvarni podlagi. V Mo-skvj splošno pričakujejo, da bo Anglija žrtvovala boljševiškemu zavezništvu vlado Sikorskega in interese Poljske m zatajila zločin, ki je spravil v grozo ves omir kani svet. Ozadje poljsko-sovjetskega spora Moskovski udarec Sikorsketnu je namenjen tudi Angliji Berlin, 29. apr. Zanimanje nemške javnosti je še vedno osredotočeno na sovjetsko poljski prelom. V tej zvezi navsjajo listi razne izjave britanskega tiska. Razen »Timesa« so tudi drugi britanski listi mnenja, da se diplomatski odnešaji lahko zopet obnove, ker je poljska vlada pripravljena na izvestne koncesije in celo na to, da bi se stvorila nova vlala, ki bi bila bolj povšeč Moskvi. Kdo je spravil v Javnost to zanimivost, ni znano. Nekateri berlinski listi ne izključujejo, da je vest o poljskih koncesijah izš'a iz krogov sovjetske propagande. Gotovo je namreč, da bi se z novo poljsko vlado uresničili tajni Stalinovi nameni, ki hoče namesto Sikorskega postaviti vlado iz izrazitih prijateljev Moskve, po možnosti iz poljskih- komunistov. Morda ni daleč dan, pravijo v Berlinu, ko bo Stalin zunanjemu ministru Velike Britanije predložil nadomestilo za Sikorskega in tudi ni gotovo, da bi morala taka pojska vlala stolovati ravno v Londonu. Nekateri viri celo trdijo, da si hočejo tudi v Moskvi omisliti krožek svojih begunskih vlad. Prva v tem nizu bi bila menda poljska vlada. Po poročilu »Nachtausgabe« je treba tudi pričakovati, da bo Stalin izkoristil to priliko ter si bo dal dobro plaičati pomirjen je. To plačilo bi bilo angleško priznanje ruskih zahtev po ozemlju v Evropi, katerih priznanje je londonska vladi iz propagandnih in prestižnih ozirov vedno odlašala. V Berlinu ne dvomijo, da je Anglija pripravljena žrtvovati Sikorskega ^ dasi je slednji kot zastopnik vojaških krogov mnogo pripomogel k temu, da je naščuval poljsko javno mnenje proti Nemčiji in so njegove govore z velikim navdušenjem prinašrofli vsi britanski listi. V Berlinu naglaša.jo, da je britanska vlada podpirala Sikorskega, mu dajala vsa potrebna sredstva ter njegovi vladi tako ustvarila možnost obstoja. Sikorskega vlada e tedaj po mnenju Berlina z vso pravico >'-.ko smatra za podružnico angleške di- omacije. S tega vidika je moskovski korak očitno naperjen proti britanski vlacli. Nngleški tisk med vrsticami to prlaiava in se čudi temu dejstvu. V Nemčiji pa niso i>:av nič presenečeni, ker imajo obUno izkustvo, kako bo!j£e\ iki spoštujejo sklenjene sporazume. Iz krogov nemškega zunanjega ministrstva namreč nagla šajo, da ima Stalin za primerne trenutke pripravljeni!* še več takih ularcev, s katerimi bo brc*, obzirno nastopil, kadar mu bo to ksizalo, Moskva vodi vojno za svoj račun ter :ia sprejema nifcakih kompromisov m nšma ozira do nikogar. Po zadnjih vesteh je Churchill sprejel r navzočnosti Edena genea«8a Sikorskega la njegovega zunanjega ministra. London nar glaša, da je predsednik britanske vlnda stalno v tesnem stiku z Washingtanor i is Moskvo in da je na ta način prevzel naloga posredovalca. Poljska vlada je včeraj objavila izjavo, ki naj bi bila nekak odgovor na noto MoJotova. Olgovor je bil očividn? sestavljen v teku razgovorov, ki jih je imef. Sikorski s Churchillom in Edenom Sil-or-ski odbija obtožbo, da bi se bil predal nenv ški igri, in ugotavlja, da se je takoj v začetku obrnil na sovjetskega poslanika, proseč točnih podatkov za razjasnitev kr.tvrt-skih dogodkov. Nota nadalje pravi, da po1^ ska vlada ni pokazala nikakih žalitev pa sovjetskerm ozemlju, ter naposled pr si. naj moskovska vlada dovoli desefctiso^r* Poljakov, med kaiterimi je mnogo žene i» obrok, da zapuste Rusijo ter da se ii w omogoči pomnožiti vrste onih, ki se bojii« jejo za skupno stvar. V Berlinu še niso zavzefi nikakega stališča k dosedanjemu razvoju zadeve. V no-litičnih krogih samo ugotavljajo, da si Sikorski samo prizadeva priti iz zag?^. ven. dar da> pa ima še vedno pogum staviti za» htevo, da se Poljakom dovoli oditi iz R«. sije. (Piccolo). Turški odmevi Carigrad, 28. aprila, s. Ves tisk se S* nadalje bavi s prekinitvij diplomatskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Pol;'vko. Listi poudarjajo, da se je prvič v zgodovis* zgtdilo, da sta dve zavezniški vladi preki nili diplomatske onose med tem. ko imats risproti skupnega sovražnika. ; Son Telegraf« prikazuje dejstva pred prrkiaitvija odnosov med vlado v Kremlju in imen? poljsko vlado ter smatra, da so Sovjeti prekinili odnose v prepričanju, da angleška . vlada ne bo podpirala vlado Sikorst-egl^ ker ne bo hotel« spraviti boljševilie ▼ jMfc Siten razmah Dopolavora Kratek pregled ©b 18. obletnici ustanovitve Danes, dne 30. aprila, bo minilo 18 let, odkar je Duce ustanovil Narodno ustanovo Dopolavoro (OND). Nova ustanova je takoj razvila vsestransko delavnost in je zlasti sedaj, ko se nahajamo v tako težkem času, njen pomen silno narastel. Zakonski dekret o ustanovitvi Dopolavora je bil izdan maja meseca 1. 1925 Pravo delo* vanje je ustanova po končanem pripravljalnem delu začela v maju 1. 1927 Dopolavonstično gibanje v Italiji lahko razdelimo na tri velike faze. Prva je bila faza pripravljanja. d;uga utrjevanja, v tretji fazi pa je bila ustanova tako dovršeno organizirana, da je lahko v vsakem pogledu brezhibno delovala. Ideia sama je Vfcklila že prej. Od leta 1920 do 1923 so temeljito proučili vprašanje kako bi na najboljši in najkoristnejši način porabili proste ure delovnih množic. Leta 1923 je združenje fašističnih Sindikatov ustanovilo »centralne urade Dopolavora« katerih naloga je bila započeti z delom na polju narodne vzgoje in duhovne vzgoje množic. Nastale so prve pokrajinske organizacije, ustanovljeni so bili mnogi športni kakor todi kulturni, umetnostni in drugi krožki, ki •o se kmalu pojavljali sirom vse Italije Potem pa je začela ustanova delovati v okviru pravil, ki so še danes v veljavi: 1. skrbela je za to. da so delavci koristno izrabili proste ure, tako duševno kakor telesno; 2. skrbela je za to, da ao se posamezne postojanke utrdile in med seboj povezale. Delavnost OND se je kaj kmalu razvila in izpopolnila do nepričakovanega obsega. Dopola-vbristična organizacija, ki so jo delavske množice takoj pravilno razumele, je prodrla med narod, za katerega jo je bil Duce ustanovil. Leta 1926 je organizacija štela 280.584 članov, a danes jih šteje nad 4 milijone in pol V začetku je Dopolavora imel nekaj nad 1000 sedežev, danes jih ima 23.767. Te številke dovolj govorno pričajo, kako velik odziv je imela jtfeja med delavskimi množicami vseh strok. S svoje strani si je Dopolavora zmerom prizadeval, da bi v čim večji meri izpopolnil •vbjo osrednjo in periferično strukturo in da bi še bolj razširil svoj akcijski radij na kultur* nem, športnem, počitniškem in podpornem področju. Višek v svojem prizadevanju je organizacija dosegla v zadnjem času. ko je vso svojo veliko silo v veliki meri posvetila tovarišem v sivozelenem. Danes Dopolavoro pomaga vsem vojakom na vseh bojiščih PeTiferična organizacija OND obsega 94 po« krajinskih Dopolavorov, ki so pod predsedstvom zveznih tajnikov, in isto število predsednikov pokrajinskih športnih komisij, filo-dramatičnih zvez. sekcij kmečke delavnosti in komitejev ljudskih umetnosti. Največji ponos Dopolavora pa je dejstvo, da šteje v svojih vrstah poleg dirigentov in funkcionarjev tudi stotisoče navdušenih periferičmh sodelavcev, ki nesebično delujejo z vsemi svojimi silami za ustanovo. Ustanova ima natančno razdeljene sekcije. Te so: generalno tajništvo, osrednja uprava, ki obsega naslednje službe: umetnostno-orga* nizatorno, kulturno in športno tei ustanovo »Ljudske počitnice«, službo za Oborožene sile, aa avtarkijo in domače gospodarstvo, za ljud- ske umetnosti, urad za tisk in propagando, sa« nitetsko nadzorstvo, oglasni urad, urad za radijske oddaje, pravni urad in še mnoge druge oddelke. Dopolavoro za Oborožene sile Koliko prireditev za pripadnike Oborožene sile je od vsega početka do danes organiziral Dopolavoro, ni mogoče ugotoviti Njihovo šte» vilo se je povzpelo v milijone, od velikih »Car-rc di Testi« do malih ljudskih gledališč, od tečajev domačega gospodarstva do mnogo milijonov kv, metrov obdelane zemlje v »Vojn:h vrtovih«, od neštevilnih »farm« domačih živali do podjetniških menz. v katerih dobiva hrano nad en milijon delavcev. Poleg tega moramo še omeniti dopolavoristični šport, ki ima nalogo predvojaške vzgoje. Neštete so bile gledališke in kinematografske predstave za vojake, neštete druge prireditve, neštete snortne tekme. Nadalje moramo še prišteti nekaj tisoč knjižnic lepo število klimat:čnih hotelov in drugih naprav, ki imajo izključno nalogo olajšati živ« Henje bojevnikov. In Dopolavoro si stalno prizadeva, da bi vse svoje oddelke, ki itak brezh:bno delujejo, še bolj izpopolnil in njihovo ustvarjalno silo še povečal. Delavec, to je dopolavorist, mora v tej organizaciji najti svojo drugo družino. Poleg tega mora b'ti Dopolavoro šola za šege in navade, vzgojna šola in ognjišče vere. Sestaviti mora torej veliko in resnično fašistično družino italijanskega naroda, imajoč zmeraj pred očmi, tiste, ki se bore v vzvišenem imenu Italije in imajoč pred očmi, da so to sinovi in bratje vseh in nihče v življenju ne sme nikoli pomisliti, da bi se lastni oče, brat in lastni sinovi mogli kdaj vrn:ti od koder koli poraženi. Ta gotovost bo potrjena z dejstvi. Delo Dopolavora za Oborožene sile v Ljubljanski pokrajini O delovanju Dopolavora za Ljubljansko po« krajino od maja 1. 1941 do 30. marca l 1943 naj ob tej priliki navedemo samo nekaj številk, ki pa so dovolj zgovorne. V tem času je Dopolavoro brezplačno razdelil med vojake 36 700 paketov, 4500 kuhalnikov, 236 hI vina, 49.000 zavitkov cigaret po 20 komadov, 12.020 knjig in brošur, 259 garnitur za razne igre, 326 različnih slik, 78 zemljepisnih kart. 962 tisoč 900 razglednic, 181.300 pisemskih papirjev z ovoji, 1860 brezplačnih kosil in za 2120 lir denarnih nagrad. Poleg tega se ie brezplačno okopalo v kopališčih ustanove 23.886 vojakov, a prirejeni sta b:li dve loteriji. Nadalje je ustanova priredila za pripadnike Oborožene sile 846 filmskih predstav, 305 predstav raz= lične umetnosti, 11 gledaliških predstav in 47 koncertov. Končno je bilo še razdeljenih 34 radijskih prejemnikov in je bilo prirejenih 23 različnih tečajev. Da bo slika popolna, naj še navedemo, da so v okrepčevalnici za pripadnike Oborožene sile razdelili 696.902 vojakom od 29. oktobra 1941 dalje do danes živila proti plačilu. To je v kratkem delovanje Dopolavora pri nas. o vf frzi j.««« zMt&l Dvolična Igra Sovjetov že pred vojno z Netijo Berlin, 26. apr. Nedavno je sovjetski velepo-rfanik Majski v Londonu izročil zvezde in kofajne angleškim oficirjem, vojakom in mornarjem, ki so se izkazali pri obrambi konvojev, namenjenih v Murmansk in Arhangelsk. Majski je imel pri tej pr;liKi govor, ki ga je po mnenju berlinskih krogov vredno zabeležiti. Sovjetski diplomat je namreč dejal med drugim: »Naša država je hotela vidno izraziti svojo hvaležnost in svoje priznanje za delež, ki ste ga doprinesli k naši stvari, ki je skupna stvar vseh združen:h narodov. Tudi v prejšnji vojni bi bilo moralo biti podmomiško orožje po nemških trditvah smrtonosno. Toda ni bilo. In v tej vojni se ponavlja isto. Enako lahko Tečemo tudi o atlantskem obrambnem zidu, o norveškem in vzhodnem obrambnem zidu in tafcp dalje. Dejstva dokazujejo, da je mogoče tlehemo kopno oviro pregaziti.« Zvito ironijo teh besed je menda prezrl samo predsednik kanadske vlade, ki je v skoraj obvezni obliki izjavil, da »invazija lahko nastopi vsak hip«. Ni pa omenjene ironije pre= zrl minister za letalsko proizvodnjo sir Staf-ford Crips, ki je sicer dejal, da Anglosasi nočejo zaostajati za Sovjeti vendar pa je istočasno pripomnil, da je atlantski utrjeni pas vsekakor nekaj drugega od bolj ali manj v naglici zgrajenih obrambnih črt med Volgo in Donom. ; Tudi Knox je odgovoril na izjave Majskega. Dejal je, da si »nihče ne sme delafi utvar, kajti podmorniška nevarnost je še nadalje zelo resna in bi celo utegnila postati kar najhujša, če že ne usodna, ako bi se ne posrečilo omejiti izgub na minimum. Omejiti izgube na minimum pa pomeni, da bi bilo treba ustaviti prevoz vsega tistega gradiva, ki v poletnem času ni nujno potrebno; kjer bi pa to ne bilo mogoče, bi se bilo treba odločiti za daljše po» morske poti V tej zvezi je treba opozoriti na vesti iz Moskve, po katerih je plovba ob si-hirski obali Severnega Ledenega morja, od Medvedjega otoka do polotoka Kola mogoča kar tri mesece zaporedoma. To pa pomeni, da bi ameriški material lahko prispel na cilj po tej poti brez podmorniškega ogrožanja.« V Moskvi pa o čem podobnem niso poročali. Nasprotno, na pristojnem mestu (Sovjetski obveščevalni urad) so celo izjavili, da se ni mogoče preveč zanašati na pomorski promet Pacifik—Sibirija v smeri od vzhoda proti zapadu. Morda je Knox slišal kaj govoriti o dramatični plovbi ki jo je poleti leta 1940. izvršila nemška pomožna križarka »Komet« v Severrfem Ledenem morju, pri čemer so na svojevrsten način pomagale tudi sovjetske oblasti. Menda je hotel Knox prav na to opo* zoriti, kakor da bi s tem odgovoril na ironične opazke Majskega. O »Kometovi« zgodbi je prav te dni poročal sam poveljnik križarke kontreadm ral Eyssen. Šlo je za to, je dejal Eyssen, da bi dosegli ^Pacifik, in sicer nekatera morska področja, kjer bi mogla križarka »Komet« izvršiti vrsto akcij proti britanski in francoski plovbi. Sovražna brodovja so tedaj že preveč nadzirala Atlantik in je bilo zato sklenjeno naj bi križaika dosegla Pacifik preko Severnega Lede« nega morja. »Križarka, ki je bila pod mojim povelj« stvom _ je pripovedoval kentreadmiral Eys- gen _,f je izpodrivala 3300 ton, bila je zelo tnfao zgrajena in lahko premakljiva. Razen tep je imela poseben propeler, ki so mi ga stavili na razpolago. Sovjeti. Odpluli smo dne 3 julija iz neke balt ške luke in iu ani nato smo se ustavili ob Novi Zemlj1' Ktr sem bil obveščen od neke vremenske postaje, da se je stalitev ledu nekoliko zakasnila, smo se v pristanišču u9tavili še nekaj dn; in smo ta odmor izrabili za nadaljnjo kamuflažo ladie. posadko pa primerno izvežbali. Dogovoril' smo se s sovjetsko vlado, da bi se smela naša križarka prirepiti k trem parnikom. pred katerimi je vozil ledolomilec »Lenin«. Razen tega nam je bilo zagotovljeno stalno vremensko obvešče-vanje. Kmalu pa smo spoznali, da so nam Sovjeti obljubili vso pomoč samo zato. da bi nas vrgli v past ledu in nas tako za nekaj mesecev ali celo za vselej prepustili usodi v oddaljenosti več tisoč kilometrov od našega oporišča in naše nevtralne luke, v katero smo bili namenjeni. Dejstvo je. da sem začel sumiti v po* ročila, dokler se nisem odločil, da ne bom več čakal na označeni mi konvoj in da sam opravim težavno podjetje, ker sem upal da bomo tu in tam naleteli na kak ledolomilec, ki med avgustom in septembrom vedno delujejo ob določenih obalnih odsekih. Sreča je bila, da smo tako naleteli na ledolomilec »Kaganovič«, ki še ni bil obveščen o navodilih »Leninu« in se nam je stavil na razpolago. Naša križarka je plula kamuflirana kot parnik »Do-nau«. Toda ta pomoč ni dolgo trajala kajti nekega dne mi je poveljnik sovjetskega ledo-lomilca sporočil, da je prejel obvestilo iz Mo» ske, po katerem se mora takoj vrniti in opozoriti Nemce, da so v Benngovem prelivu opazili britanske podmornice in ameriške ladje in da se Moskva nikakor ne želi zposta-viti morebitnim protestom Anglije. Zedinjenih držav in Japonske. Takoj sem razumel to latinščino in sem sklenil, da se požvižgam na vsa »dragocena opozorila«. Odpovedal sem se spremstvu in pomoči in izjavil. d3 bo križarka zadnji del plovbe opravila sama. Dne 5 septembra je »Komet« prispel v Ber ngov preliv, potem ko je preplul nad 3300 milj. Dva tedna kasneje je prispel na svoj cilj m je takoj za čel z izpolnjevanjem svoje posebne misije. V mesecih in letih, ki so nato sledili je nemška pomožna križarka preplula 100 000 mlj in se naposled v redu vrnila v Hamburg. Misija je bila izvršena in nekoč bodo o njej objavljene tudi podrobnosti.« Medtem se doznava. da je kontreadmiral Eyssen od Hitlerja odlikovan z visokim odli* kovanjem viteškega križa reda železnega križa. (II Piccolo.) Podmorniška borba ie največja skrb Američanov Lizbona, 28. aprila, s. Ponoena borba podmornic Osi s sovražnim trgovinskim brodovjem je največja skrb ameriških političnih in novinarskih krogov. »Nevv York Herald Tribune« navaja v nekem članku trditve znanega demokratskega sanatorj: Wheilerj&, ki je izjavil, -"!-• so podmornice Osi tako zmedle zavezniško plovbo, da vojni minister Amerike ne bo mogel poslati preko morja predvidenega. števi'a čet. Iz tega sledi, komentira list, da letos ne bo potrebno poklicati pod orožjo nadaljnjih obveznikov ker ni sredstev, cto bi jih odposlali na razne fronte. lopan Leon Ropntk obiskal Novinarski dom LJubljana, 29. aprila. Ljubljanski župan general Leon Rupnik je v sredo popoldne obiskal slovenske novinarje v njihovem domu v Gosposki ulici. Novinarji so ga pozdravili v svoji sredi in se mu po predsedniku zahvalili za razumevanje, ki ga je do njihovega stanu pokazal, posebno pa za dar, ki ga je namenil za podpiranje brezposelnih članov, župan Rupnik se je v prijetnem neprisiljenem razgovoru pozanimal za težnje, delo in potrebe društva, da bi tako dobil pravo sliko o organizaciji slovenskih novinarjev. Obljubil je, da bo mestna občina z razumevanjem zasledovala socialno delo novinarske stanovske organizacije in jo bo tudi podprla, kjer koli in kadar koli bo m^gla. Zahvalil se je novinarjem za njihovo tvorno delo in zvestobo poklicu, vse v korist ljudstva Ljubljanske pokrajine. Prodaja mesa na odrezek „C" Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 1- maja t. L potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu od rezka »C« navadnih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani: 70 gr svežega govejega mesa in 30 gr prekajenega govejega mesa. Cena prekajenemu mesu bo Lir 25.— za kg. . . _ Zavodi, ki prejemajo racionirana živila na posebna nakazila, morajo mesarjem predložiti potrdilo Mestnega preskrboval-nega urada. Maroški sultan prispel v Španijo Algesiras, 28. apr. s. Iz Tetuana je semkaj prispel sultan španskega Maroka Mulej Asam. Spremljal ga je njegov adjutant. Krajevne španske oblasti so ga pozdravne, nakar je sultan nadaljeval pot v Sevillo, kjer se bo predvidoma sestal z generalom Francom. Sevilla, 29. apr. s. Semkaj je prispel kalif iz španskega Maroka Mulej Asan, ki bo ostal v mestu nekaj dni in se bo udeležil tudi slovesne otvoritve živinorejske razstave. V Sevilli se mude tudi minister za javna dela, finančni minister in bivši zun. minster Serrano Suner. Novi finski poslanik na švedskem Stockholm, 29. apr. s. V Stockholm je prispel novi finski minister George Gribenberg, ki je bil pred kratkim imenovan za poslanika na Švedskem. Eloocevelt skriva resnico prei anteriš&o javnostjo Buenos Aires, 28. apr. s. Ameriški predsed* nik je odredil, kakor se doznava iz Washing-tona, finančnim oblastem, naj spremene številke Klance in naj prenesejo vse stroške, izhajajoče iz s:stema najemanj in posojevanj, na druge postavke. Ta bremena naj bi prevzeta vojna ministrstva skupno s stroški za vojno ter na ta način ne bodo več stala v posebni b:lanci in ne bodo več podp:hovaia nenaklonjenosti ameriške javnosti, ki očita vladi, da zapravlja javne fonde. Pceasad tes&tr^ asneriškega obiroževanja Lizbona, 29. apr. s. Ameriški general Som-mervvell je govor1] na skupščini nevvyorške trgovske zbornice in je izjavil, da bo ameriška proizvodnja lahko popolnoma opremila ameriško' vojske, ki se sedaj tvori, šele meseca decembra 1944. Dodal je, da se le z največjimi žrtvami lahko trenutno ustreza potrebam pre-kemorckih oborožen h sil, da pa ameriška vojska, ki se tvori v domovini, potrebuje še prav vse. Sommervvell je dodal, da bo treba prema-magati velike težave pri prevozu prekomorskih ekspedicij zaradi znatnega pomanjkanja brodovja. Pomanjkanje zdravil v Egiptu Lizbona, 29. apr s. V Egiptu močno pri-mar;kuje zdravil, ker Angleži n:so ugodili pro-nji egiptske vlade po dobavah zdravil. Zdravnikom so bila izdana navodila, naj izstavljajo recepte samo v nujnih primerih. Gospodarstvo Pomen topola za lesno gospodarstvo Včeraj smo na tem poročali o gojitv,- topola v Italiji, ki se je zelo razvila in se sedaj potroši na leto že 10 do 12 milijonov stotov tega lesa. medtem ko je znašala potrošnja leta 1920. komaj par milijonov stotov. Za razvoj posebno naglo ra-r stočih vrst topola ima velike zasluge italijanski zavod za proučevanje topola, ki je bil ustanovljen po zaslugi senatorja Burga, predsednika največjega italijanskega koncema papirnic. Ker je računati, da bo po vojiv potrošnja lesa v vsej Evropi izredno velika predvsem zaradi dodatne potrebe lesa pr, obnovitvenih delih, ki se bodo vlekle dolgo vrsto let, je razumljivo, da bo vprašanje oskrbe z lesom v povojni dobi zelo aktualno. Treba bo nadomestiti vse one objekte, ki so bil; porušeni v teku vojne, v gradbeni stroki pa se potroši vedno največ lesa. Pri tem je treba upoštevati še drugo okotnost. Vedno večji del lesa se uporablja za izdelovanje celuloze,_ ki ni potrebna samo papirnicam, temveč v rastoči meri tudi industriji umetnih tekstilnih vlaken. Tako bo treba na eni strani skrbeti za čim boljše izkoriščanje prirastka lesa v gozdovih, obenem pa tudi za to, da se že danes s saditvijo naglo rastočih dreves omogoči večja proizvodnja lesa v povojnih letih. Za boljše izkoriščanje razpoložljivega lesa so bili v zadnjem času v Italiji izdani številni ukrepi, ki se tičejo tud; ogljar-stva. Znano je, da se v Italiji drva ne uporabljajo neposredno za kurjavo, kakor je to v navadi v severnih deželah, temveč se uporablja oglje, ki ga izdelujejo še po starem načinu ogljarji v gozdovih. Letna proizvodnja oglja v Italiji znaša okrog 5 milijonov meterskih stotov, za kar je potrebno okrog 30 milijonov meterskih stotov lesa. Pri tem načinu pridobivanja oglja pa se izgube važni postranski proizvod; suhe destlacije. Ce bi se vse oglje v Italiji izdelalo v modernih tehničnih napravah za suho destilizacSjo, bi na leto pridobili en milijon meterskih stotov katrana. vrhu tega pa bi iz enake količine lesa pridobili mnogo več oglja, kajti v modernih napravah se od prvotne teže lesa pridobi 26°/« oglja, pri običajnem og-larjenju pa le 17°/«. Zato bodo zgradili v raznih krajih Italije moderne industrijske naprave za pridobivanje oglja, kar bo omogočilo znatno boljše izkoriščanje lesa. Vzporedno pa gre prizadevanje za tem, da se poveča gojitev topola, ki daje za vse potrebe uporaben les, pri čemer drevo izredno hitro raste. Poizkusi z novim,,- hitro rastočimi vrstami topola so pokazali, da da topol po dvanajstih letih enako količino lesa kakor smreka po 45 letih. Na vsak hektar topolovega gozda odpade letni prirastek 10 prostornih metrov lesa. Topolov les ni uporaben samo za kurjavo, temveč tud; kot gradbeni les, za pohištveno industrijo in tudi za pridobivanje celuloze, predvsem one vrste celuloze, ki je potrebna za izdelovanje umetne svile in celulozne volne. Pridobivanje ce'ulozne volne iz topolovega lesa bo skupaj s pridobivanjem celuloze iz trs j a v dog"ednem času krilo pretežni del potrebe industrije umetnih tekstilnih vlaken. Gede na veliko potrebo po lesu, ki^ se bo pojavila po sedanji vojni, se tudi številne druge evropske države živo zanimajo za gojitev naglo rastočih vrst topola. V tem pogledu . so znana prizadevanja Nemčije, ki že do go vrsto let proučuje gojitev topolov, in sicer pod okriljem instituta cesarja Viljema. Prof. dr. Wett-steinu je s križanjem uspelo vzgojiti več novih vrst, od katerih nekatere že prvo leto zrasejo v višino 1.2 do 1-6 m. Nemška vlada je že leta 1941. odredila, da se morajo topoli zasaditi na vseh za to primernih mestih, zlasti vzdolž velikih rek in cest. V ta namen so ustanovili številne drevesnice za topole. Tudi bolgarska vlada je 1. 1941. sk'enila, posvetit; vprašanju gojitve topola posebno pozornost. Iz Italije in Nemčije je uvozila večje število mladih dreves, da preiskusi, kako bodo uspevala v bolgarskih podnebnih razmerah. Lani so v Bolgariji pridobili že preko 5 milijonov enoletnih topolovih dreves, ki so jih priče'i zasajati vzdolž Dunava. Prizadeva- Sasfovi portugalske notranje revolucije Govor ministrskega predsednika Salazarja — Ostra obsodba kcptiimliriia — Osnove življenja po vojni Lizbona, 28. aprila, s. Ob 15-letnici svojega imenovanja za finančnega ministra je ministrski predsednik Salazar govoril po radiu portugalskemu narodu o načelih in akcijah portugalske narodne revolucije g ede na notranji in mednarodni položaj. Primerjal je to. kar so dosegli prejšnji režimi. z ustvaritvami revolucije. Analiziral je vprašanje moderne države, zmote birokracije. prve žrtve, pomanjkanje vodstva ter je obdolžil zlasti parlamentarizem, ki je popolnoma neodgovoren pred Bogom in ljudmi. Zatrdil je. da obstoja država za narod in da je revolucija na podlagi tega načela uredila v zadnjih 15 letih Portugalsko. Naznanil je bližnjo objavo industrijskega reorganizacijskega načrta, od katerega ima država pričakovati mnogo gospodarskih koristi. Gospodarsko in finančno načelo, ki naj velja, je to. da mora biti sleherni gospodarski činitelj, pripadajoč in delujoč v portugalskem narodu, uvrščen v narodno gospodarstvo, kateremu mora služiti. Ino-zemcem in domačinom mora biti interes Portugalske najvišji. Nacionalno življenje ne more imeti dovolj ne svobode in varnosti. če glavne postojanke njegovega go-vspodarstva ne sledijo narodnemu redu, temveč ukazu inozemskega kapitala. Liberalizem je kot usmerjajoče načelo narodnega gospodarstva mrtev in dogodki ga pokopavajo. Portugalska je ušla komunizmu ne samo s pomočjo korporacij, temveč tudi s pove'ičevanjem zgodovinskih in moralnih vrednot naroda Kar smo imenovali duhovno politiko, je dodal Salazar. je predvideva'o dvojno rehabilitacijo Portugalske, rehabilitacijo portugalskih duš in Portugalcev v družbi narodov. — Oboje je bilo potrebno in oboje je izvedla narodna revolucija. Govornik je nato govoril o nevtralnosti države zatrjujoč, da se je nevtralnost lah- ko vzdržala v zelo težkih trenutkih in za ceno hu^ih žrtev. S tem si je Portugalska zaslužila spoštovanje vseh. Omenjajoč položaj Portugalke v vojni in po vojnem času, je Salazar rekel, da se država ne more izognit' vplivu n vojne in vplivam reorganizacije sveta po vojni. Jutrišnje življenje bo deloma zavise o rd zmagovalcev in od stanja njih sil ob koncu vojne in glede tega z nobene strani niso bile izražene določene misli, morda tudi zato, ker obstoja nevarnost, da bo ta vojna še dolgo trajala. V splošnem je brez dvoma, da bo ceiotno povojno življenje moralo sloneti na dveh osnovnih načelih, na redu in mednarodnem sodelovanju. Z izjemo komunizma, ki bo vedno e ement nereda, bodo vsi narodi predvsem skrbeli za vzpo-stavo reda, kjer ga ni. Samo komunizem ne m:sli tako. Ta predstavlja največji človeški problem vseh časov, to je problem osnovnih načel človeštva ter ind vidualne-ga in socialnega življenja; zaradi tega po-menja hudo nevarnost za zapadno in krščansko civilizacijo. Salazar si je nato zastavil vprašanje, ali bo vzajemnost med narodi slonela na mednarodni, celinski ali svetovni organizaciji, in je izrazil prepričanje, da v dvajsetem stoletju ni mogoče rešiti svetovnega problema drugače kot s pomočjo svobodnih in neodvisnih narodov. Od v?eh osnov bo narodna še najbolj trdna. Velika utvara je mnenje, da bi mogli režimi sovladanja rešiti vprašanja surovin in proizvodov. — Nasprotno, ti bi samo še bolj zamotali ta vprašanja. Ob zaključku je Salazar pozval portugalski narod, naj se smatra kakor v vojni, Čeprav je nevtralen. Država mora dokazati svojo skupnost in svojo narodno zavest. nje bolgarskega ministrstva gredo za tem, da se v nekaj letih zasadi ob dunavski nižini s topoli površina 20.000 ha. Enako se zanimajo za gojitev topola tudi na Švedskem in v Slovaški, kjer nameravajo prav tako zasaditi s topoli velike površine. Gospodarske vesti = Sodelovanje Evrope na področju prote-vodnje. V prvi številki nemške izdaje italijanskega lista »Economia Fascista«, ki ga. kakor smo že poročali, urejuje bivši minister za izmenjavo z inozemstvom Riccardi, jt nemški gospodarski minister Funk objavil predgovor, v katerem čitamo med drugim naslednje: Nemška izdaja vodilnega italijanskega gospodarske« ga tednika ima predvsem namen, prikazati nemškim iinteresentom vprašanje in naloge, ki se tičejo italijanskega gospodarskega prostora in obenem obravnavati vprašanja, ki se tičejo obeh osnih držav in vse Evrope. Avtoritarni vladi Italije in Nemčije sta združili vse sile obeh narodov v prostovoljnem sodelovanju pod državnim vodstvom za skupno blagostanje. Obe vladi sta poskrbeli za zaščito nacionalnih gospodarstev pred izkoriščanjem od strani mednarodnega kapitala in surovinskih monopolov. S svojo gospodarsko politiko sta obe državi otvorili novo poglavje v gospodarski zgodovini. Kakor pretirana mednarodna delitev dela pred prvo svetovno vojno ni prinesla koristi, tako se je tudi po tej vojni slabo obneslo pretirano industrializiranje agrarnih držav in agramiziranje industrijskih držav. Svetovna gospodaska kriza je prinesia spoznanje, da vež« evropske narode neločljiva usodna skupnost. Toda šele fašistična in pozneje narodnosociali-stična revolucija sta ustvarili osnove za združitev Evrope, potem ko sta dali svojima drža« vama nove politične in socialne življenjske osnove. Sodelovanje med evropskimi narodi je onemogočilo načrte angloameriške pomorske blokade in sedaj je naloga evropskih narodnih gospodarstev, da s skupno proizvodnjo za jamčijo zmago. Proizvajalna skupnost evropskih držav je pod pritiskom te naloge naglo napredovala in skrb vseh gospodarskih praktikov in teoretikov mora biti, da se ta skupnost izpopolni do popolne učinkovitosti. = Izvajanje nemško-turšKega trgovinskega sporazuma. Po zaključku nemško^ turških trgovinskih pogajanj je šef nemške delegacije dr. Clodius v Carigradu pred turškimi trgovci tolmačil določbe nove pogodbe, ki predvideva do konca maja prihodnjega leta blagcvno izmenjavo v vrednosti 120 milijonov mark. Dejansko pa bo blagovni promet še znatno večji, ter je treba prišteti neizvršene dobave iz dosedanje pogodbe in dobave na račun nemškega kredita 100 milijonov mark za oboroževanje Turčije, tako da je možna v celoti blag-ovna izmenjava v vrednosti 320 milijonov mark. Tako je verjetno, da bo Nemčija v turški zunanji trgovini zopet stopila na prvo mesto. Turški listi se obsežno pečajo z novo trgovinsko pogodbo in navajajo med drugim, da je bilo v prvih dneh po sklenitvi nove pogodbe sklenjenih za 8 milijonov turških funtev novih kupčij. = Albansko-srbska železniška tarifa. Te dni je bila na vseh železniških progah med Srbijo in Albanijo uvedena direktna železr-nška tarifa, ki je doslej veljala le na. progi Ibarska Slatina—Polužje. = Otvoritev velesejma v Plodlvu Medtem ko so v drugih evropskih državah iz vojno gospodarskih razlogov po večini ukinili nadaijnje prirejanje mednarodnih ve-lesejmov, se je uprava plovdivskega vele-ae'ma navzlic vojnemu času cdlečila prirediti tudi letes svoj X. mednarodni velese-jem, ki se ga oficielno udeležuje 10 tujih držav, namreč Italija, Nemčija, Madžarska, Rumunija, Švica' Španija, Hrvatska, Slovaška, Turčija in Finska. Velesejem je bil otvorjen v ponedeljek in bo trajal do 9. maja. Nemčija se udeležuje velesejma še s posebno kmetijsko razstavo, ki ima namen prikazati proizvajalne možnosti s sodobnimi produkcijskimi sredstvi. Tej razstavi je priključen prikaz najmodernejših kmetijskih strojev. Tudi bolgarsko kmetij-sko ministrstvo je priredil? zanimivo razstavo, ki prikazuje uspehe bolgarskega kmetijstva. = Izgledi za letošnjo žitno letin«. Bolj kakor v normalnih časih se širša javnost v sedanji vojni dobi z?nima za razvoj poljskih posevkov. Spričo razmeroma suhe pomladi je bila marsikje izražena bojazen glede letošnje letine, ki pa ni bila upravičena, kajti žito ne uspeva dobro, če je pomlad preveč deževna. Izkušnje kažejo, da žito vedno bolje uspeva, če pomlad ni bila preveč deževna. Ko pa je žito v polni rasti in prjrtre-buje mnogo hranilnih snovi lahko izdaten dež mnogo koristi razvoju posevkov. = Vojne trošarine v Srbiji. Iz Beograr- da oorcčajo, da je srbski finančni minister za kritje izrednih izdatkov v sedanji vojni sestavil finančni načrt, ki ga je cdobril ministrski svet. Uvede se poseben vejni tro-šarinski davek na sladkor in vino, in sicer v višini 20 din na kilogram sladkorja in 16 din na liter vina. Vrh tega se zvišajo cene moncpolskih izdelkov za 50 do 100%. = Inflacija v Iraku. Odkar so angleške čete zasedle Irak, se je tam bistveno poslabšal finančni položaj te države. Trenutno je v središču zanimanje vprašanje stabilnosti valute. Zaradi velike potrebe po novčanicah. ki je nastala v zvezi z vojno, se je obtok bankovcev v teku enega leta podvojil. Ob koncu januarja t. 1. je znašarska šola. Zaradi pomanjkanja, zobozdravnikov je zdravstvena oblast sklenila pomagati narodu z izučenimi zobotehniki, Id bodo dobili dovoljenje za samostojno zobno prakso. Pripravlja se nova zakonska olredba, v kateri bo urejeno vprašanje dentistov in dentis?^-tehnikov. S tem v zvezi bo ustanovljena tudi zobarska šola. Od ustanovitve Nezavisne Države Hrvatske je bilo izdanih 320 zobarskih dovoljenj in 12 dovoljenj za zobotehnične delavnice. Na državnem področju je razen teh tudi 98 zdravnikov-specialistov za bolezni ust in zob, zobne tehnike pa se uči 67 učencev. Obdarovani zagrebški reveži. Za velikonočne praznike je »Pomoč« razdelila zagrebškim revežem po ustaških taborih in socialnih društvih okoli 1,750.000 kun. — Tudi ustaški štab v Zagrebu je za praznike razveselil siromašne otroke. Razdelil je okoli 1500 zavitkov živil. Prispevale so po večini zagrebške tvrdke in gospodarska podjetja. Gozdna požari so bili zadnji čas na Hrvatskem vedno pogostejši. Zaradi suše in nepažnje sprehajalcev, ki so v največ primerih z gorečo eigareto ali vžigalico povzročili ogenj, je bile storjeno že mnogo škode. Oblastva so zdaj v časopisju pozvala prebivalstvo, naj nihče v gozdu ali njegovi bližini ne zažiga ognja. Vsakega kršitelja Maksimalni cenik Maksimalni eenik štev. 9, ki velja po na-redbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino cd 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno (z vžteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 de 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg: enotna pšemčna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g T.55 lire za doze. 5. Sladkor: sladkorna sipa *.26 lire aa kg, v keekah S.S6 lire. C. Mehka drva, raoč&geaa, fraake skladišče trgevea v Ljubljani 38.80 lire za stot; mehki reblaaei (žamanj«), približne 1 m dolgi, franke mestne skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno m0°, ki vsebuje 23„27% kisline, 440 lire aa kg. te prepovedi pa naj ljudje namenijo policijskim oblastem. Kmetijska razstava v Banja Loki. Na veliki petek je bila v veliki dvorani kinematografa »Croatie* v Banja Luki odprta hr-vatsko-nemška kmetijska razstava. Otvoritveni svečanosti so prisostvovaBi predstav niki vlade, vojske, zastopniki diplomatskega zbora in gospodarskih ustanov. Razstava bo odprta do konca tega meseca in vzbuja živahno zanimanje med meščani in kmetL za maj Ljubljana 26. aprila. Bolnlk-m, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke raeioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preski bova lnega urada meseca majnika del i bolniška nakazila vsako dopoldne cd 8. do 12. ure samo v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ul. 15, po naslednjem razporedu: Dne 1. do 8. maja samo bolnikom, M imajo tudi pravico do mesa, tako da pri, dejo na vrsto v soboto 1. maja z začetnicami priimka A do C, v ponedeljek 3. maja z začetnicami D do J, v torek 4. maja z začetnico K, v sredo 5. maja z začetnicami L do O, v četrtek 6. maja ^ začetnicami P in R, v petek 7. maja z začetnicami S in š. v soboto 8. maja pa bolniki z začetnicami T do 2. Dne 10. do 17. maja drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto v ponedeljek 10. maja bolniki z začetnicami priimka A no č, v torek 11. maja z začetnicami D do J, v sredo 12. maja z začetnico K, v trtek 13 maja z začetnicami L do O. v petek 14. maja z začetnicama P in R, v soboto 15. maja z začetnicama S in š. v ponedeljek 17. maja pa z začetnicami T do Ž. Dna 18. do 25. maja bo bolniški odseic mestnega preskrbovalnega urada delil nakazila samo za sladkor za dojenčke in bolnike, toda le na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako da pridcio na vrsto v torek 18. maja upravičenci z začetnicami priimka A do "C, v sredo 19. maja z začetnicami D do J, v četrtek 20. maia z začetnico K, v petek 21. maja z začetnicami L do O, v soboto 22. maja z začetnicama P in R, v ponedeljek 24. maja z začetnicama S in š. v torek 25. maja, pa upravičenci z začetnicami T do 2. Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila od 1. do 5. maja samo popoldne. Bolniki, ki dobivajo dodatek mesa z različnim terminom v mesecu, naj pridejo po naikazilo za živila in dodatek mesa po razporedu od 1. do 8. maja. Seboj morajo prinesti mesarsko knjižico. Kdor mesarske lcnjižce nima, mora predložiti potrdilo obrata, kjer je na hrani z navedbo, pri katerem mesarju dobiva meso. Opozarjamo vse, Id pridejo po bolniška nakazila, da morajo prinesti s seboj izpolnjeno glavo živilske nakaznice upravičencev za mesec maj in nakaizilo prejšnjega meseca, potrjeno od trgovca. Vsi tisti, ki bodo mestnemu fizikatu predložili zdravniška spričevala po 5. maju, bodo dobili nakazila šele 26., 27. m 28. m^ja. Zamudniki pridejo na vrsto 29. ln 51. maja. Bolniški odsek pripominja, da zaradi velikega navala nikakor ne bo mogel upoštevati reklamacij zamudnikov ln tistih, ki se ne bi ravnali po tem razporedu, ter zato priporoča, naj si upravičenci ta raz. pored izrežejo in shranijo, da ne bo zmot in pritožb. Radio LffiMfana PETEK, 30. APRILA 1943-XXI. 7.30: Napevi in romance. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.30: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pesmi. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega peveljništva Oboroženih sil v slovenščini. 13.25: Radijske pesmi. Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec. Glasba za godalni orkester. 14.40: Pisana glasba 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 17.15: Prenos konetrta iz zavoda za romanske študije. 19.00; »Govorimo itali jaasko«, poučuje prof. dr. St Leben.. 19.30: Peroeila v slovenščini. 19.45: Politični komem tar v »leveaščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Serenade za vse. 20.45: Otvoritev simfonične sezone družbe EIAR. Simfonični koncert vodi dirigent Fer-nando Previtali. V odmoru: Zanimivosti v slovenščini. 22.10: Orkester vodi dirigent R zza. 22.15: Poročila v italijanščini. ŠPORT Pred m. kolom v domačem prvenstvu V nedeljo: Hermes - Ljubljana iz L tn Vič - Mladika iz IL divizije Samo začeti je težko, potem pa gre vse laže in naenkrat so tedni kar prekratki, da bi se lahko odpočili od vsakega zadnjega presenečenja in pripravili spet na novo. Toda pravila in predpisi so trdi in neizprosni, bodisi kjerkoli in tudi v športu. Po pravilih in sklepih gre torej domače prvenstvo že v nedeljo spet svojo pot, ne glede nato, da so nekateri v praznikih doživeli nekaj neprijetnih razočaranj in ne glede na včeraj objavljeni sklep nogometnega direktorija, po katerem je bila tekma med Hermesom in Dopolavcrom t. t., to ie tobakarjem navrgla dve dragoceni točki, razveljavljena in z 2 : 0 (zakaj ne s 3 : 0, ne vemo pojasniti) verificirana za Herme-žane. Zdaj se ne bomo spuščali v podrobnosti te vsekakor neljube zadeve kar ob otvoritvi te komaj na noge postavljene konkurence, temveč prešli tudi mi — kakor morajo oni na terenu — kar na dnevni red. Dnevni red za prihodnjo nedeljo v tekmah za točke pa je naslednji: V L diviziji : Hermes—Ljubljana in v O. diviziji : Vič—Mladika. Izmed udeležencev v boljšem razredu se bosta torej to nedeljo spet srečala dva stara znanca — z obeh travnikov na severu Ljubljane. Dostikrat sta se že križali njuni poti in po navadi je bilo tako, da je Ljubljana oburžala svcjo premoč, sem m tja pa se je le primerilo tudi drugače, tn takrat so šiškarji zmerom imeli svoje posebno veselje. Letcs sledj ta važni dvoboi za točke dvema terminoma, ki sta bila za Hermežane malo plodovita. Na lastnem turnirju so v nedeljo in ponedeljek izgub-i dve partiji brez vsakega opravičila, eno od njih celo protj drugorazrednemu partnerju in zapustili v celoti zelo raztrgano sliko. Moštvo je v krizi in treba mu bo krepke poživitve, in sicer čimprej jn temeljite. Z druge strani pa je v istih dnevia zaigrala tudi Ljubljana, in sicer obakrat zmagovito, in kar je vredno še več. tudi res prepričevalno. Posebno njena igra drugega dveva, v kateri je v vidni tehnični premoči z razliko petih golov obračunala z enajstorico Dopolavora t. t., je pokazala, da je moštvo ta čas v izborni kondiciji in se mu s temi pogoji ni treba bati nobenega še tako zagrizenega domačega nasprotnika Iz vsega tega se mora kajpa sklepati, da bo nedeljski dvoboj med tema dvema nasprotnikoma potekel bolj ali manj v znamenju borbe za čim manjšo katastrofo šiškarjev, čeprav slišimo o njih, da so si prazniške lekcije vzeli precej k srcu in mis lijo brez oklevanja poseči po vseh razpoložljivih sredstvih, da bi svoje zastopnike spet vrnili v staro formo. Ali jim bo to uspelo odn. kako se bo ta obračun končai s pričakovano zmago belo-zelenih. to vse bo treba pogledati na terenu. Druga dva nasprotnika prihodnje nedelje spadata v n. divizijo, in sicer Vič in Mladika Tudi med tema dvema po vsem tem, kar smo letcs videli o njih, ni težko govoriti o zmagovalcu. Mladika se je to spomlad uveljavila že ponovno, in sicer v vse težjih tekmah, kakor bo nedeljska, medtem ko Vičani razen pridnosti in volje do stvari niso mogli nuditi mnogo konkretnega. V edini prvenstveni tekmi sez ie so prišli v roke Korotancem, ki so jih neusmiljeno odpravili z zelo zgovornim izidom 7 : 0. Bežen pogled na nedeljski spored na Hermesovem stadicnu v šiški kaže torej po vseh računih na lahki zmagi dveh odločno boljših enajstoric, s čemer pa seveda ni rečeno, da tamkaj kljub temu ne bo užitka in dogodkov dovolj za prijatelja te igre. Dogodki sami so razpcrejeni takole: ob 14: predtekma: Hermes rez. Dopolavoro t. t. rez., ob 15.: Il.-razredna prv. tekma: Vič— Mladika in ob 17: L-razredna prv. tekma: Hermes— Ljubljana. Kako psjde s?alfe po italijanskih terenih? Po končanem prvenstvenem tekmovanju v diviziji A in d danem naslovu novega nogometnega prvaka enajstorici Torina, je zidaj ostalo še nedovršeno izbirno tekmovanje za določitev drugega moštva, ki pojete v divizijo B. dalje tekmovanje za točke v diviziji B. izbirno tekmovanje za prestop nekaterih moštev iz divizije C ter slednjič še zadnje tekme za italijanski pokal. Po zadnjih sklepih direktorija nogometne federacije bodo zdaj najprej na vrsti izločilne tekme iz divizije A, po katerih bo eno izmed moštev Bari. Triestina in Veneziia moralo coi-ti. Odigrane bodo samo tri tekme po sistemu na točke na nevtralnih tleh, in sicer 2. maja Bari—Venezia v Rimu, &. maja Bari—Triestina verjetno v Firenzi in slednjič Triestina—Venezia (brez določenega datuma). Tekmovanje v diviziji B se bo nadaljevalo 9. maja, izbirne tekme iz divizije C pa že kar prihodnjo nedeljo. Pokalne tekme bedo v predpredzadnjem kolu j odigrane teden dni pozneje. I V mk&j vrstah Š2 stskal praznikih Izidov Razen mnogih rezultatov z nogometnin terenov, ki sme jih z minulih praznikov zabeležili dcma in drugod po Italiji, navajamo še nekatere iz bližnje in daljne okolice, ki bedo tudi zanimali naše čitatelje. Tako je v Mariboru moštvo Rapida v tekmi za točke zmagalo nad Celjani 7 : 3 in prevzelo vedstvo v okrožni tabeli. Mariborski poštarji so imeli goste iz Zagorja in so v prijateljski tekmi zmagali s 5 : 2. Na Jesenicah odn. v Beljaku je bil odigran dvodnevni turnir z naslednjimi izidi; VSV (Beljak) — Bohler (Kapfenberg) 6 2. Jesen.ee — železničar (Maribor) 4 : 1 železničar (Maribor) — Boiiler (Kapfenber^i 9 : 0 in VSV (Belj.ak) — Jeseni ce 3 : 3. Pokal je po žrebu ostal na Jesenicah V finalu za švicarski pokal so zmagali Grashcppers nad Lugsnom z 2 : 1. O praznikih je bilo končano tudi prvenstvo v Donau-Alponlandu. ki ga je letos osvojila dunajska Vienna. V zadnjih dveh tekmah je pred 20.000 gledalci porazila Austrio s 6 : 3 in igrala remis z Wackrorn 2 : 2. Na naslednjih dveh častnih mestih sta moštvi Wiener AC in FAC. V madžarskem prvenstvu je enajstorica Csepela še zmerom v vodstvu, toda ostala moštva so ji nevarno z? petami. To nedeljo je Csepei igral samo neodločeno 1 : 1 s Ferenevarosom. Novosadčani so v tem Kolu diobili dve točk: z zmago nad Szegedom s 5 : 1. Graški dnevnik »Tagespc&t« objavlja kratek pregled o športnem življenju na Spodnjem Štajerskem in ugotavlja med drugim: Spodnja Štajerska je športu odredila posebno mesto. Štajerska domovinska zveza se je takoj z vsemi sredstvi lotila dela in tako je bilo tamkaj ustanovljenih 22 športnih združb ^ okrog 400 člani, ki se vsi brez razlike spola in starost, posvečajo športu. Športni prostori nastajajo povsod, marsikje tamkaj, kjer pred dvema letoma niti mislili niso na šport. V tem času je bilo na primer na Spodnjem Štajerskem izvedenih okrog 300 športnih prireditev, razen tega so bili prirejeni posebni tečaji v katerih je bilo vzgojenih nad 300 voditeljev, ki bodo odslej sami dalje širili idejo telesne krepitve in športa. 150 Štajercev si je v tej kratki dobi pridobilo pravico do športnega znaka, med njimi tudi neka ženska do zlatega. Najbolj so se Štajerci spodnjega kraja do zdaj uveljavljali v nogometu, tabletenisu. plavanju, *enisu, kolesarstvu in lahki atletiki, toda polagoma se udo-mačujejo tudi ostale vrste športa, v katerih se prav tako z veseljem in uspeh5 udejstvujejo ti najmlajši člani velike nemške šnortne družine. Znana nemška smučarka in štirikratna nemška in svetovna prvakinja Christel C r a n z se je pred kratkim poročila z letalskim poročnikom Borcherjem. Nizozemka Fritzi Nathanson je na veliki prireditvi v Aarhusu preplavala Drogo 100 m prosto v odličnem času 1:07. Najboljši teniški igralec Italije Romano-n i je šel med profesionale. in sicer kot trener španske teniške zveze. Španci bodo zgradili v Madridu nov moders ni stadion na državne stroške namesto zasebnega stadiona ki pa so ga v meščanski vojni skoraj čisto razdejali Drobne zanimivost! Nove najdbe v Rimu. V via Ostiense v Rimu so odkrili pet votivnih oltarjev. Največji med njimi meri v višino 1.70 metra Sodeč po napisih in dekoracijah, ki so prav dobro ohranjene, izvirajo oltarji iz začetka tretjega stoletja. Smrt Connaughtskega vojvode. V Ottawi je nenadoma umrl Connaughtski vojvoda, član angleškega kraljevega doma. Smrt ga je dohitela v trenutku ko je bil na obisku pri guvernerju grofu Athlopeu v državni palači. Artur vojvoda Connaught se je naredil 1. 1914. ter je bil pranečak znane angleške kraljice Viktorije. Velilsanski požar je izbruhnil v kraju Namestovo na severnem Slovaškem. Ogenj je upepelil 36 stanovanjskih in 42 gospodarskih poslopij. 60 družin s 170 osebami je ostalo brez strehe. Ogenj je nastal zaradi neprevidnosti neke dekle, ki je v bližini sena stresla žareče oglje. sPodnJa *■!«*■ I Prve letalske bombe Cellst Comeill SOletnik. Mariborski dnevnik se spominja ob 501etnici rojstva solo-čelesta mariborskega gledališča Ludvike Comellija, ki je znan tudi v Ljubljani. Co melli je po rodu iz Gorizie. 1. maja bo delo počivalo. Kakor povsod v Reichu bo 1. 'maja tudi Spodnjem štajerskem dela prost dan. Na vsem državnem pedročju bodo kinematografske in gledališke vstopnice rezervirane za delovno ljudstvo. Stroške bodo nosila podjetja. Materinsko varstvo je bilo z odredbo z dne 10. marca razširjeno tudi na področj Spodnjega štajerskega. Zakon pa se nanaš. samo na žene, ki so nemške državljanke al državljanke na preklic. V Vojniku so ustanovili ljudsko knjižnico. Predzadnjo soboto ie bila v Vojniku odprta ljudska knjižnica, ki je dobila svoje prostore za gledališko dvorano. Knjižnica ima nekaj sto zvezkov, ki pa so izključno samo dobre knjige. Za Bdeči križ so zbrali letos na Spodnjem štajerskem 244.030 mark, nasproti 168.046 v lanskem letu. Najvišji prirastek je bil dosežen v trboveljskem okrožju, kjer je bilo zbranih 20.000 mark, nasproti 11.060 lani. V Brežicah se je zbirka pomnožila za 49 odstotkov na 25.730 mark. Sle lijo okrožja; Maribor-mesto s 54.500 mark, Celje z 61.500, Ljutomer z 11.400, Ptuj z 32.500 in Maribor-okolica z 38.400 mark. Novi grobovi. V Mariboru sta umrli 53-letna zasebnica Marija VVirthova, po rodu Furekova, in hčerka ključavničarskega mojstra Anastazija Oničeva. V Sv. Križu je po hudem trpljenju preminula posestnica ga. Marija Hladetova. V 76. letu starosti je v Ormožu po dolgem trpljenju umrla ga. Marija Poterzova. Poroke, v Mariboru so se poročili nameščenec Franc Robnik in Ida Kvasova, geodet Franc Bela in Neža Pučkova, jet-niška paznik Rajmund Mesarič in Marta Napotnikova, poljski delavec Jožef Sirec in Hilda Strnadova, nameščenec Stanislav Deutscher in Ivanka Pintarjeva, avtome-hanik Rihard Ušen in Elizabeta Prapertni-kova. soboslikar Alfonz Šunko in Alojzija Marčičeva, desetnik Ivan Perko in Veronika Tomažičeva, inž Rudolf Hellich-grath in Marija Zupančeva, kurjač Ivan Podčedenšek in Marija Groskova. krojaški mojster Alojz Žagar in Ana Malnerjeva, šofer Anton Haložan in Ivana Šuštarjeva, krojaški pomočnik Franc Kovačič in Marija Podkrižnikova, delavec Avgust Žerjav in Marija Božjakova. delovodja Rudolf Miklič in Marija Siškova, nameščenec Viljem Ferenc in Hedvika Stradnerjeva, delavec Anton Satler in Marija Janžeko-vičeva. tesar Mihael Kocbek in Pavlina Klepova. — V Ptuju so se poročili: Anton Zafranko in Terezija Hvalečeva ter Marko Kosec in Marija Toplakova, v Št. Jurju Jožef Zupan in Marija Buserjeva, v Rogaški slatini so sklenili zakonsko zvezo Anton Zobec in Rozalija Kitova, Jožef Si-vec in Ana Bratuševa ter Vincenc Šket in Marija Bauerjeva. Na Teharju sta se poročila Alojz Bovha in Frančiška Vebrova Iščejo se dediči. Mariborski dnevnik objavlja poziv ljutomerskega sodišča dedičem Terezije Vogrinčeve, ki je lani oktobra umrla, da se v teku šestih mesecev javijo pri omenjenem sodišču. Kot dediči so imenovani Ivana Federenko, Štefanija Kovači-čeva in Ljudmila Leskovarjeva. Biljardna tekma med Mariborom ln Gradcem. V kavarni Evropi v Gradcu bo 1. in 2. maja z veliko napetostjo pričakovana revamžna igra med graškimi in maribor skimi biljard isti. Prvo srečanje februarja se je končalo po napetih borbah z 9 : 7 za Gradčane. Mariborčani bodo poslali v G'~v-dsc svojo najmočnejšo postavo. Poletne počitnice na vseh štajerskih šolah in vzgojevališčih se bodo začele 15. julija. zaključene pa bodo 4. septembra. Plesna dvorana ie postala obrtna delavnica. Graški dnevnik poroča, da je bila velika plesna dvorana gostilne »Pri lastovki« v Celju preurejena v čevljarsko delavnica Vodja delavnice je Ferdinand Sluga 18 pomočnikov vsak dan neutrudno dela v svetlih in zračnih prostorih. Pred otvoritvijo delavnice so se zbralj na tova-riškem večeru pomočniki in njih družinski člani Navzoče ie nagovoril Vili Turn-šek. ki je dejal, naj za časa vojne vsi s Dodvojenimi močmi poprimejo za delo. NajfioljŠa tabletenista na štajerskem sta Celjana Karel tn Emil Vrečič. Pred dnevi je vodja tabletenistov v Celju Ludvik Re-beuschegg izročil bratoma Vrečičema in njunim tovarišem diplome in častna darila Vagoni morajo biti pometeni. Mariborski dnevnik opozarja prejemnike blaga, da morajo potem, ko so blago razložili, poskrbeti za to, da bodo vagoni lepo pometeni. V nasprotnem primeru bo železnica po tarifi zaračunala delovno moč za čiščenje vagonov. Napad. 27 letnega delavca Mirka Pod-mejnika s Pobrežja pri Mariboru std na- so padale na oblegano Venezio pred 94 leti Letalski napadi igrajo v sedanji svetovni vojni eno najvažnejših vlog. že med prvo svetovno vojno so bila bojna letala važno I orožje in zato bodo marsikoga zanimali spomini na prve letalske napade v zgodovini človeštva. Do prvih letalskih napaoov je prišlo med balkanske, vojno leta 1912. ko so bolgarski letale: napadli mesto An drianapol, ki so ga branili Turki. Prvi letalski napad sploh je pa znan iz leta 1849. ko so Avstrijci napadli Venezio Habsburška monarhija je bila že v revoluciji leta 1848. na robu razpada. Prišlo je do velikega upora na Dunaju, dvignil: so se pa tudi drugi avstrijski narodi. Poleg Madžarske so bila zlasti revolucionarna italijanska tla. Cilj je bil ločitev pokrajin Lombardije in Venezie od Avstrije. V Venezii so se pridružile italijanske čete upornikom in preostala cesarska posadka je morala izprazniti mesto, kjer je bila 23. marca 1848. proglašena republika San Mar-co. Spomladi 1848. po zmagah Radetzkega nad Piemontom je bilo zbranih tu 17.000 italijanskih bcrcev proti Avstrijcem. Venezio je bilo zaradi njene otoške lege med lagunami in morjem posebno težko osvojiti. Cesarski vojaki, ki so oblegali zunanje utrdbe s celinske strani, se stsli do pasu v vodi, ko so kopali strelske jarke. Zato so začeli razsajati med njimi močvirska mrzlica in kolera. Ti dve bolezni sta pa razsajali tudi v Venezio. Toda mesto se je junaško braniLo pod vodstvom vrlega oor-ca advokata Manina. Zaman sta poveljnik in pozneje tudi sivolasi Radetzky pozivala oblegovance, naj se vdajo. Dočim je cesarska eskadra pod poveljstvom admirala Da-lehrupa oblegala Venezio od morja, se je pričel naskok na utrdbo Malghera. Po dva dni trajajočem obstreljevanju iz 89 težkih topov so morali Venezijanci 26. maja prepustiti sovražniku zadnje oporišče onstran lagune. Proti Veneziji sami pa sovražnik ni mogel nadaljevati napada, kajti most je bi! porušen, avstrijski topovi pa 4 km oddaljenega mesta niso dosegli. Te težkoče so bile znane tudi na Dunaju in nad poročniku v ondotni livarni topov Francu Uchatiusu, Iti je bil že znan po svojih številnih izumih in v njegovi glavi se je rodila misel obstreljevati Venezio iz zraka. 30 funtov težke bombe naj bi privezali k papirnatim balonom, napolnjenim z vročim zrakom in jih v ugodnem vetru spuščali s prižigalniki na oblegano mesto Vžigalniki naj bi bili postavljeni na pol ure in tako so hoteli premagati manjkajoči domet topov. Ob upoštevanju moči vetra so upali doseči eksplozije na določenih krajih. Feldmaršal poročnik Augustin je izposloval, da sta bila poslana Uchatius in njegov brat Karel tudi topniški nadporočnik k oblegovalnemu zboru pred Venezio, da bi tam preizkusila, svoje zračne bombe. Z vso vnemo sta se lotila dela. V okolici Dunaja sta delala prve poskuse z balončki, da bi proučila zračne toke in njihove lastnosti v raznih višinah. Po treh tednih sta bila tako daleč, da sta lahko dokazala svojim predstojnikom, da je mogoče njune načrte uresničiti. S tempiranimi zažigalniki, ki so se vnemali v trenutku, ko je začela bomba padati, je bilo mogoče spuščati bombe iz poljubne višine. Pri tem so bUi pa uničeni baloni. V podrobnih pismih na svojo ženo je opisal Uhatius svoje uspehe. Tako so znane vse podrobnosti prvih napadov iz zraka. Na Dunaju so izdelali 110 balonov, ki so jih takoj poslali pred Venezio. Brata Ucbatius sta 21. junija 1849. prispela v Mestre, kjer so ju častniki navdušerc padla dva brata in ga tako hudo pretepla, da je moral zaradi notranjih poškodb iskati zdravniške pomoči v bolnišnici. Nesreče. Z lestve je padel 36-letni hlapec Jurij Kores iz Zgornje Folskave in si zlomil desno nogo. S kolesa je padla 18-letna kuharska pomočnica Ida Anderliče-va in si poškodovala desno koleno. Tudi 58-letni oskrbnik Franc Mačič iz Vičave je padel s kolesa in se hudo potolkel po glavi sprejeli, saj so videli v njunih balonih novo važno orožje. Obleganje je trajalo že dva tedna, toda Venezia se je junaško držala. tx_ko da oblegcvalci niso imeli nobenega upanja, da bi mogli mesto zavzeti. Tri dni in tri noči e prebil Uchatius v ALilgheri na pix>btem, toda veter je ves čas pihal od morja proti mestu, tako da baloni s celine nis^ mogli startati. Zato sta se oba brata vkrcala na bojno ladjo »Vulcs-no? avstrijskega blokacinega brodovja. Toda zopet je ime' Uchatius smolo, kajti že prvo noč je močna burja raztrgala njegov šotor na krovu od koder naj bi se bili ca-loni dvignili v zrak. Tudi naslednji dnevi so b ii viharni. Uchatius je pisal z vojnega trabacula I.: 6. julija je pihal lahen vetrič ugedno proti Benetkam in bil sem srečen, da sem mogel spraviti en vag:n prot* Mu-ranu nad sovražne ladje. V nevarnosti je bil tudi en francoski parnik. Poklican sem bil na admiralsko ladjo, kjer sem bil za svoj balon pohvaljen. 16. julija je poročal Uchatius s krcva vojne ladje Vulkano, da je prejšnji dan spuščal na Venezio »škatlice s svinčenim; kiogiami« in da se je torej njegov načrt urresničil. Obenem je pa poročal, da je polovica njegovih vojakov zbolela 23 mrzlice m da bo mogla ladja vzdržati brez popravil kvečjemu še do 1. avgusta Zato z baloni ni štedil, ker je hotel vse porabiti. Venezijanci so se jezili na balone in sklenili so zažgati jih. Neke noči bi se jim bilo skoraj posrečilo zažgati fregato »Venezia«. Uchatius pravi v svojem pismu, da se v dneh. ko m mogeče spuščati balonov, njegovo moštvo kratkočasi z ribolovom. 22. julija je speročil podčastnik iz Triesta, d« so 16. julij® spustili v zrak še nekaj balonov. ki sicer niso dosegli Venezije, pač pa sovražne področje Toda zaloge premoga so se bile tako skrčile, da je bilo mogoče pripraviti vroč z,rak samo še za tri balone. Ko je morala pozneje vojna ladja »Vul-cano« v Trieste. kjer je posadka očistila topove in spravila ladje zopet v red, je Uchatius prosil, naj ga premeste na drugo ladjo. Z vso vnemo se je zavzemal za nadaljevanje bombardiranja s pomočjo balonov Pisal je, da je vesel, da je mcgel med neprestanimi nevihtami spraviti balone v Venezio. Ptsadke mnogih grških in angleških ladij so pretirano poročale o strahu in grozi, ki so jo širili Uchatiusovi baloni. Iz Triesta je pisal Uchatius. da se splošno govori o njegovih balonih. Toda poveljstvo mornarice jim ni pripisevalo tolike važnosti, kakor on sam. še preden je bila Venezia zavzeta, sta odpotovala brata Uchatius nazaj na Dunaj. Mestre sta zapustila 18. julija 1849. in s tem so bili končani prvi letalski napad? v zgodovini vojne, šele 62 let pozneje so Brlgari napadli iz zraka Adrio-nopol. Do prave veljave je prišlo letalstvo kot orožje šele v prvi svetovni vojni, se-veo-a pa še daleč ne take, kakor v sedanji, ko je že opetovano igralo odločilno vlogo. Amerika izgublja zlato Združene države so tudi v zadnjem tednu marca izgubile mnogo zlata. Ameriške zlate zaloge so padle za 19 milijonov, v prejšnjem tednu pa za 15 milijonov dolarjev. Zaloge zlata v Ameriki so se začele krčiti v novembru 1941 in doslej so padle za 220 milijonov dolarjev Zlasti zadnje čase je odtok zlata iz Amerike zelo velik. Po čisti izgubi 24 milijonov dolarjev v zadnjem četrtletju 1941 in 65 milijonov v prvem četrtletju lanskega leta je mogla Amerika svojo zlato zalogo v drugem četrtletju lanskega leta povečati za 67 milijonov. Prehodni dotok zlata je pa že v naslednjem četrtletju zopet popustil za 15 milijonov. v zadnjem četrtletju lanskega leta je pa znašal obtok zlata 28 milijonov. V prvem četrtletju tekočega leta je narasel na 150 milijonov Nevtralne države namreč kupujejo v Ameriki vedno več zlata, na drugi strani je pa zastal zastoj v ameriški industriji pridobivanja zlata. IŠČEMO ZA TAKOJ: HOTELSKO TAJNICO, ki naj obvlada poleg italijanščine in srbohrvaščine tudi nemščino; DVE SOBARICI, ki naj znata vsaj nekaj italijanščine. Ponudbe opremiti: z overovljenimi prepisi o dokončani šolski izobrazbi, dosedanjih pogojih, neoporečnem vladanju, z zadnjo fotografijo ter zahtevami. Poslati priporočeno na upravo Hotela »AMBASADOR«, Spalato, Dalmazia A. ALEXAJNDEK ROMAN Moža sta molčala. Samo enkrat, ko jih je prehitel razkošen avtomobil, je eden izmed njiju pazljivo pogledal za njim in nekaj pripomnil. »Tudi ta mi bo še drago plačal,« je rekel. »Pokvaril mi je imenitno zadevico.« »Malce težko bo z njim,« je menil drugi »Sem že po raznih znancih ukrenil vse, kar je treba,« je bil dvoumni odgovor. »Nič težkega ne bo, skriti prijazen strojček v predal njegove pisalne mize; in ko bo v danem trenutku ta strojček deloval, se bo smel mož blagrovati, če mu ostane le ena okončina, ki se bo držala trupa.« Dora je dvignila oči, da bi videla tistega, ki sta mu prerokovala tolikanj strašen konec; srce ji je zastalo. Za drobec sekunde je ujela obraz moža, ki s ? je v razsvetljeni notranjščini avtomobila sklanjal nad nekakšnimi papirji, nato je šinil voz mimo; a ta drobec sekunde ji je zadostoval, da je spoznala v njem svojega šefa, milijonarja Ciuppika. »Kdaj?« je vprašal eden izmed dvojice. »Jutri, točno ob devetih,« je oni kratko odvrnil. »Vse je. ■. Vraga!« se je nenadoma prekinil. »Kam nas je zapeljal ta kanal ja?... Hejo!« je kriknil v govorilo. »Na desno, bedak!... Na desno!...« Tedajci je obmolknil. Voz je obstal na trgu, pred velikim poslopjem, ki je bilo tako žarko razsvetljeno, da je morala Dora za trenutek pripreti oči. Ko je spet pogledala, je videla v okviru odprtih vratec šoferja in policijskega stražnika »Gospodična vas potrebuje,« je rekel šofer. Redar je pogledal v voz. »Kaj hočete, miss? Na razpolago sem vam.« Dora še ni bila zapopadla, kaj se godi; razumela je le toliko, da ima možnost, uiti zločincema, ki sta jo odpeljala. Najrajši bi ju bila dala takoj prijeti, toda boleč pritisk v bok jo je opominjal, da bi plačala ovadbo z življenjem. »Pomagajte mi iz avtomobila,« je obotavljaje se dejala Redar ji je pomolil roko. »Kaj se je zgodilo? So vas mar nadlegovali?« je vprašal, ko je stopila na pločnik, kajti videl je, da trepeče po vsem telesu. »Oh ne!...« je polglasno odgovorila, vedoč, da bi pomenil drugačen odgovor njeno smrt. »A prosim vas, pokličite mi drug taksi Gospodoma se mudi, jaz pa moram hitro nazaj v gledališče.« Uradnik je bil videti presenečen, vendar je ustregel Dorini želji, ne da bi se obotavljal. Mladenka je sedla v voz in šele tedaj pomislila na šoferja, ki se je bil izneveril potnikoma, da ji je omogočil rešitev. Vsaj zahvaliti bi se mu bila morala. Toda voz njenih ugrabilcev se je naglo oddaljeval. Za volanom ni več sedel šofer, ki bi ga bila temveč spoznala po usnjenem suknjiču in čepici, eden izmed zločincev. Šofer je bil izginil. 14. POGLAVJE Ko je prišla Dora domov, je bila ura že ena po polnoči Po Evelininem mirnem in enakomernem dihanju je spoznala, da sestra spi; tega je bila vsa vesela, kajti ta mah res ne bi bila znala odgovarjati na njena morebitna vprašanja ne da bi kopičila laž na laž. V temi se je naglo razpravila, skočila v posteljo in zaprla oči. Njena edina želja je bila: spati Premišljevanje o dogodkih tega burnega večera si je rajši prihranila za drugi dan. Zdaj se je hotela od-počiti kajti točno ob osmih je morala biti v pisarni, čila in mirna kakor zmerom, da za časa posvari gospoda Ciuppika pred nevarnostjo, ki mu grozi S to uprto mislijo si je pomirila razdražene živce in kmalu zadremala. Prebudil jo je vzkrik. Prestrašena je poskočila v postelji in sedia. »Dora!« je z drhtečim glf»so: zašepetala Evelina. »Dora! Nekdo je v sobi!« Hladan prepih ji je planil v obraz. Pogledala je proti oknu in videla da je odprto na stežaj. Krčevito je potegnila odejo nase. Tedajci je opazila, da se po tleh, ki jih je obsevala mesečina, premiče človeška senca. Ta senca je držala v roki orožje. »Samo besedo še, pa ustrelim!« je zagrozil pritajen glas. Evelina je tiho jeknila »Ne boj se, sestrica!« ji je šepnila Dora Nato se je obrnila k neznancu v temi: »Kaj hočete od naju? Tu ne najdete prav ničesar, kar bi vas moglo zanimati.« Precej časa je bilo vse tiho; ne ^nec je menda premišljeval. »Samo nekaj hočem: molčita in mirujta, dokler ne odidem svojo pot. Ali mi obljubita?« »Da,« je odgovorila Dora. »Mirno lahko odidete.« »Pomnita, da začnem spreljati, kakor hitro poizkusita splašiti soseščino,« je še enkrat opomnii Kmalu nato sta sestri videli moško postavo, ki se je z mačjo spretnostjo pognala na okensko polico, kjer je stala še nekaj trenutkov in iztezala roko proti njima. Dori je razbijalo srce, kakor bi se ji hotelo raz-leteti Pa ne, da bi vkljub obljubi vendarle ustrelil? Oh, tega si ni mogla misliti Saj je moral vedeti, da bi s strelom neogibno zbudil in priklical sosede! In res, neznanec ni sprožil. Obrnil se je navzven in skočil v praznino. Dora je nehote vzkliknila od groze. Nato se je oddahnila, videč, da je čudni akrobat obvisel na napušču. Še trenutek, pa je izginiL Dekleti sta nekaj minut negibno čakali; nista se upali ne treniti s prstom ne izpregovoriti. Potem se je Dora ohrabrila, utipala stikalo in ga obrnila. Sobo je napolnila luč. Na Evelininem obrazu se je zrcalila silna groza. »Kaj se je zgodilo, Dora?« je vprašala, komaj se kroteč, da ne bi planila v jok. »Kaj je hotel ta človek od naju?« Urejuje: Davorin Ravljea — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja; Fran Jeraa — Za inseratni del je odgovoren: JLgubomir Volčič — ysi i Ljubljani