IPočtahn plačana t golov liri.
Leto XVL, št. 285
LJubljana, nedelja 8. decembra I935
Cena t Din
Upravoistvo. LjuDijana. Knafljeva ulica 6. — reieton St. 3122, 3123, 8124. 3125, 31266. Inseratru oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul. A. — Tel 3492. 2492, PcKiruZnica Maribor: Gosposka ulica
St. U. — Teieton St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon 8t 19a Računi pn pošt ček zavodih: LJubljana St 11.842, Praga Oslo 78.180, Wien 9t 106.241
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. JU
Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo.
Najnujnejše potrebe današnjih dni
V narodni skupščini začenjajo z dekan posamezni odbori, ki so jim beli predloženi doslej izdelani zakonski načrti kraljevske vlade- Neposrednega interesa je predvsem novi zadružni zakon, velikega pomena pa sta tudi trgovinski zakon in zakon o prekrških, ki je v;ažna izpopolnitev naše kazenske zakonodaje. Ti zakoni so rezultat dolgoletnih priprav in so prišli sedaj v zakonodajno razpravo bolj po neki časov, ni, kakor po programski nujnosti
Kar se posebej novega trgovinskega zakona tiče, se z njim izenačuje naše trgovinsko pravo po modernih principih. Koristno in pravično je, da je s posebnim kraljevim ukazom odrejen ljubljanski vseučiliški profesor dr. Milan Škerlj za vladnega zastopnika piri razpravi tega zakona, saj je prosesor Škerlj eden njegovih glavnih tvorcev.
Mnogo se v javnosti pogreša, da se plenum narodne skupščine ne sestaja. Ogromna škoda, ki se godi našemu gospodarstvu zaradi obvez, naloženih Jugoslaviji v zvezi s sankcijami proti Italiji, bi zahtevala hitrih in temeljitih ukrepov, da se škoda popravi z večjo agilnostjo naše gospodarske politike. Sodelovanje parlamenta pri teh važnih problemih bd bilo največje važnosti, zlasti ker bi mogla inicijativa narodnih zastopnikov in poznavalcev prilik v marsičem nadoknaditi nedostatke ali pa nepopolnosti službenih ukrepov. In tako si javnost upravičeno pravi, da je delo na raznih organizacijskih ter civilno, in kazensko-pravnih zakonih sicer lepa reč. da pa to ni vse, kar danes pričakujemo iz našega državnega središča.
Novi težki udarci, M jih premvlja aaše gospodarstvo, so javnost znatno streznili in znova kažejo, v čem je jedro celokupne naše notranje-politične situacije. Z nobenim prerekanjem o večjih ali manjših svoboščinah in demokracijah, ki naj v bodoče enkrat osrečijo naš narod, z nobenimi obtožbami kaj drugi v preteklosti niso napravili, ali kaj so pogrešno naredili, z nobenim šahiranjem v naši državni birokraciji se ne izognemo dvema kardinal, nima problemoma in edinima velikima nalogama današnjih dni: potrebi smo. trenih in hitrih gospodarskih ukrepov ter neobhodnosti, da se v politiki in v gospodarstvu začne izvajati stroga enakopravnost.
Razni pojavi zadnjega časa v dravski banovini nam dajo še posebno misliti. Posledice sankcij so zlasti za mnoge naše kraje izredno hude. odražajo se pa v celokupnem našem gospodarstvu-Če povrh pomislimo, kako hud je bil udarec redukcije prejemkov javnih nameščencev ne le za neposredno prizadete, temveč tudi za našega kmeta, trgovca in obrtnika; če preračunamo, kaj so izgubili z znižanjem državnih naročil na premog ne le naši rudarji, temveč z njimi vsi kraji, kjer se nahajajo naši premogovniki; če gledamo, kako je dale. kosežna omejitev sredstev za podporo in prehrano pasivnih krajev spravila v strah za golo življenje marsikateri srez dravske banovine potem nam ni treba podrobno izračunavati škode iz sankcij, da vidimo, kako je krvni obtok našega gospodarstva letos za stotine milijonov oslabljen.	' ' ' '
> * • ' * ' - *. "
Toda povsem napačno bi balo oburpa-vati ali pa držati roke križem. Nad tem, da kraljevska vlada odlaga politične zakone, se nihče ne bo razburjal, če svoje sile porabi, da pripravlja in izvršuje reševalno akcijo za naše gospodarstvo. Tri stvari so tu postavljene neposredno na dnevni red Vprašanje javnih del ni več problem za diskusijo ali za agitacijo, temveč je neobhodna življenjska potreba najširših slojev naroda. Pod Srškicevo vlado je bil ustvarjen skromen fond za javna dela kot po. možno socialno sredstvo- ki pa se je že pred letom dni izkazalo za povsem nezadostno. Februarja meseca je bil izdelan velik investicijski program in določenih je bilo preko milijarde kreditov Zci njegovo izvedbo. Večina tega programa je neizvršena in posebej v naši ožji domovini na račun teh kreditov, ki so bili, kakor smo že ponovno ugotovili, zelo neenakomerno razdeljeni, ni zapela. niti ena lopata. Za današnje prilike pa ie tudi februarski program že preskromen in kredit navzlic svojim devetim ničlam premajhen. Seveda danes je že zapadel sneg in v nastajajočem mrazu je celo naš domači bednostni fond nekam zamrznil.
Neizogibno se postavlja potreba oživ. ljenja našega denarništva. V tem ozi-ru so se polagale velike nade na ukrepe ki bodo storjeni v pogledu kmečkih dolgov- Mobilizacija kmečkega kredita bi bila mogla odločilno vplivati na stanje našega denarništva sploh in spraviti ta problem z mrtve točke.
Končno je neposredne aktualnosti vsaj delna preusmeritev naše zunanje
Samozavestni IHussolini
Mttssolini v parlamenta: »čakamo, da popravijo storjeno nam krivico, med tem pa
se bo Italija do skrajnosti borila za svoje praviceu
Rim, 7. decembra, e. Danes popoldne je podal Mussodšu na se£ italijanskega parlamenta važne politične izjave, v katerih je precizirali stališče Italije do perečih mednarodnih problemov, predvsem v zve ji z itaJijansko-abesinskim sporom ter s sankcijami proti Italiji. Za Musso-liinijev govor je vladalo veliko zanimanje v vseh političnih in mednarodnih diplomatskih krogih, posebno, ker je bil izrečem v trenutku, ko sta se v Parizu sestala Laval in Hoare, da določita skupno stališče Francije in Anglije glede nadaljnje politike napram Tt Mjd. Mussolini je v svojem govoru sicer priznal, da je napetost nekoliko popustila, poudaril pa je istočasno, da Itailije ničesar ne more odvrniti od ciljev, ki si jih je zastavila ter da bo ne glede na pogajanja, do katerih bo morda še le prišlo, nadaljevala svojo vojaško akcijo v Abesiniji.
Mussolinijev govor so prenašale vse italijanske radiopostaje; koliko važnost pa so mu prida jasli v diplomatskih krogih, se je videlo že po tem, da so seji prisostvovali v diplomatski loži vsa v Rimu akreditirani diplomatski zastopniki ter izredno številni tuji novinarji.
Dvorana parlamenta se je napolnila že dolgo pred 15. uro in je vladala v njej ogromna živahnost. Poslanci so med prihajanjem v zbornioo neprestano prepevali fašistične in nacionalne pesmi. Vse galerije so bile nabito polme najodličnejšega občinstva. Od diplomatov je prvi zasedel svoje mesto angleški poslanik sir Eric Drummond
Otvoritev seje
Točno ob 15. je predsednik poslanske zbornice Ciano otvoril sejo. Tajnika, ki je takoj začel čitati zapisnik prejšnje seje, je brk) komaj slišati. Poslanci so v posameznih skupinah še vedno prepevala fašistične pesmi
Zapisnik ni še bil prečita«, ko »e je pri vratih pojavil M<ussolini. Vsa dvorana se je izpremenil a v vihar navdušenja. Ko se je vihar polegel, je spregovoril predsednik poslanske zbornice Ciano. Najprvo se je spomnil italijanske vojske na bojiščih. Njegove besede je poslanska zbornica sprejela z novim viharnim vzklikanjem. Nato je Ciano omeni! železno disciplino in požrtvovalnost. ki se je polastila vseh slojev italijanskega ljudstva v odgovor in odpor proti sankcijam. Pozval je poslance, naj bi tudi sledili temu zgledu in žrtvovali t isti namen kolajne. Zbornici je njegov predlog z odobravanjem sprejela. Poslanci so odlagala kolajne na glasovalno mizo Ko je bilo to daritveno opravilo končano, ie Ciano nadaljevali »roj govor in izjavil da bi nobena nevarnost ne mogla postati tako velika, da bi mogla ponižari in uničiti italijanski narod. Vztrajali bomo na poti časti in žrtve Vztrajali bomo. ker brez trplienja ni veličine. Zmagali bomo v imenu Rima. Duce. vsi smo z vami!
Mussolini govori
Ko je Mussolini stopil na govorniški oder, so ga poslanci viharno pozdravili. Svoj govor je začel z opozorilom na generalni apel. ki ga je naslovil na italijanski narod dne 2. oktobra, nato je nadaljeval:
»Nič nas ne more odvrniti od naših ciljev«
Temu svojemu apela morem danes dodati samo to — in mislim, da b« to zadostovalo enkrat za vselej — da bo Italija, pa naj traja gospodarsko obleganje, ki so ga pro glasili proti nam, celih 365 dni. tudi zadnji dan prav tako kljubovala obleganju kakor prvega dne. Nobenega sredstva ni. ki bi nas moglo ukloniti, nobene zveze ni, pa naj si bo še tako številna, ki bi bila dovolj močna, da bi nas mogla odvrniti od naših ciljev.
Položaj se sicer boljša, toda optimizem ni upravičen
Situacija, ki je nastala po izvajanja sankcij mi nudi priliko, da podam danes pred vami nekaj političnih izjav. V teka zadnjih
ur belešimo malo izboljSanje mednarodne atmosfere, morda tudi emiljenje nekaterih
predsodkov, toda istočasno smatram i* svojo sveto dolžnost ,da »as vse posvarim pred vsakim prenranjenim in pretiranim optimizmom. Sestanek dveh ekspertov še ne pomeni nobenih pogajanj, pa tudi ne možnosti za pogajanja. Pa tudi. če bi se že pričela kaka posrajanja. s tem še ni rečeno, da bodo srečno in naglo zaključena. __
Sankcije neupravičene
Tndi mi smo bili pozvani, da predloži im svoje najskrajnejše zahteve. Ta poiiv pa ni prišel v pravem časa. V ostalem je Italija svoje zahteve že 16. oktobra sporo čila francoski vladi, ki je o tem obvestila tudi angleško vlado, tako da so o našem stališča tako v Parizu kakor v Londona dobro poučeni. Namesto, da bi bili konkretno odgovorili na naše zahteve, pa 9« priš!i s sankcijami Za »napadalca« so proglasili Italijo, ono Italijo, ki jo je domače abesinsko prebivalstvo že tako dolgo pričakovalo, ono Italijo, ki je prinesla temo ljudstva prve temelje civilizacije l
'n kaj so k temu rekle druge države? Nekateri državniki so mislili, da bodo pomirili svojo vest. če bodo trdili, da smo mi sankcije sprejeli brer protesta. To pa ni res! 2e t svojem govoru dne 2. oktobra sem svečano protestiral proti sami nameri. da bi se proti Italiji izvajale kakršnekoli sankeije. Obenem sem apeliral na neizčrpne požrtvovalnost italijanskega naroda. Vsem pravim prijateljem Italije bi lahko bil sla-žil ta protest v opravičilo, da bi bili odklonili vsake sankcije. Namesto tega pa so proglasili proti Italiji štiri vrste sankcij. Protisankcije, ki jih je ukrenila italijanska vlada, so bile torej ne samo neizbežne, kajti mi ne moremo ničesar uvažati ker »jam je prepovedao izvoz, marveč s« naši protiukrepi tudi logični in absolutno moralični kot sredstvo samoobrambe.
Ne bi bilo odkritosrčno od na* če ne bi priznali, da so se široki ljudski slojji v Franciji in skoro vsi bivši bojevniki izjavili proti sankcijam. Mi tndi ne moremo zamolčati protestov proti sankcijami v Belgiji in pustiti neopažene proteste več ali oianj oficicl-nih krogov v raznih drugih državah. Vla-dam in državam, ki so se jnnaško postavile v hran proti izvajanju člena 16 pakta Drnštva narodov, gredo vse naše sedanjo in bodoče simpatije...
Odgovor Hoareju
Včeraj j« bil v angleški spodnji zbornici izrečen govor, ki ne sme ostati brez odmeva v italijanski poslanski zbornici. Angleški zunanji minister Hoare je zelo obširno govoril o stališča angleške viade do fašistične Italije. Ni vzamemo na man]«, da želi Hoare močno Italijo s krepko vlado, ka-koršna je fašistična, 'talijo ki more zavzemati dostojno mesto in igrati odgovarjajočo vlogo v razvoju Evrope ter imeti v svetu ono stališče, ki ji po pravici gre. Že 14 let delamo samo na to. Glede na premise, ki jih je postavil Hoare smo upravičeni čakati na posledice. Italija ne more biti močna v Evropi, kakor to želi Hoare in kakor bi to mi tndi sami hoteli, dokler ni rešen problem integralne varnosti njenih kolonij v Vzhodni Afriki. Italija bo lahko močna, če bo razpolagala z dosedaj zaostalimi pokrajinami in če se ji bo nudila možnost ekspanzije, populaeije in civilizacije tako, kakor je baš isti g. Hoare sam jasno priznal v svojem nedavnem prejšnjem govora.
»Sodili bomo po dejanjih«
Hoare, ki je spoznal Italije ▼ minili svetovni vojni, je imel tudi možnost oceniti in npoštevati življenjske sile in življenjske interese naše države. Od takrat je poteklo že mnogo let. odkar je po fašistični revoluciji in zmagi politična zavest italijanskega naroda izredno narasla Italijanski narod je slišal besede, toda sodil bo po dejanjih. Dejstvo pa je, da je napovedan za 12. december sestanek ženevskega sankeij-skega odbora, ki naj razširi sankcije proti ■taliji tudi na petrolej. Zelo težko je napovedati, kako se bodo v tem primera razvijali dogodki dalje. 2e materam in vdovam naših padlih sinov sem povedal, da so baš sankcije dvignile moralo vsega italijanskega naroda.
Kazenski zakonik DN samo za siromašno Italijo
Sankcije so ostale omejene samo na italijanski narod in v angleški zborniei so
trgovine. Treba je za vsako ceno iskati novih trgov, ker mnoge poti, po katerih je dosedaj hodil naš izvoz, bodo, tudi ko sankcije prenehajo, težko poškodovane. Na Angleškem je gotovo še prostora za mnoga naša živila in v Franciji se morajo najti kupci za naš les in naše lesne izdelke. Saj imata ti dve na. ši prijateljski državi v danem primeru močne moralično-politične obveze napram nam in mi se smemo sklicevati povrh še na sklepe sankcij s kega odbora Društva narodov.
Globoko verujemo, da bi smotreno gospodarstvo delo ter hitri in energični ukrepi na tem polju dali koristne rezultate. S tem pa bi se v celi državi pripravila tudi prijaznejša politična atmosfera, ki se danes zaostruje in zastruplja, ko si trgamo živce okrog mestnih hranilnic, cestnih odborov in raznih uradov. Napredni in nacionalni |
ljudje v tem težkem ozračju ne izgubljajo svojega ravnotežja. Oni ne nosijo sicer nobene neposredne odgovornosti za dogodke današnjih dni in za njihove posledice, toda so daleč od tega, da bi se odgovornosti napram narodu in državi, po žalostnih zgledih, osvobodili z negativnim obtoževanjem drugih. Nasprotno, oni bodo smotreno strnjujoč svoje vrste obnavljajoč svoje organizacij« in podpirajoč vsako zdravo in pametno misel v naši državni politiki, vnovič dokazali, da jugoslovenski program ni prazno geslo in da je jugoslo-venska nacionalna fronta vojska, ki v dobrih in zlih časih enako izpolnjuje svojo misijo v narodnem in državnem življenju. Ravno zato pa je njena mo-ralična in politična sila nepremagljiva, navzlic vsem napadom, udarcem in poskusom da bi se el;minirala od soodlo. čevanja v naši nacionalni in državni politiki-
mm le daH vedeti, da b» ostala uporaba ■ankeij ▼ vsakem dragem poznejšem primera problematična. Kazenski zakonik Drnštva narodov nima nobene preteklosti V 16 letih, odkar obstoja Društvo narodov, se sankcije v mnogo težjih primerih niso nikdar uporabljale. Zato tudi nimajo nobeno bodočnosti Kazenski zakonik Društva narodov, ki je bil sestavljen še ▼ živem spominu na minilo svetovno vojno, ima zato samo sedanjost. Izvaja se samo proti Italiji, ki si je naložila »krivdo«, da je zlomila suženjske verige v barbarski državi v katori že sama moralična zaostalost in doprine-šene krvave žrtve v dobi 50 let dajejo Italiji prvenstvo. Smrtna kazen gospodarske zadušitve, ki je bila odrejena proti Italiji, ni bila do leta 1935. še nikdar in proti nikomur izrečena in najbrže tudi nikdar več ne bo. To kazen si npajo uporabljati proti Italiji samo zaradi tega, ker je si-romašna na sirovinah, kajti bogati narodi oboroženi s svojim bogastvom in opremljeni a mogočnim orožjem, ki jim ga daje bogastvo, so zavarovani pred kaznijo po ženevskem kodeksa.
Napačni računi
Toda oni, ki so stavili v pokret svoj največji vojnoekspanzijski aparat, kar ga pomni zgodovina, so se v svojih računih ušteli Pozabili so na velike in neizčrpne rezerve, ki si jih je zbral veliki italijanski narod v teka stoletij. Pozabili so na vrednost dnha fašistične Italije. dnha, ki bo sprostil najskrajnejše sile za odločen od- • por, duha> ki ostane večen vir moči.
Rešitev samo v priznanju italijanskih pravic
Zdi se mi, da so storjene napake že zaželi nvidevati in da zlasti n videvajo, da bo storili največjo pogreško, ko so po* abstraktnih načelih hoteli dati italijansko— abesinskemu sporn značaj Bvctovne krize. To predstavlja vsekakor klasičen primer
v mednarodni zgodovini. Z najbolj jasnfmf besedami hočem potrditi, da je rešitev sedanje krize samo v priznanja naših pravic, v priznanju upravičene obrambe naših afriških interesov. Mi bomo čakali, toda med čakanjem se bo naša akcija v Vzhodni Afriki nadaljevala, kajti prepričani smo. da bo tako v Italiji kakor v Afriki izvojevala italijanska vojska skupno s črnimi srajcami t neizčrpni volji in veri v resnico in pravico zasluženo in odločilno zmago.
Zbornica je sprejela izjave MussoHnija z nepopisnim navdušenjem Na trgu pred parlamentom je tdla zbrana mnogotisočglava množica, ki je poslušala govor po zvočnikih ter je prirejala Mussoliniju dolgotrajne ova-cije, vziklikajoč obenem proti Angliji in Franciji ter izražajoč svoje ogorčene proteste proti Društvu narodov.
Presenečenje v Londcini
London, 7. decembra, o. Današnji govor Mussolinija v italijanskem parlamentu j« izzval v angleških krogih veliko presenečenje. Po informacijah večernih listov zaradi tega Hoare in Laval tudi nista več razpravljala o možnostih mirne nreditve abesinskega problema, marveč samo 5e o poostritvi sankcij protj Italiji Hoare ie po informacijah »Daily Expres=a« stavil prilog, naj bi se ne prepovedal samo izvoz petroleia, marveč tudi izvoz premoga, bakra. jekia, železa i,n volne.
ItaEja napoveduje prekinitev diplomatskih odnošajev
P®riz, 7. decembra, o. Diplom ateki dopisnik »Oeuvrea« je zvečer sporočil svojetoa listu iz Rima, da napovedujejo v italijanskih vladnih krogih prekinitev diplomatskih odnoša.iev z vsemi državami, kj izvajajo sankcije. Prekinitev oanošajev bi ee obia._ vila istega dne, ko bo stopila v veljavo prepoved izvoza petroleja v Italijo.
Razgovori angleškega zunanjega ministra z Lavalem o likvidaciji vzhodnoa£riškega spora
Pariz, 7. decembra, g. Zaradi slabega vremena nad Do verski m prelivom suuamjii ina-mster Hoare ni odpotoval v Pariz z letatom. Prispel je zato v Pariz šele z rednim bman vlakom ob 15.50 popoldne. Prvi njegov razgovor z LavaJtora je bil določen za 17. uro.
Stalni državni podtajmiik v angleškem zunanjem uradu, sir Robert Vansittart. kd se mudii že od sno&i v Parizu, je dopoldne koo-feriral v angleškem poslaništvu s pariškim posla n ikom C torkom in z angleškim strokovnjakom za afriška vprašanja Peterso-ki ie nekaj dni skupno z vodjo afriškega oddelka t francoskem zunanjem ministrstvu Saint Ouentiinom pripravljata pod-baeo za mirovno ureditev ita-ln iamsko-abesin-skega spora. Ministrski predsednik Laval je dopoldne razen talijanskaga poslanik« spre.jel tudi poslanika ZerKnjenših držav in ; Ciila. Vsem tem konferencam se pripisuje i volriik pomen.	i
Kakor zatrjujejo paMtačm kroga sta Lami
in Hoare govorila bržkone o rezu!te<fciii aeia kolonialnih strokovnjaikov, torej o načrta osnove za nadaljnja pogajanja. Če se bireta o načrtu konun© sporacuinela ijj ga morcJa izpopoLniiila, bo taikoj predložen Museolinij« ki abesinskemu cesarju v odobritev. Vsekakor bo moreni biti načrt tak, da ga bo lahko sprejelo tudii Društvo narodov.
Raaeovtarjala sta se budd o prepovedi izzvoaa petroleija v Italijo, vendar pa ni ver jetrno, da bd se naša .v tem pogledu katfci novr ©temen ti, ker se najbolj interesiiraine držaive-izvoznice še niso dbcela jasno izrazite o tem ■vprašanju- Verjetno je, da je Hcene obvestnfl LarvaAa tudn o korakih angleške diplomacije v Berftivu, Aci so 'imela namen pripravil teren za morebitno sklenitev letališkega pakta im konvencije o razorožitvi v zraJcu.
Negušev protest v ženevi
Abesinski cesar )e poslal Društvu narodov protestno noto proti bombardiranju neutrjenih mest
Ženeva, 7. decembra, d. AbesimsJti cesar je poslal Društvu narodov naslednjo brzojavko, v kaiten protestira proti bombardiranju neutrjenih mest po italijanskih letalcih: >0d početka vojne je bilo očividno, da se poslužuj^ italijanska vlada taktike, -h, kateri hoče naš narod uničiti ne z lastnimi četami temveč edino le « uporabo mehaničnih sredstev in z domačinskimi četami iz italijanskih kolonij. Italijanska vlada se r,.ore smatrati za upravičeno, da nas bombardira, ker odhajamo na fronto, da delimo trpljenje svojih vojakov in branimo svojo zemljo, toda bombardiranje neutrjenih mest. kakor Dabata. Gondarja in mnogoštevilnih vasi z miroljubnim kmetskim prebivalstvom brez fet in brei obrambnih sredstev, kakor tndi ubijariie žensk in otrok ter bombardiranje bolnišnic Rdečega križa predstavljajo brez dvoma kršitev mednarodnega prava. V De-siin je bila obstreljevana bolnišnica, kar potrjujejo dr. Gessius. dr. Lob, dr. Schuppler in dr. Bellot. kak»h- tudi zastopniki ac^nci j Associated Press. Renter in listov »Times«. >Chioaeo Tribune« ter >Daily Express«. Mi sami smo ueotorili nsmrtitev neke ženske in dveh otrok. Ameriška bolnišnica t Desiia, ki nosj r. dovoljenjem znak Rdečega križa, je bila močno poškodovana. Čeprav Ttaliia ni nikdar izpolnjevala napram Abesiniji nre-vzetih obveznosti, s* smatramo upravičene naprositi vas. da sporočite članicam Društva narodov te nove krfitv* mednarodnih *ako-noy in obiFajev po Italiji.«
Kaj pravijo ameriški zdravniki
Berlin. 7. decembra. AA. DNB poroča^ iz Addiis Abebe: Devet Bdra/vniikov ameriške bolnišnice im Rdečega krriža iz « - obve-.šča res svet da *>o Italijani pri včerajšnjem ibstMievaniu s tremi eskadriliarrr letaii metali ne samo eksplozivne lr»mbe temveč tuda. bombe, ki povzročajo požar. MetaJd bo
tudi >etaiske torpede. Napad je trujzd eno uro.
Italijani so vrgli prvo požarne in eksplozivne bombe edino na ambulant« in na poslopja Rdečega križa, kjer se je dobro razločila značka Rdečega križa. Pet bomb j« padlo na bolnišnico Tafarija Makonena. V bolnišnici j« bilo takrat 65 ranjenih in bolnih abesinskih vojakov. Operacijska dvorana je popolnoma zgorela, razen nje pa še dve bolniški dvorani. Glarna bolničarka i« nevarno ranjena. Popolnoma razdejana je tudi poljska bolnišnica št 2 in kirurški šotor dr. Dasiusa, ki se je nahajal 200 m od bolnišnice.
Bolnišnice in ambulanto so ee nahajate iizven mesta in so bile značke Rdečega križa vidne z vseh strand. Ameriški zdravniki protestirajo pred vsem svetom in opozarjajo vse vlade na to, da so vrgli Italijani 50 požarnih in eksplozivnih bomb na ameriške bolnišnice. Objokujejo 10 žrtev in prav toliko ranjencev, ki jih je prizadelo obstreljevanje, ter vprašujejo, s katero pravico smejo Italijani tako početi.
Velika bitka
pri Makali
Addis Abeba, 7 decembra, o. Po vesteh iz abesinskega glavnega st&na se je pričela pri Dolu, ki leži 9 km vzhodno od Makale in ie važno križišče karavanskih cest, ki vodijo iz Makale proti Adigratn, velika bitka. Že od daleč se čuje grmenje topov. Podatkov o poteku bitke še ni.
Fran Graf enauer resno obolel
Iz Brda pri Šmohorju v Zilski dolini je prispela v Ljubljano brzojavka, da je bivši koroški državni in deželni poslanec Fran G afenauer zelo hudo obolel.
Nov banovinski svet
Dosedanji banovinski svetniki so po večini razrešeni, na njihova mesta pa postavljeni skoro sami pristaši JRZ
Beograd, 7. decembra, p. Z odlokom notranjega ministra je razpuščen dosedanji banovinski svet dravske banovine In imenovani so novi člani.
Imenovani so med drugimi: dr. Rav. nihar, predsednik občine ljubljanske, dr. Adlešič, odvetnik v Ljubljani dr. Brecelj, zdravnik v Ljubljani, Hinko Lebinger, trgovec iz Litije. G vidom Bi-rolla, industrijec v Zagorju. ravnatelj Avse-nek iz Ljubljane, posestnik Bro-dar Janez iz Hraš pri Kranju. dr. Sa-jovic odvetnik iz Kočevja, itd.
Razrešeni so med drugimi: Piki Fran, posestnik iz Žalca, Lovšin Evgen, rav-
natelj v Ljubljani, Goričar Matija, posestnik v Mozirju, Vode Ferdo. posestnik v Kaplji vasi, dr. Lipold Franjo, odvetnik v Mariboru, Jereb Rado, notar v Konjicah, Zupančič Josip, posestnik v Trebnjem, Stane Vidmar, tovarnar v Ljubljani, dr. Franjo Roš, župan v Laškem, Ivan Tavčar, tajnik delavske zbornice v Ljubljani, Ciril Pire, župan v Kranju, Remžgar Franjo, posest, nik, Ivan Arko, posestnik iz Ribnice, Ivan Snoj delovodja te Tržiča.
Kakor se zatrjuje, je v bližnjih dneh prič. j kovati tudi temeljitih spre. memb v ljubljanskem občinskem svetu.
Lava! prodrl na vsej črti
V nočni seji poslanske zbornice so bili sprejeti tudi vsi trije zakoni proti političnim bojnim organizacijam
Pariz, 7. decembra, a. Včerajšnja seja poslanske zbornice se je nadaljevala tudi ponoči in je bila zaključena šele davi ob 2. Zbornica je sprejela vse tri nujne zakonske predloge, ki jih je včeraj dopoldne predložil ministrska predsednik Laval. S tem je bila v glavnem zaključena razprava o političnih borbenih organizacijah. Prva dva zakonska predloga, namreč Izpremembe zakonskih določil o nošenju orožja in Izpremembe zakona o tisku, po katerih so se poostrile sankcije proti hujskanju k političnim umorom, požigom in ropom, sta bila sprejeta soglasno, o tretjem zakonskem načrtu, ki govori o razpustu borbenih političnih organizacij in civilnih milic pa se je razvila živahna debata. Kljub velikemu odporu desnice so socialisti prodrli z izpremembo prvotnega besedila prvega člena tega načrta. Po novi stilizaciji sme notranji minister razpustiti posamezne organizacije, če se o tem sporazume z državnim svetom, razpustiti i
pa se smejo organizacije, ki bi javno prirejale parade oboroženih miličnikov, ki bi brez posebnega dovoljenja vojnega ministrstva prirejale vojaške vaje za svoje člane in ki bi po svojem disciplinskem sL stemu, po oblasti, ki bi jo priznavale svo. jim starešinam, po krojih, znakih in emblemih dobile značaj borbenih edinic. Odredbe, ki jih mora vlada na osnovi tega zakona izdati Za razpust borbenih političnih organizacij, morajo biti objavljene do 31. decembra. Tako izpremenjeni zakon o razpuščanju borbenih političnih organizacij je sprejela zbornica s 407 proti 179 glasovom.
Listi podrobno razpravljajo o naravnost dramatskem preokretu notranje politične situacije iz izražajo svoje zadovoljstvo, ker je Laval dosegel tako triumfalno zmago; le zmerni desničarski tisk je ostal precej rezerviran in očividno čaka. da se vlada podrobneje izrazi o svojem stališču po tem nepričakovanem preokretu.
PSI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
Franz Josefove ^
Registrirano od ministrstva sa aoc. politiko tn nu. sdiavje S. far. 2A.488 od ». V. lSSft.
Pred občinskimi volitvami na Jezici
Ena največjih občin v neposredni okolici Ljubljane je Jezica. Pni sestavljanju Velike Ljubljane je morala tudi ona odstopiti majhen de! svojega ozemlja Ljubljani, s tem pa je bila klerikalcem dana možnost, da so izposovaii nove občinske volitve. Razpisane so za nedeljo 15. t. tn. Toda to še ni bilo dovolj, da bi zmedli občane, so izposiovah še, da so bili dosedanji župan g. Ramovž in še 7 občinskih odbornikov tik pred volitvami razrešeni z utemeljitvijo, d« so občinski dobavitelji. O tem bo izreklo svojo sodbo upravno sodišče, zato se za enkrat v podrobnosti ne moremo spuščati.
Nasprotniki so raztrosila vesti, da so bili župan in njegovi sode^vci razrešeni zato, ker so na občini »sabo gospodarili«. O tem naj govore le naslednji podatki: Sedanji občinski odbor je bil izvoljen 1. 1932. Ob začetku tega leta je znašalo čVo premoženje občine 71.497 Din. Dne 25. novembra 1935, ko je bil župan razrešen, pa je bila čista vrednost občinskega premoženja 341.7^6 Din. povečala se je torej za
več kot četrt milijona dinarjev! In to naj
bi bilo slabo gospodarstvo?
Za nedeljske volitve sta bili vloženi in potrjeni dve kandidatni IŠ6ti: lista JRZ in gospodarska lista združenih voliicev. Prva ima za nosilca g. Franca Severja, podpredsednika ježenske občinske in tajnika sreske organizacije JRZ. Nosilec druge liste, ki so jo 6kupno vložile vse neklerikalne skupine, je posestnik g. Nace Dovč, na Hsfci pa so poleg drugih še g. Erjavec, mizar s Črnuč, sedanji vršilec županskih poslov g. Ivan Škerlj itd. Volilna borba je zelo živahna, pa zlasti napenjajo vse moči agitatorji za Severjevo listo JRZ, saj jim gre za mnogo več kakor samo za ježensko občino. Kljub temu se jim slaba obeta in je več ko verjetno, da bodo ostali klerikalci v manjšini ker ljudje nočejo na občini zagrizene strankarske politike, marveč si že-Hjo vztrajnega in nepristranskega dela na korist občine in občanov. Takšno delo jim jamči lista g. Dovča, ki ima zato najboijše izglede na volilno zmago.
Svečanosti v Splitu
Beograd, 7. decembra. AA. Danes ob
14.40 je odipotovail minister ml telesno vzgojo ta zastopnik ministra za socialno politiko g. Mirko Komnenovič v Split na odkritje svetilnika pokojnega kralja Aleksandra v Spuitu. Po teh svečanostih bo g. Komnenovič taspicirail dTžavne bolnift-nlce. higienski ravod in druge zdravstvene utsanove v Zagrebu.
Iz prosvetne službe
Be0grad, 7. decembra. AA. premeščena Je učiteljica meščanske šale Melan/ija Ce-ramič iz Celja na II. mešano meščansko 6olo v Zagrebu.
Velik požar v Ilidžu
Sarajevo. 7. decembra, o. V Ilidžu je nasta/1 danes velik požar. Zgorela je ma-Dutaktnrna trgovina Anta Starčeviča. Škodo cenijo na 700.000 Din.
NAJNOVEJŠI REZULTATI
NOVO
SINGLE SHELL
DOVRŠENO ZIMSKO OLJE!
Lahek start, miren tek motorja.
Likvidacija klirinških terjatev v Italiji
Beograd, 7. decembra AA Na predlog NaTodne banke je finančni minister odredil da se začne delna likvidacija terjatev naših izvoznikov, ki so ostale zamrznjene v kliringu z Italijo zaradi sprejetja sankcij. Po tej odredbi bodo uvozniki še nadalje poravnavali svoje blagovne dolgove nasproti Italiji z vplačili na zbiraln« račun pri Narodni banki po tečaju 355.40 Din za 100 italijanskih lir. Da pa se olajša položaj izvoznikov. bo Narodna banka za zdaj odkupovala vse izvoznilke terjatve do 100.000 italijanskih lir. ki so bile vplačane v kliringu v Italiji pred 18. novembrom t L Za šzvozniške terjatve (vplačan« v kl;ringu). ki presegajo -znesek 100 000 lir *n za tiste iz-vozniške terjatve, ki do 18 novembra L 1. še niso bil« vplačane na zbiralnem računu v Italiji, pa se bo naknadno uredila likvidacija.
Skupščinski odbor za zakon o prekrških
Beograd, 7. decembra. AA. Odbor za razpravo o zakonskem predlogu o prekrških je imel danes popoldne pod predsedstvom poslanca Živka Sušiča ojo sejo. Predsednik je sporočil! Manom odbora, da je dobiil od notranjega ministra obvestilo, da zaradi bolezni ni mogel priti in da si je določal za zastopnika generalnega msnektorja notranjega ministrstva Kuzmanovida. Ker tega ni storil z ukazom, kakor je predpisano po čl. 70 ustave, se je seja odgod^a, dokler se ne izpolni ta formalnost.
Nove srednje šole
Beograd. ?. decembra, o. Z odlbkom prosvetnega ministra se neppoolna realna gtmmazija v Trebtnju pretvori postopoma ▼ poolno gimnazijo, v Prilepil pu *e 'zpr*. tii taimošnja nižja realna gimnazija • sa. moupravno višjo gimnazijo.
RAVNOKAR PRISPELI NOVI MODELI
S C H A U B
RADIGAPARATGV
BREZOBVEZNO VAM PREDVAJA:
»T E
I K"
J. B A N J A I,
LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA C. 20
Telefon: 34-19

Borbe med krščansko socialnim delavstvom
»Delavska Pravica« glasilo krščanskega delovnega ljudstva nadaljuje s svojo borbo proti snovanju novih krščansko socialniih delavskih organizacij, ki naj bi bile pod neposrednim vodstvom banovinskega odbora JRZ. Tako čitamo v uvodniku »Ne klo-nimo«: »Povsem razumljivo je. da mnogi našega dT. Janeza Ev. Kreka niso doumeli. Kako bodo doumeli šele delo njegovega gibanja v času. ko na£ vel'*kan že davno uživa pri Bogu plačilo za svoj« delo Zapuščeni smo io okrog nas tuJijo viharji. Toda n« strašimo se! V Krekovi krščanski delavski orgarliaciji. Jugoslovanski strokovni zvezi, se bomo še naprej borili. Naše delavsko gibanje zasluž1 vse kai preje, kakor pa udarec v obraz z ustanovitvijo nove delavske organizacije. V velikem času bodimo možje na svojem mestu, kajti končna zmaga bo zmaga pravice nad krivico.«
5e vse bolj odločen pa je g Lešnik v članku »Vojna napoved.« ki med drugim pravi: »Roke proč od na?e organizacije Niste jo gradili in nimate je pravice podirati. Ako pa si hočete to pravico lastit?, vedite, da se bomo uprti in odločno branili. Organizacijo, ki je stara 40 let hočete uničiti. Nikdar, nikoli! Mi bomo varovali to Krekovo dedščino, pa če bi bilo treba tudi v katakombah.«
Sestanek srbijanskih opozicijskih voditeljev
Na stanovanju Ljube Davidov'ča je bila včeraj dopove in popoldne dolga konferenca voditeljev srbskega dela združene opozioije. Poleg drugih so b;li navzorj Jo-ca Jovanovič, Milan Grol dr. Ivan Ribar, Božidar Vlajič in dr. Milan Gavrilovič. Večii del posvetovanj je veljal nadaljevanju pogajanj z zagrebškim opozicijskim taborom. Sklenjeno ie b;1o. da odpotu;eta prihodnji teden v Zagreb Bo?a Vlajič in dar. Milan Gavrilovič. ki sta. kakor znano, zastopala srbijansko opozicijo že n« prvih podajanjih meseca oktob-« Ako bodo sedanja pogajanja ugodno poteki, se bodo nato sesta'i vrhovni šefi zdmžene opozicije dr. Maček, Davidovič in Joca Jiva. novič.
„Obzor" je hud
Včerajšnji »Obzor« razpravi :a o akciji Voje Laziča in dr. Uroša Staj;ča, ki smo jo tudi mi že na tem mestu zabeležili. '»■Ob. zor« pravi med drugim:
»Akcija Voje Laziča in dr. Stajiča brani centralizem in skuša to doeeŠ s pro-povedovanjem istovetnosti med interesi srbskega in hrvatskega kmeta. Ona razvnema instinkte vesi proti mestu in inteligenci ter vara javnost 6 solističnimi trditvami, da bi bilo z rešitvijo socialnega vprašanja rešeno tudi hrvatsko vprašanje, koMkor sploh obstoja. Med hrvatsk-mi kmeti taka akciia ne more uspeti. Minili so časi. ko je Voja Lazič s takimi gesli lahko pridobival pristaš- v Dalmaciji, b^lo pa bi želeti, de tudi srbski kmet ne naseda več njegovim dema^oškirn krilaticam.*
Živahna zagrebška opozicija
Danes bo imela bivša KDK po savski banovini kar dvajset političnih shodov Med drugim bodo shodi v Ludbresu. Belovaru, Veliki gorici in v Pakracu. Dr. Maček tudi danes ne bo nastopil nikjer.
Svoboden tranzit
skozi Italijo
Beograd, 7. decembra. AA. Poslaništvo kraljevine Italije v Beogradu nas je zaprosilo za objavo tega-le komunikeja:
»Razširile so se vesti, da bo vlada kraljevine Italije delala nepri^ike na svojih tleh in v svojih pristaniščih tistemu blagu, ki prispe iz imoromsitva im je inozemstvu namenjeno. Ta vest je brez vsake podil a^e. Izšel ni oben ukrep, ki bi le posredno kršil popolno svobo-lo tranzita.«
Match AljeMn : E*iwe
Haag, 7. decembra a. Danes sta A'>-hin in Euwe odigral 27 partijo. Po 40 potezi se j« Euwe »dal. ker je bil n'esov položaj brezupen Stanje je sedaj <>:8 za Euweja in 10 remis oziroma 14:13 za Euweja. Prihodnja partija bo v nedeljo v Ams*erdr>mii
Velika dobrodelna narodno ropa-gandna modna revija bo otvorjena danes v Kazini. Ob popoldne bo premiera, zvečer ob pol 9. pa sveč« na red-stava s plesom V«top»»inn Tn-»š« 14 Din. v čemer je vključen že tudi čaj s pecivom.
KAKOR DOLGO TRAJAJO, TOLIKO SO VREDNE
OBLEKE IZ NAŠIH STOFOV TRAJAJO VEC LET, A NE SAMO ENO SEZONO
Torej tebera ni težka!
CENE NAŠIH STOFOV SO OD 80.— DO 1S0.— DINARJEV. Industrija volnenih tkanin
VLADA TE0KAR0VIGIKOMP.
čJapciein
Zaključek značilne epizode
„Glas naroda" je prešel v nove roke in bo v bodoče
izhajal kot nepolitičen informativni večernik
Kakor nam poročajo je zadruga »Narodna prosveta« izročila svoje glasilo »Glas naroda« znanemu slovenskemu novinarju g. F. J. Knafliču. »Glas naroda« preneha z današnjim dnem izhajati kot politični jutranjik in g. Knaflič ga to v bodoče izda* al v novi redakciji kot nepolitični informa. ivni večernik.
S tem je zopet zakliučena značilna epizoda v našem političnem življenju. List je bil ustanovljen od bivšega bana g. dr. Draga Marušiča in njegovih ožjih prijateljev, da nosi in podpira politiko Jevtičevega režima Formalno lastništvo lista 'e prevzela [»osebna zadruga »Narodna prosveta«, kateri načeljuje ljubljanski trgovec g. Josip 1. Kavčič poslovodeči podpredsednik pa je načelnik železniške direkcije v Ljubljani g. Ivan DržiČ. Razen tega so v načelstvu zadruge med drugimi gg. Danilo Saplja, ravnatelj pogrebnega zavoda v Ljubljani, mariborski odvetnik dr. Igor Rosina, solastnik znane tvrdke »Rude in kovine« g. Evgen Lovšin itd. V početku sta bila v odboru tudi poslanca inž Zupančič in dr. Rezek, ki pa sta. kakor se zatrjuje, pozneje izstopila. V nadzorstvu so m. dr. bivši minister g. Ivan Pucelj, odvetnik, g. Jernej Štante iz Celja in narodni poslanec g. dr. Fran Klaz,
»Glae naroda« se je od začetka predstavljal v dokaj neresni formi nekega preporo-ditelja nacionalne politike v dravski banovini. v glavnem pa je opravljal razdiralno delo proti enotni nacionalni fronti, zbrani v JNS. Povsem v tonu tedanje »fuhrerske« psihoze je »Glas naroda« ocenjeval razmere in ljudi in naznanjal novo dobo, ki jo bodo ustvarili njegovi gospodarji v državi in zlafeti v Sloveniji na razvalinah Jugoslovenske nacionalne stranke in na grobovih onih naprednih in nacionalnih političnih delavcev. ki gospodarjem »Glasa naroda« niso ugajali. Namesto solidnega političnega in gospodarsko—socialnega dela, ki so ga vršile organizacije JNS v mestih in po deželi s požrtvovalnim sodelovanjem nacionalnih ljudi iz vseh slojev, je »Glas naroda« propagira! neko nebulozno >gospodarsko-y socialno akcijo«, ki je. nedovoljno premišljena in povsem nesolidno pričeta, zamrla iakorekoč še preden je stopila iz okvira časopisnih fraz in napihovanj. Krahu Jevtičevega režima, kateremu je služil, se je skušal »Glas naroda« izogniti s tem, da je jadrno pobegnil izpod zastave svojega »vrhovnega voditelja« kar mu je naravno moralo v javnosti vzeti še ono malo moralične-ga in političnega ugleda, ki ga je užival.
Zadnje čase je list očividno hiraL Izgubil je močno materielno oporo, ki je je bil deležen, dokler so bili njegovi gospodarji na oblasti. Ko so oni slovenski poslanci, ki so bili z »Glasom naroda« vred zapustili g. Jevtiča po katastrofi njegovega režima, presedlali v večinski klub vlade gg. Stoja-
dinovida in Korošca, pa potem deloma zopet izstopili, je »Glas naroda« izgubil tudi r tem pogledu svoj politični smisel in zaga-zil v dvomljivo situacijo, saj sta se na eni strani Člana načelstva »Narodne prosvete« poslanca inž. Zupančič in dr. Rezek *>stro usmerila proti obstoječemu režimu, dočim se je član nadzorstva poslanec dr. Klar 8 svojimi ožjimi tovariši vrnil v bivšo SLS, odnosno v novoosnovano JRZ. Zadnje tedne so se vršili še poskusi, da se v listu &ago-tovi nadaljnji obstoj z njegovo prislonitvi-jo na oblastnike današnjih dni. Toda ti jk>-skusi so se izjalovili. In tako ni preostalo dragega kakor ali list ustaviti, ali pa ga prepustiti drugemu. Dosedanji lastniki so se odločili za poslednji izbor in list izročili g. J. Fr. Knafliču.
Pozicija »Glasa naroda« v dosedanji obliki je bila v naši javnosti od prvega po-četka problematična. Niti v času, ko je bil edino režimsko glasilo in so se uporabljala zanj vsa sredstva avtoritativne propagande. se nd posrečilo pridobiti mu širši krog naročnikov in čitateljev. Napredna ln nacionalna javnost je upravičeno istovetila list z ono politiko, ki je napredni in nacionalni stvari v Sloveniji prizadejala toliko nepopravljive škode.
Mi smo od vsega početka dvomili o solicL noeti in trajnosti tega časopisnega podj«tja in o nasprotnem nas niso mogle uveriti niti najbolj svečane izjave lastnikov, ki so v posebnih komunikejih trdili, da je trajni obstoj lista zagotovljen. Proti »Jutru« in ostalim nažim časopisom je list vodil borbo, ki je pogosto bila moralično prav dvomljiva- Glavni šlager mu je bil med drugim, da stoji »Jutro« pod vplivom »ozkega kroga« ljudiT dočim je »Glas naroda« kot last zadruge * par tucati članov časopis, na katerega imajo široki krogi naroda neposreden vpliv. Seveda je bila to le potegavščina, ker je list bil od prvega početka samo glasilo osebne politike gotove ožje družbe in niti člani načelstva nanj niso Imeli vpliva.
Danes smemo ugotoviti, da je borba »Glasa naroda« proti »Jutru« ostala poskus, z glavo predreti trden zid, ki ga tvorita odločnost in zavest naše napredne in nacionalne javnosti.
Zabeležili smo epizodo poStičnega dnevnika »Glasa naroda« ker prronožuje Število dosedanjih takih poskusov še za en poučen primer in ker predstavlja zaključno fazo one politike, ki je, gradeč na frazi in nesolidnosti prinesla nacionalni 9tvari mnogo škode, a niti najmanjše koristi
Z nastopajočim tednom bo »Glas naroda«, kakor smo že povedali, prežel v nove rok«. Izhajal bo kot nepolitičen informativni večernik in bo pod vodstvom novega lastnika, poklicnega novinarja, iskal svoje mesto v slovenskem novinarstvu, rm čemer pač nikdo nima razloga. Meti cm neuspeha.
Učiteljstvo in premestitve
Naprošem smo za objavo naslednjega:
Več učiteljev in učiteljic v dravski banovini je zadnje dni prejeto apodao reproducirani dopis. O zadevi smo se in formirali na kr. bansiki upravi, kjer nam je bilo sporočeno, da banski upravi o tem ni ničesar znanega. Z oziram na to opozarjamo prizadeto u&teljstvo, naj tem dopisom ne ustreza.

AD^IA
KUPUJTE JO, PIJTE JO !
Nastopna avdienca argentinskega poslanika
Beograd, 7. decembra. AA. Danes ob 12. je Nj. kr. Vis. knea-namestnik Pavle sprejel v svečani avddenci novega poslanika argentinske republike Ricarda OJ5-vera v navzočnosti predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadi-novi6a. Novi poslanik je pn tej priMd izročil svoja akreditivna pisma .
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za dane«
Spremenljivo, morda nekoliko vedro in stalno vreme, podnevi nekoliko bolj toP<o kakor ponoči.
Dunajska vr®menska nap0v«d za nedeljo: v nižinah morda visoke megle, temperature okol' ničle. V Jasoth krajih večinama mraz. n« zorab iasoo ln nekoliko Wrlej£e.
Maši kraji in ljudje
Zadnja pot ženke Frangeševe
Zagreb, 7. deoembra Kdor pozna samo od daleč Zagreb, ve da j« igrala pokojna gospa Jelka Frangeševa odlično vlogo v produktivnih za_ drugah, ki so se pečale z izdelovanjem narodno .umetniških izdelkov. B^a je duša ženske udruge za oiuvanje hrvatske narodne umetnosti. Njena bistrost, smiselnost, uvidevnost, globoko poznanje kmetice in velika ljubezen do stvari so prlpo. mogle Midrugi« do velikih uspehov. Pre. potovala je gospa ženka vso Srednjo Ev. Topo in delala propagando za hrvatske na. tfDdiie izdelke. Bila je velikopotezna in tudi feorbena, z borbo je utirala pot dobri stvari. Na dragi strani je bila dobra mati množici hrvatskih vezilj, tkalic, rezbarjev. Razmerje je bilo prearčno. Preproste žene so jo oboževale, ker so videle, da jim prinaša njeno delo korist.
Zato je bila tudi njena zadnja pot nadvse veličastna. Iz bližnjih in daljnih vasi eo prihitele devojke. žene, starice in starčki, eni v narodnih nošah, drugi prezebajoči, bledih lic in zajokanih oči, v po. nošenih oblekah, prinašajoči svoji blagi gospe predsednici zadnje pozdrave iz ti. hih sel hrvatskih ravnih v obliki skromnih vencev iz smrečja in bršljina. Kot viden
GEOEG ALEKSANDER RENATE MiiLLER ADOLF VVOHLBRtlCK ADELE SANDROCK
STC??THi 'i 'al " i r TRtfčrTtfttttFMrr^*1 ^ *1
asoak, da je skrbela plemenita gospa za njih vsakdanji kruh, so položili na njen grob venec iz žitnega klasja. Prinašali so pogrebci mnogo vencev z narodnimi in svilenimi trakovi od prijateljev in znancev, prihajali so in se pomešali imenitniki med prezebajoče seljake m odlične dame v dragocenih krznih so stopale med žene v lepih narodnih kožuhih. Tiha ta globoka žalost je vladala povsod, ker So si bili v <jvesti vsi, ki so poznali njeno veliko delo, kako velika izguba je zadela sedaj hrvatsko narodno.umetniško obrt.
Gospa ženka Frangeševa ni bfla znana iBamo v Zagrebu. Tudi med Slovenkami in Slovenci je imela mnogo prijateljev in sodelavcev. Posefbno prisrčne stike je imela z Državnim osrednjim zavodom za žensko domačo obrt v Ljubljani, ki je večkrat de. lal za udrugo, dokler ni reorganiziral in ispravil na pravo pot že skoraj popolnoma degenerirano čipkarstvo v Lepoglavi. Mnogo je bilo sestankov in konferenc, kjer se je predebatiralo o organizaciji do_ mačih obrti v Zagrebu in navadno sta bila vedno enih misli gospa Frangeševa in g. Račič, ki sta imela pač največ izkušenj pri organizaciji domačih obrti. Prava sreča pa je, da je vzgojila gospa ženka v svojem duhu znano umetnico svojo hčer. ko gospo Branko Hegedušičervo, ki bo gotovo ostala zvesta idealom svoje blagopo. kojne majke in vodila delo v započetem praven dalje. Bodi plemeniti gospe ženki Frangeševi ohranjen kar najbolj časten spomin!
Odrešilna amnestija
Ljubljana, 7. decembra.
Danes se je nadaljevala 30. m. m. prekinjena kazenska razprava proti bivši dnev-ničarki pri centralni amjbulanci tukajšnje železniške direkcije, Angeli Ložarjevi, ki jo je obtožilo državno tožilstvo zaradi prestopka člena 302. t z. zavoljo klevet, ki jih je iznesAa proti zdravnikom dr. Ivanu Verčonu, dr. Egonu Basinu, dr. Ante Logarju, dr. Josipu Ti čar ju, dr. Juriju Ka-lavu in proti uradnikom bolniškega fonda železničarjev Juiiju Bučarju in Ivanu Koš-merlju, katerim je očitala, da so kot zdravniki, odnosno fukcionarji bolniškega fonda vršili n ©rednost, odnosno maJverzacije.
Za razpravo je vladalo veliko zanimanje in je bila soba St. 28. d« »reškem so-
dišču nabito polna radovednega občinstva, zlasti iz vrst železniških uradnikov in uslužbencev. Obtožitelje sta zastopala odvetnika dr. Fettich in dr. Krivic.
V začetku razprave je izjavila obtožen-ka, da umika svoj predlog na odkl m rev razpravljajočega sodnika dr. Milana Tomin-ca. Zastopnik obtožiteljev je nato podal izjavo, v kateri je protestiral proti tendenci-oznemu in netočnemu načinu poročanja o tej zadevi v beograjski »Politiki« ln iziavil, da si njegovi mandanti pridrže tozadevno potrebne korake. Posebno je zavrnil očitek v poročilu, da so iz sodnih spisov izginili važni dokumenti, kot žaljiv za sodišče, in pa netočno poročilo, da je bil 'T". Ivan Verčon v tej zadevi svoječasno oproščen samo zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko je bil v resnici oproščen zavoljo toga, ker se je izkazala njegova nekriv-da.
Sodnik dr. Tominc je objavil, da no ugotovitvi sodišča iz spisov niso izginili nobeni dokumenti in da so razlos oprostilne sodbe glede dr. Verčona razvidni iz sodbe same. ki je v spisih.
Nato sta zastopnika tožiteljev izjavila, da zaradi amnestije 1. decembra ne moreta predlagati kaznovanja Angele Logarjeve zavoljo prestopka uradne klevete po členu 302. k. z., vzdržujeta pa tožbo, v kolikor najde sodišče v obtoženkinih klevetah dejanski stan ntiuradne klevete po členu 301. k. z.
Sodnik je odklonil vse dokaze in razglasil sodibo, s katero se obtožba državnega tožilstva oroti Angeli Ložarievi radi prestopka člena 302, k. z. zavrača po členu
4 ZVEZDNIKI V VESELOIGRI, KI BO IZZVALA SALVE SMEHA ln RAZGIBALA VSO LJUBLJANO
276-kaz. post., ker je izšel medtem Najvišji ukaz z dne 1. t m., s katerim so amnesti-rana tudi vsa po členu 302. k. z. kazniva dejanja, storjena do 1. t. m
Mestni delavci za pantožno akcijo
Ljubljana, 7. decembra
Ne bi bilo prav, če se ne bi spomnili lepega večera, ki so ga priredili mestni delavci 30. novembra zvečer na Šentjakobskem odru v Mestnem domu, da bi podprli mestno pomožno akcijo v korist brezposelnim in mestnim revežem. Vprizorili so ljudsko igro Manice Romanove »Prisega o polnoči«. Režiral je g. Keber# uslužbenec mestne elektrarne, z neverjetno rutino, sodelujoči so bili samo mestni uslužbenci, večinoma delavci in delavke in brezposelni. Ako pomislimo, da so bile nekatere osebe prvič na odru, moramo naravnost občudovati režiserja, da je ustvaril tako lepo enotno delo in izgladil vse trdote, ki smo jih vajeni gledati na diletantskih odrih.
Kmetiški liki so bili izborni, pa naj si bodo to Požar (Porenta) in Meta (ga. Po-rentova) in drugi, ki so nastopili v skupinah, veselo razposajena so bila dekleta, fantje pa ne bi mogli biti boljši v resnici. Izmed glavnih oseb sta bila Pavle (g. Pregelj) in njegova žena Anka (gdč. Pleško-va) vreden par, ki sta prav častno rešila svojo nalogo. Pavle 9e je takoj otresel neke zadrege v začetku igre in igral kot pristen, zdrav kmečki fant. Anka pa se je prav dobro poglobila v svojo vlogo in dobro prikrivala pred možem skrivnost svoje mladosti. Gdč, Pleškova bi morala večkrat nastopiti na odru. Najboljša tipa v vsej igri pa sta bila brodnik Koritnik (g. Keber) in potovka Lovrinka (gdč. Kebrova). Ne vem, koga bi bolj pohvalil, ali brata ali sestro,
Zoper trdo stoltco,
hemoroide in črevesni katar je naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica, večkrat na dan použita, dobro sredstvo.
OgL r*g. 8. he. JUBMS
Horatijevih dva tisoč let
Danes, S. decembra, se spominja zapadno človeštvo velikega rimskega pesnika Q. Horatija Flacca: ta ljubeznivi glasnik starega Rima se je rodil pred dve. ma tisočletjema v apulijski VeousijL Nan omnis moriar — ne bom ves umri — je z? pisal v eni svojih pesmi; po dva tisoč letih potrjuje ves kulturni svet to preroštvo. Zakaj a svojim delom si je zares postavil *monumentum aere peretu nius« — spomenik trajnejši od brona.
Iz sredine 20. stoletja se danes obrača naš pogled skozi mračne vekov e v dobo pred Kristovim rojstvom in išče v Hora. tijevem delu sledov njegove osebnosti, življenjepis tedanjega človeka je, prav kakor biografija sodobnika, zrcalo, ▼ katerem se odraža in lomi čas. Skozi Horatija vidimo tedanji cezarski Rim. Od Grkov sprejeta kultura je že dosegla rahlo nasičenost in zrelost, M bo nekaj stoletij pozneje prešla v gnitje, v propad, iz katerega bo brizgnila v žile starega sveta barbarska kri, a duha povzdignejo krščanski prividi nadičutnega sveta.
V Horatijevi dobi je bila grško-rimska duhovna spojina še polna plemenite sile, vendar so nekateri znaki že kazali utrujenost. Rim je narastel v veliko razkošno mesto. Kje so bile pravljične rimske kreposti? Staro patricijstvo je ginevalo, republikanski ideali so že podlegli; močna cesarska roka je morala brzdati naraščajoče socialne sile. Zlasti se je čutilo nasprotje med mestom in deželo, in cesar
Augustus je moral poklicati na pomoč pesnika Vergilija, da je s svojo bukolično poezijo obujal odrevenelo veselje do življenja na kmetih.
V dobi močnega vzpona večnega mesta je prišel iz Apulije Horatijev o6®, potomec suženjskega rodu, in je skušal, prav kakor toliko prizadevnih kmečkih in delavskih očetov sedanjosti, zagotoviti bistroumne, mu dečku boljšo bodočnost. Dal ga je šolati pri najboljših učiteljih in ga poslal tudi v Atene, kulturno središče tedanje, ga sveta. Tu se je mladi Horatios zapletel v politične boje in stopil v legijo Jurni. ja Bruta, ki se je boril za republikanske ideale. Brutus pa ni uspel, ta ko se je am-nestiranl Horatius vrn& v domovino, je bdi očetovski dom v tujih rokah, oče pa v grobu. Zdaj je moral Haratius okusiti gorjupo usodo brezposelnega izobraženca in le trudoma je dobil službo pisarja. V tem razpoloženju je pričel dvoriti Muzam: spisal je svoje prve satire. Duhoviti verzi so vzbudili pozornost, zakaj tedanji svet je čislal pesnike ta videa v njih oblikoval, ce ta izpovedovalce rimskega duha. Horatija je sprejel v svoj krog sloveči Maeee. nas, po katerem še danes imenujemo mecene. Ta rinaski bogataš je ba pokrovitelj tankočutnih umetnikov in mislecev in oto lepih večerih se je v njegovi palači na Esquilinskem hribu zbiral cvet tedanje, ga Rima. Po večletnem poznanstvu je Maecenas poklonil Horatiju vilo v Sabin-skih gorah.
f vendar pa moram poudariti, da bi bilo 5ko-j da. če bi g. Keber večkrat ne nastopi L l Prav zadovoljiva je tudi ciganka Selma (gdč. Zajčeva). Cigan Mark« (g. Radi M.) je bil po maski in igri prav dober; morda bo drugič malo manj literaren, pa bo še boljši. Vse pe je presenetil mali Albinček (Dimenčev). ki je igral tako naravno, kakor sploh zna igrati otrok. Tega otroka bi bilo škoda zanemariti!
Scenerija je bila okusna In primerna. Petje dobro. Igri je prisostvovala tudi gdč. Romanova, ki ji je bilo videti, da je bila z igranjem zadovoljna.
Obisk je bil zadovoljiv. Seveda bi moralno še bolj podprli naše delavstvo, če bi se udeležili igre tudi tisti, ki so kupili vstop-
KINO UNION ■
Tel. 22-21 Blagajna od 11—12.30 in od 15 naprej. Danes ob 15., 17., 19., 21. ČUDO ALPINSKEGA FILMA
Kralj Montblanca
Sepp Rist. Brigite Horney. Režija dr. A. Fanck.
niče, a niso prišli. Opazili smo med drugimi tudi g. magistratnega direktorja Fr. Jančigaja. načelnika kulturnega oddelka g. prof. dr. Moleta in nekaj drugih magistrat-nih uradnic in uradnikov. Igro mislijo ponoviti, kar je prav. Še celo izven Ljublja-
ne hočejo iti, kar je še bolj prav. Napačno Pa je bilo. da so delali tako malo reklame. Društvu mestnih delavcev, ki ga tako lepo vodi g. Fran Svetek iskreno čestitamo k lepemu uspehu.
Nad tri milijone za lepotila
Pod tem naslovom je prtaesdo včerajšnje »Jutro« članek o ogromnih todaetkih
ljubljanskih dam z* lepotilna sredstva. Ljubljanski drogieti so nam k tej novici Poklali naslednje svoje pojasnilo: Podlago za račune dopisnika tvorijo podatki mest" nega dohodarstveuega urada ljubljanskega, po katerih Je bilo lansko leto uvoženih v Ljubljano 11.236 kg kozmetike. Da ne bi delali našim damam krivice, pribije mo, da trošarini dohodarstveni urad kot kozmetiko tudi vse ustne vode, brivska mila in kreme za raz i ram je, lasne v ode, etuiirana mila, briiantino, nivea kremo, c©" nene pudre in kolonjske vode sa brivce, katerim predmetom je kg cena od 40 do 60 Din in se uporabljajo vsaj v enakih delih za gospode in dame-. Ce torej preračunamo vrednost wvožecih kozmetičnih sredstev po teh podatkih,dobimo znesek 1.300.000 Din če vzamemo povprečno ceno za kg 120 Din, kar je brez dvoma zelo visoko računano. Odbijamo časopisno trditev, da 6e mnogo blaga te vrste utihotapi, ker nam ni zna® noben podoben primer, če izvzamemo mprd* kak posamezen slučaj, da kdo kaj prinese čez mejo. Toliko v popravek, da upravičimo naše dame, ki So ▼ lepotičenju Izredno skromne., pri vsem tem pa jim nihče ne sme šteti v zlo, če času lin stan« primerno skrbe za svojo vnanjost.
Konec požigov na Barju
Senzacionalna aretacija 23letnega požigalca
Ljubljana, 7. decembra.
Ljubljanska policija je te dni izvršila senzacionalno aretacijo, ki je do kraja razjasnila zagonetko neprestanih požarov po barjanskih kmetijah. Barjani so lansko zimo in pa letošnjo jesen doživeli vrsto po-
ŽENIN v nepriliki
(DIE ENGLISCHE HEIRAT) PREMIERA V PONEDELJEK V
KINU UNION___
I ■—I lili—Milil I I WIIWfHI »I 1 ■Hll'IIII
žarov, pri katerih je pogorelo nekaj kozolcev rn drugih gospodarskih poslopij, in številne okoliščine so že od vsega početka dale sumiti, da je bil ogenj zmerom podtaknjen. Toda ker tvorijo požigi najtežjo vrsto kriminala — v ognju namreč zmerom izginjajo tudi najtehtnejša dokazila proti storilcu, corpora delieti — preiskava dolgo ni mogla odkriti prave sledi. Vsekakor je bilo več ko značilno, da so bile žrtve požigov zmerom samo kmetije na Knezovem stradonu in v nekaj minut oddaljenem Rudniku, da so se javlja>li po navadi samo ob sobotah in nedeljah - okrog polnoči in v zgodnjih jutranjih urah, pa samo v jesenskem in zimskem času, da je bil ogenj podtaknjen zmerom samo n« gospodarskih
«3BAHOWtC
Za
ciičenje /Stri
„Planinka" -
MR. BAHOVEC.
Paket Din 20.—
v lekarnah.
. S. Br. »ar«. H-
poslopjih in nikdar po hišah in da so se pogostokrat, kadar je bil ogenj na prvem kraju zadosti hitro opažen in zadušen, čez nekaj minut pojavili plameni kje v neposredni bližini.
Nazadnje je okrog pol 11. v noči na 30. novembra začel goreti kozolec posestnice Marije Zavirškove na Knezovem stradonu. Domači ljudje pa »o bUi o pravem času alarmirani in s pomočjo sosedov so ogenj v kratkem zadušili. Nekaj minut po polnoči je začel nato goreti kozolec sosede Marije Kadunčeve, ki je pogorel do tal. Ta primer je dovolj jasno pričal, da nekdo ogenj
Zdaj se je podeželskemu zelencu, ki se Je tesnil v zidovju večnega mesta, izpolni], lepi sen: kot priznani pesnik se je vrnil na kmete, blažen, da lahko tam odloži breme skrbi (»Beatus i£le, qui prooul ne. gotdis ut prisca gena mortalium p&terna
vPi.v•. .....:iiit:ju^rio&iiih:^:!
rura bobus exercet suis...«). Imel je svojo vilo, v kateri je gosposko preživljal pomladi in poletja, gojil sadje in trto, užival v prirodi in si sredi travnikov ln gozdov zdravil zrahljane živce, ki mu jih je bil pokvaril velemestni Rim. Imel je vse. kar je hotel (modus agri nan ita magnus. hortus ubi et teeto vicinus iugis aquae fcuns...). Ko so v Sabinske gore
namenoma podtika in da mora biti to eden izmed ljudi v najbližnji okolici. Sum se je zgostil okrog 23-letnega sosedovega fanta Ivana S., ki je sin posestnika na Knezovem stradonu, po poklicu krovec, obenem pa eden najbolj vnetih članov barjanske gasilske čete, kjer so mu tovariši poverili pre-važno funkcijo trobentača.
Ivan je bil pri vsakem požaru prvi na mestu, vsakokrat je pomagal gasiN z največjo požrtvovalnostjo in ljudje so kdaj pa kdaj že opazili, da kaze pri tem nekam čudno, pretirano veselje. V torek so ga aretirali in po kratkem oklevanju je priznal, da sta bila oba požara tiste noči njegovo delo. Najprej je zapalil pri Zavirškovi, se s kolesom odpeljal na Dolenjsko cesto m od daleč čakal, da se razgori, nato pritii-tel gasit, a ker so mu le prehitro pogasili, je malo nato zaigal še pri sosedi.
Največ svoje bolestne vnem« je Ivan v resnici posvečal kozolcu Kadunčeve. Že lani 13. oktobra ga je prvikrat zazgal, da je pogorel do tal in da je morala gospodarica postaviti novega. To je bil prvi njegov požig, v noči na 23. decembra pa je.šel in zapalil kozolec Ivana Bulca na JurČkovi poti. Dne 2. februarja zjutraj je zažgal kozolec Ivanu Strgarju na Peruzzijevi cesti, po tistem pa je miroval vse do oktobra. Dne 22. oktobra je zapalil skedenj Angele Žulj eve v Rudniku, točno teden dni nato pa kozolec in šupo Josipine Kumšejeve na Knezovem stradonu. Dne 13. novembra zjutraj je zapalil kozolec Ivanu Dremelju
v	Rudniku, 14 dni nato pa kozolec Ani Srnjakovi na Požarovcu, nakar sta sledila njegova zadnja dva obiska pri Zavirsko-
vi	in Kad unče vi. V oeloti ima Ivan za sabo 9 požarov, ki so povzročili blmi četrt milijona škode, m pa en poizkus, ki »e mu pa ni obnesel. Dne 13. novembra okrog 4. zjutraj je namreč Kadunčeva vstala, da pripravi poč za kruh, in v temi je opazila, kako je nekdo planil n skednja m ji t močno električno svetilko posvetil v obraz, da ga ni mogla preooznati. Od tam je bežal naravnost k Dremelju in žažgal pri njem.
Ko so bili v petek ponoči gasili novi kozolec Kadunčeve, je podnaoelnik gasilske čete Jamec žalostno pripomnil:
—	Glejte, komaj eno leto stoji, pa mu Je že usojeno, da bo spet pogorel.
Ivan, ki je stal zraven njega, pa je od-vroik
—	Le počakajte, prihodnjič bo p* vaš na vrsti. — Nato sa ga prijeli
—	novo E 11 d d Ideal« kremo. Ona ne naredi nove kože v treh dneh I Naredi pa, da ste videti nego-vani, kakor je treba — naredi polt na vso moS lepo. Zakaj to je novo na njej t
izboljšana kakovost požlahtnjon vonj povečana tuba popoln užinek
Ona se vleze takoj v kožo
—	odpravi, ker ima v sebi
„hamamelis virginica"
majhne pofkodbe no poiti, neČistoto in velike kožne znojnice. Ona je idealna podlaga za puder — varuje pred prahom, vetrom in slabim vremenom — napravi polt medlo in enakomerno lepo.
NOVA
	EL		II	DA
1		DEAL		
1	KI	Rl	ll	S\A
KINO SLOGA
Ljubljanski dvor	Telefon 2730
Danes ob 15., 17., 19. in 21. nri veseloigra kakršne še ni videla Ljubljana!
Bogovi se zabavajo
(Amphitrion) Publika se smeje do solz in ploska od navdušenja! Predstave razprodane! Vstopnice si rezervirajte v
predprodaji ■ -......... ...... ~
Matineja ob 10.30. Rih&rd Tauber »Simfonija ljubezni« Enotne cene 4.50 Din
zapihali pozno jesenski vetrovi, se Je Ho. ratius odpravil s sužnjem v Rim in ondi vso zimo zmerno ta modro užival dobrote višje civilizacije.
Ta pesnik Avgustovega Rima, izpovedoval ec zmerne življenske filozofije, ki se je nihala med epikurejstvom ta stoiciz-mom, poet gozdov in polj ln podeželskega zatišja, je bil človek majhne rasti. Sam se norčuje, da je meril komaj dva ftrev-lja od glave do pet. Ljubil je zlato sredino (aurea mediooritas), vzlic temu je veljal v srednjem veku za pravo poosebije. nje razvratnosti, saj so njegove žtvljen. škosočne pesmi prepisovali pobožni menihi, ki Jih je nenehno preganjal strah pred satanom — izkušnjavcem. Učeni jezikoslovci so odkrili v pesnih tega ljubi, telja življenja, ki je modro ostal do smrti samec. 13 ljubic. Vsekako nesrečno šte-vflo, tembolj, ker ao * njim zvezane ženske. Horatius bi ga bil nedvomno rajši zaokrožil na višje kakor na nižje. No, weimarski olimpijec Goethe ni bil boljši, m čeprav Horatius poveličuje vino, ni bH pijanec ln dasi so bile takrat čislane razkošne pojedine, je bolj užival v preprosti domači pečenki, ki jo je zalival z navadnim kislini vinom. V očeh suhoparnih, namzšenlh asketov je nedvomno uživač ta lahkomiselni grešnik, v Rimu pa je bil prej zmeren ta razumen umetnik življenja, kakor pa uživač po vsej sili.
Za tega pesnika, ki je izšel iz nizkega rodu, je bilo veliko zadoščenje, da se je sam cesar Augustus potegoval za njegovo prijateljstvo. Ko je umrl plemeniti Maecenas. je v svojem testamentu priporočil ce. sarju tudi skrb Za Horatija. Toda pesnik
»Epistol« ta »Satir« ga je preživel komaj za nekaj tednov (umrl je leta 8. pred Kri. stom). Horatijevo truplo so upepelili na Esquilinskem hribu in položili pepel poleg Maecenatovega prahu. Med njegovim pogrebom so na cesarjevo odredbo peli v vseh rimskih templjih Horatijevo »Car-men saeculare«.
•
Poezija tega davnega pesnika nam je bližja kakor se zdi po vtiskih, ki jih je kdo prinesel lz slovniške učilnice-mučil-nice klasičnih fHologov. Prav kakor v sa-mogovorih cesarja Marka Aurelija, utrip-lje tudi v nji živa osebnost, ki je ni mogel razgrizti niti prah dveh tisočletij. Iz Horatijevih pesmi in epistol se oglaša vedre življensko občutje antičnega človeka. Ze-lenč se rimske trate, šume gozdovi Sabin. skih gorš. Bacchus, fauni in nimfe oživljajo svežo prirodo. In ko nam najbolj diha v dušo strupeni obraz Melanholije, ko se zdi vse okrog nas zamračeno in obupno, vabi skozi temine 20 stoletij, preko grobov celih narodov in cesarstev ljubeznivi klic h kozarcu vina, k iluzijam ljubezni in sladki utehi sanjarije Horatijev: Carpe diem! Ali, kakor je prevel pokojni Amat Skerlj:
»Danes« je tvoj, na »jutri« ne dejaj posojila!
Tudi mi živimo v času. ko je morda bolj kakor pod močnim žezlom Augusta treba »prestriči upanju perot«. Iz nemoči zoper zlo, ki se je nagrmadilo okrog nas. naj ubogamo včasih Horatijev nasvet dokler nas ne izženo »in aeternum exsilium« (v večno pregnanstvo), v svet mračnega Orca.	•—o.
«
ZA BOŽIČ
DAMAM prekrasne plašče in obleke GOSPODOM elegantne suknje in obleke
NUDI UGODNO IN BES DOBRO
TVRDKA FRAN LUKIČ V STRITARJEVI ULICI.
Tudi solidni ceneni in preprosti plašči kažejo eleganco, Id stoji visoko nad nizkimi
cenami.
Domače vesti
♦ StrossmaTerjevo sliko darujejo jngoslo-veuski akademiki bolgarskim tovarišem. V Sofijo so odpotovali iz Zagreba odposlanci jugoslovensko—bolgarske akademske lige, da se dogovorijo z bolgarskimi tovariši o ekskurziji zagrebških akademikov v Bolgarijo in o nadaljevanju vzajemnega kulturnega dela. Jugoslovensko—bolgarska akademska liga bo po svojih zastopnikih poklonila bolgarsko—jugoslovenski akademski ligi v Sofiji veliko oljnato sliko vladike Strossmaverja. Sliko je izdelal akademski slikar prof. Ivo Auer.
• Prvi december na deželi. Iz neštevilnih krajev dravske banovine smo prejeli dopise o proslavah našega praznika uedinje-nja. Teh dopisov je toliko, da jib je nemogoče objaviti zaradi občutnega pomanjkanja prostora. Ker so se proslave vršile pretežno na podoten način, je tudi brez pomena, objavljati jih. Naj nam cenjeni dopisniki oproste. da jim ne moremo ustreči. Gotovo nam bodo oprostili, če jim povemo, da bi mrali vsaj tri številke »Jutra« napolniti samo s tem materialom brez drugih ve-si, če bi hoteli vse te dopise objaviti.
Ugani do 10. decembra 1935 — pa dobiš lepo darilo!
? ■	9 ■	A	f m	i	? ■	0	9 ■	E	? ■
			?.....			?			
*	Profesor Prijatelj — tudi on šestdeset-letnik. O Božiču bo velik domač praznik v Todbimi slovenske literature: njen vzljub-Ijeni član in najgloblji proučevatelj vseuči-liški profesor dr. Ivan Prijatelj prekorači šestdeseto. Spomnila se ga bo širša naša kulturna javnost in čatateljska občina, nje-
* govi najožji prijatelji — učenci svojoga velikega Prijatelja - učitelja pa mu pripravljajo prisrčen jiubilami dar v obliki knjige, ki tako po svoji krasni vnamji opremi kot po tehtni vsebini zasluži pozornost vseh ljubiteljev lepe knjige in prijateljev znanosti. Vsebovala bo m. dr. razširjeno izdajo onega blestečega frlozofsko-kulturnega eseja »Duševnih profilov slovenskih pre-poroditeljev,« visoke pesmi našemu zanos-nemu romantičnemu kulturnemu vrenju in snovanju, izpod veščega peresa literarnega zgodovinarja dr. A. Slodnjaka obširen življenjepis k temu kar napopolnejšo bibliografijo slavljencevih del. Akad. slikar Božidar Jakac pa je pripravil na moč podobno sliko tega prešernovsko markantnega poduhovljenega obraza, ki bo kot mojstrovina zase v bakrotisku krasila knjigo. Do slavijenčevega rojstnega dne, 23. decembra, izide v omejeni nakladi zato velja pohiteti z naročili, ki jih sprejemajo gg. poverjeniki v vseh večjih mestih in slovanski seminar-na univerzi v Ljubljani. V subskripcrjl stane 50 dinarjev, kasneje v knjiigotržštvu ji bo cena mnogo višja, ako že ne bo še pred Božičem razprodana.
SITAR £ S VE TEK — fitampllje - Etikete
Graverstvo — sedaj na Marijinem trgu 8.
« Univ. pr0f. Fran Kidrič, ki prav-
kair dovrši: je zadnja poglavja študije o Prešernu za momimentalno izdajo Prešer novega dela pri Tiskovni zadrugi, se je mudili v študijske namene na Dunaju. Ka" k0r izvemo, je v tamo&ijih arhivih odkril dve neonani pismi grofa Au&repesrga, ki se tičeta Prešerna in sta pomembni tudi za študije prof. Kidriča ter spJoh za pnpšernoslovska raziskovanja.
Mlade mamice m očki!
Krasne beloemailirane kopalne kadi — za Vaše malčke — zastonj. — Vprašati Tel. 20-62. Dopisi Menardi ml. Ljubljana.
•	Vseučiliški profesor iz Egipta potuje po Bosni. V Trebinje je prispel profesor vseučilišča Džamiul Ashara, Seik Muhamed Bisjuni iz Kaira. Profesor Bisjuni je v trebi njski džamiji v arabskem jeziku opravil obred, kateremu je prisostvovala velika množica vernikov. Po obredu je predaval o božji in materini ljubezni do otroka. Obiskal bo še nekatera druga mesta Herceg— Bosne in prirejal predavanja. Ugledni gost namerava dalje časa ostati v naših krajih.
♦ Prijava borcev-dobrovoljc©v s severne meje. Vojaški oddelek občine Trbovlje poziva po nalogu komande celjskega vojnega okrožja vse one borce, ki so se borili Po preobratu na naši severni meji kot dobrovoljci odredov generala Maistra, poročnika Malgaja, majorja Lavriča, kapeta-nov Martinčiča in Kneza ter pod komando podpolkovnikov Uzorinca in Perka v Prekmurju in Medmurju, da se javijo najkasneje do 10. decembra t. 1. v pisarni vojaškega referenta občine Trbovlje, kjer bodo podali potrebne podatke.
»MELA«, Tyrševa 20 nudi pletenine poslednjih, najmodernejših oblik v vseh cenah.
*	Himen, prejšnjo soboto sta se v Mariboru poročila g. Ivan Križman, sin znanega lesnega trgovca in industrijalca 'la Ribnice, ln gdč. Valči Langerškova, hčerka ugilednega vele trgovca g. Josipa Lan-gerška iz Marenberga. Biilo srečno!
*	Narodnoobrambni sklad druitva »Brani-bora«-. V Begunjah pri Cerknici je bilo nabranih 73. v Brezovici pa 170.75 Din.
*	Zavod za pospeševanje obrta pri zbornici za TOL, poslovalnica v Mariboru, priredi od 9. t. m. dalje skozi 8. do 10. večerov izpitna predavanja v dvorani Na. rodnega doma od 17. do 20. ure. Predavalo se bo iz aritmetike in geometrije, kal. kulacije, knjigovodstvo in spis je ter naj. važnejša določila iz obrtnega Zakona, davčnega zakona, zakona o zaščiti delav.
rilmno n •*"■>»!■ «vw?vn+u delavcev ln dr. Savoznanstvo. Predavanja so za vsakega obrtnika zelo važna, zlasti pa Za one, ki stoje pred mojstrskim ali vajenskim izpitom. Vabijo se vsi, da se teh predavanj udeleže.
♦ Predavanja ZKD.-Pri krajevni orga. nizaciji Jugoslovanskih emigrantov, Trbov. lje, danes ob 15. v osn. šoli v Trbovljah-Vo. dah g. dr. Cermelj o kulturnih prilikah v Julijski Krajini. Pri Sokolu na Blokah danes ob 11. dopoldne v osnovni šoli v Novi vasLBlokah g. Vekoslav Figar o kulturnih in gospodarskih prilikah našega na_ roda v Julijski Krajini. — Pri Sokolu na Vrhniki predavanje odpad«. — V Vajeniškem domu v ponedeljek 9. t. m. ob 19. zdravnik g. dri Ahčin o telesni higijenl.
—	Pri Sokolskem društvu v Novem mestu 10. t. m. ob 20. g. dr. Vrčon o Abesiniji.
—	Pri Meddruštvenem odboru v Kočevju 10. t. m. ob 20. o Prešernu in njegovi dobi. predaval bo profesor g. Stražar Konrad.
•	Izredni občni zbor Zveze za tajski pr0met v Sloveniji z edino točko dnevnega reda: Ovire tujskega prometa v Sloveniji bo 18. t. m. ob Pol 11- dopoldne v sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
•	Vinarska zadruga v Metliki priredi 12. t. m. vinsko raastavo, spojeno z vinskim sejmom Otvoritev razstave bo po prihodu opoldanskih vlakov iz Karl0vca in Ljubljane. Razstava bo v lastnih prostorih vinarske zadruge pri kolodvoru.
•	Nepričakovana dodščina iz Amerike. Za svoj god je bila prijetno iznenadena 60-letna Barbara Polaškova v Sveticah pri Zagrebu. Iz Amerike je dobila dedšfino po svoji sestri, ki je že pred nekaj leti umrla. Izplačali so ji 85.000 Din, še enkrat toliko pa bo dobila po izpolnitvi nekih formalnosti. S svojim možem ie živela Barbara doslej v veliki revščini. Živela sta v mali sobi, ki je služila tudi za kuhinjo. Z dedščino iz Amerike hočeta kupiti malo posestvo nekje v zagrebški okolici. Barbarina sestra se je izselila v Ameriko pred kakimi 40 leti. Sama si je nekaj prihranila, dvakrat je bila poročena in, ko je umrla, je bila po dolgih poizvedbah zapuščina priznana njeni sestri v stari domovini.
•	»Kronika slovenskih mest«. Pravkar je izšel nov zvezek »Kronike«, ki po svoji vzorni opremi in izbrani vsebini ne potrebuje večje reklame, saj se najbolje priporoča sama. Obilno ilustrirani zvezek prinaša med drugim članek mestnega podpredsednika prof. E. Jarca »Ljubljanski mestni muzej«, nadaljevanje razprave univ. prof. dr. Metoda Dolenca »Ljubljanska rokopisna r,bir-ka pravnih obrazcev in predpisov izza tridesetletne vojne« in dr. St. Škerlja »Italijanske predstave v Ljubljani«. Dr. Rudolf Andrejka je prispeval Zgodovino Primčeve hiše v Ljubljani, nadaljuje se razprava dr. AnL Vodnika o Francescu Robbi, zaključuje pa sestavek R. Fabianija o orglah v ljubljanskih eerkvah. Fr. Štele je prispeval umetnostni oris Sternenove monumentalne freske Marijino vnebovzetje pri frančiškanih v Ljubljani, Fran Kramberger pa v posebnem statistično podprtem članku razglablja stanje uslužbencev mariborske mestne občine. Ing. agr. Lojze Prezelj piše o kmetijskem vprašanju Velike Ljubljane, M. K. pa o zgodovinskem razvoju uršulinskih šol v Ljubljani. Slede še članki o Mestnem zavetišču za onemogle v Ljubljani (L. Hočevar—Meglič), o Velikem Celju in novi občinski upravi (J. Orožen), Naša Kronika
(B. Hider), Mariborska kronika (F. Baš) in na prilogah dva članka Vere Dostalove o Ljubljani v naši literaturi, članek dr. J. Laha v pokojnem Fr. Krapešu in Zvezdi in drugi prispevki.
•	Ne smete pozabiti, da Je najlepši knjižni dar za božič Vossov roman »Dva čioveka<. — Knjiga, ki je prevedena že v številne jeeike in je pri vseh teh narodih med najbolj branimi knjigami. Okus no v platno vezana stane 50 Din, enako Vezana a na cenejšem papirju tiskana 34 Din, mehko vezana 24 Din. Kdor naroči skupaj tri knjige, jih dobi za 25 odstotkov ceneje. Poslužite se te izredno ugodne priložnosti. Tako stanejo s popustom tri knjige (p0 50 Din) namesto 150 Din le 112 Din, tri po 34 Din namesto 102 Din le 76 Din, tri mehko vezane (Po 24 Dim) pa namesto 72 Din 1« 54 Din. Zaiožba romana »Dva človeka« nudi s tem popustom bralcem in bralkama svoj božični dar. Na Točila sprejema iz prijaznosti uredništvo >Doanovine< Knafljeva ulica 5, Ljubljana. Naročniku se Pošlje položnico ln ko prejme založba denar, takoj odrpošlje knjigo-
•	Darujte podpornemu druitvu slepih v Ljubljani, Pod Trančo 2/111.
•	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
Po dolgem času! Težko pričakovana PREMIERA VELEFILMA
Pavel Hdrbiger — Theo Lingen — Adele Sandrock v Johann Straussovl
opereti
VALČEK NA NEVI
Sijaj, pesem, godba, smeh, zabava in veselje kot ga Se niste vldelL Predstave: DANES ob S., 5., 7. In 9.15 Predprod&ja vstopnic od 11. — pol 18 ln od 15. dalje.
PREM1ERN1 KINO
•	Eno srce — ena radenska 1
•	Blaznikova »Velika Pratika« sa L 193S je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarui J. Blaznika nasl. Ljubljana. Breg 10, in v vseh večjih trgovinah. Ta naS najstarejši slovenski ljudski koledar je res praktičen in zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon Modrih«.
•	Tovarna JOS REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo.
•	Perj«, pop luni, polne blazine in perni ce »Pn»te»tjin««, Zaigreb. Ilica 76.
Pijača res božanska je Slatina Petanjska!
Iz Ljubljane
w_ Ljudska univerza. V ponedeljek, 9.
t. m. bo predaval g. dr. Josip Nagy, prof. Komerc. visoke šole v Zagrebu o temi: Od Jadrana do Kanarskih otokov (II. del Od Gibraltarja do Kanarskih otokov). Predavatelj bo pokazal mnogo skioptičnih slik. Pričetek predavanja bo ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Vstop je prost
n— Najstarejša ljubljanska kavarna »Zvezda« je zdaj popolnoma prenovljena in od 1. decembra dalje v polnem obratu. Nova prijetna razsvetljava, toplozračna kurjava z dovajanjem filtriranega in ovlaženega zraka po najnovejših znanstvenih izkušnjah, nov tlak z linolejem in prenovljena oprema so v skladu z vsemi zahtevami sodobno in higijensko opremljene kavarne. V kavarni sicer ni šumne muzike in glasne zabave, zato pa je »Zvezda« dobro založena z domačimi in tujimi časopisi, ilustracijami in revijami. Kavarna »Zvezda« je zato prav udoben lokal za vse posetnike, ki hočejo ob solidni postrežbi in zmernih cenah mirno čitati ali pa se porazgovoriti v prijateljski družbi. Na razpolago so posebni oddelki za igre in 2 biljarda. V igralnici je tudi stalna razstava del slovenskih umetnikov.
u— Podoficlrjl ljubljanske garnizije prirede pod pokroviteljstvom poveljnika dravske divizije, divteijskega generala g. Petra Nedeljkovi6a 14. t m. v dvorani Sokolskega doma na Taboru veliko zabav no prireditev s koncertnim delom in plesom. Cisti dohodki te priredltve 8o namenjeni revnim otrokom Lju'bljane. Igral bo ves orkester godbe 40. pešpolka Triglavskega. Začetek prireditve bo ob 21., vstop nina 10 Din.
5?
DOM
I
ZVOČNI KINO SOKOLS
V ŠIŠKI _TELEFON 33-87_
Adolf VVohlbriick, Hansi Knoteck in Fritz K ampere v nepozabni Johann Straussovi opereti
CIGAN BARON
Zibajoči valčki, besneči čardaš, romantična godba. V dopolnilo Foxov zvočni tednik. Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9,
ponedeljek ob 7. in 9. uri Znižane cene: ™n 3.50, 4.50, 5JM>, 6.50, balkon 8 Din. PREDELANA APARATURA. V torek: POT DO SRCA.
ZNIŽALI SMO CENE!
UPRAVA ZVOČNEGA KINA SOKOL — 6ISKA je, upoštevajoč današnje težke razmere in splošno bedo posebno v svojem področju, sklenila s 30. novembrom 1935. znižati ccne za vse predstave L s. za sedeže v dvorani na Din 3.50, 4-50, 5.50 in 6.50, na balkonu na Din 8.— skupno z gledališko takso. Vkljub velikemu popustu zagotavljamo svoje obiskovalce, da bomo nudili samo prvovrstna filmska dela. Tako bomo omogočili tudi socljalno šibkejšim slojem ceneno tn dobro filmsko razvedrilo, <d je danes vsakomur potrebno.
POSLU2ITE SE TE UGODNOSTI!
u— Jugoslovensko - bolgarska liga v Ljubljani ima svoj občni zbor v ponedeljek 16. t. m. ob 20. v restavraciji »Zvezdi« (vogalna soba) z običajnim dnevnim redom. Vse prijatelje jugoslovensko - bolgarskega abližanja vljudno vabimo, da se udeleže občnega zbora in pristopijo k društvu kot člani Tu se bodo sprejemale tudi prijave za tečaj bolgarskega jezika, ki se prične p Novem letu.
u— O pianistki Magdi Rusy, ki koncer-tira v Ljubljani ▼ torek 10. t m. piše kritik n. pr. Magda Rusy ljubi zdrav ritem in dramatični akcent. Ona poje na svojem inštrumentu. Zopet drugi list: S svojo klavirsko igro je fascinirala publiko. Dunajski kritiki pišejo, da je Magda Rusy tako velika klavirska umetnica, da je popolnoma naravno, da je pri svetovni tekmi dobila prvo darilo. Na5i koncertni pulbliki je gospa pianistka znana kot sodelavka v izvrstnem Brandlovem triu. Njen klavirski večer bo v okviru Matičnih intimnih koncertov ▼ torek, 10. t. m. ob 30. v Hubadovi dvorani. Prav posebno Se opozarjamo, da se ta večer ne oddaja po radiju. Sedeži po 10. stojišča po 5 Din. se dobe v knjigarni Glasbene Matice.
n— Jugoslovensk« kirurško društvo, sekcija Ljubljana im« svoj redni sestane* v torek 10. t m. ob 18. v predavalnici ženske bolnice v Ljutoljani. Spored: Dr Lavrič B Predavanje: Operacijske metode ingvinalne kile.
u— Ciril Metodova družba Je založila za božič ln novo lpto 8 vrst umetnikih razglednic, ki se dobe v trgovinah, t-J(f1-k«h in družbeni pisarni. Beethovnova ull ca št. 2. Kupujte domače blago 1
u— Naši vrli ln marljivi ljubljanski policijski nameščenci prirede pod okriljem svoje podporne zadruge tradicionalni ple. sni večer v soboto 4. januarja 1936 v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru. Pokroviteljstvo te dobrodelne prireditve je blagovolil prevzeti g. ban dr. Natlačen. Vse dosedanje prireditve našlli organov javne varnosti so bile vedno prav dobro obiskane ter so v gmotnem, kakor tudi v moralnem pog edu vsakokrat poteki« v ve" liko zadovoljstvo prirediteljev. To je dokaz, da je ljubljansko občinstvo prav rado posečalo njihove zabavne plesne večere in s tem dokazalo, kako visoko zna ceniti naporno in nevarno službo policijskih na. meščencev. Kakor vselej, tudi letos ne bo manjkalo običajnega srečolova z bogatimi dobitki Za dobro razpoloženje mladih in starih Ljubljančanov pa bo skrbela želez. ničarska godba »Sloga« in pa gorenjski šramel.kvartet, ki bo sviral v dvorani I. nadstropja samo priljubljene in poskočne domače plesne komade. Izborno jedačo in pijačo preskrbi veselični odsek v lastni re. žiji po zmernih cenah. V soboto 4. januar_ ja vsi na Tabor.
H Zvočni kino Ideal u
DANES ob S^ 5., 7. to 9.15 uri
SIL VIA SIDNET ▼ senzaciji
INDIJANKA
Film nad vse pričakovanje. Vstopnina 4.50, 6-50 in 10 Din.
Danes ob pol 11. uri matineja IGRA STRASTI
Obenem z nabiralnim dnem, ko so mestni uradniki in uslužbenci prodajali kupone po 1, 5 in 10 Din v prid mestnim ubožcem, je naslovil predsednik mestne občine dr. Ravnihar na več uglednih in premožnih meščanov in denarnih zavodov in podjetij pisma z vljudno prošnjo, naj se spomnijo z večjimi denarnimi prispevki ali pa z darili v blagu pomožne akcije. Na ta pisma se je že odzvalo več strank z večjimi ali manjšimi zneski v denarju, nekateri so poslali blago za obleko in perilo drugi spet moko in razna živila. Pričakuje se, da se bodo dosedanjim darovalcem pridružili še c*stali. Pomagajmo vsi laišerti siromakom zlo, ki ga prinaša s seboj zima!
u— Vsa društva obveščamo, du bo "H. Januarja 1936. slovenfki večer JNAT) Jadrana in prosimo, da na ta dan ne prirejajo svo^h prireditev. — JNAD Jadran.
u— JNAK »Edinstvo«. V ponedeljek, t. m. bo ob 20. v klubovem lokalu obvezen članski sestanek. Odbor.
u— Tečaji v decembru pri Zvezi gospodinj: 10. t m. za kreme IS Din, 11. t m. izdelovanje kravat 10 Din. 12. t. m. za 6lane in sladke pudinge 12 Din, 13. t. m. z<a bonbone 12 Din, 20. t. ni za bož"č®o drobno Pecivo 15 Din. — prijave dnevno od 16. do 17. ure Breg 8.
Koj pa je v žehtnžku?
Nekdo Vam je natresel Črninojvanj. Gospa Ivanka pa miri neveščo dekle: Črna voda je merilo, kako je oprano perilo. Cim tem* nejša voda, tem lepše je perilo oprano. Terpentinovo milo Zlatorog da vedno temno vodo, zato pa je s tem milom oprano pe* rilo lepše kot novo. Lepo duhti in iz njega kar puhti po snagi in svežosti.
u— »Idejne smeri najmlajše alovašk® literarne tvorbe« je tema predavanju Akademske sekcije J. č. lige. Predaval bo Slovak, Ijiuibdjanski visokošolec in literat K. Geraldin/i v četrtek 12. t. m. ob pod 9. zvečer v restavraciji »Zvezdi«, predavanje bo epestsrilo čitanje nekaterih značilni11 odstavkov.
u— Umrla Je ga. Leopoldlna Viaj, vd. Kalan, soproga trgovca g. Miška Viaja. Pokojnica je bila znana v turističnih krogih, saj je skoraj vsako nedeljo poh'te.a na hribe- Njeno blago srce bodo reveži zelo pogrešali, saj jih je vselej nada podpirala. Bodi je ohranjen trajen spoiminj
u— Jadranaši. V ponedeljek ob 20. bo referiral tovariš Mikšič o delavskih taborih v Švici. Po referatu b0 debata o postavitvi kandiidature za akcijo univerzitetno knjižnico. Pridite podnoštevilmo! Odto0r.
u— Koncert koroške slovenske narodne pesmi. Pevski odsek kluba koroSkih Slovencev v Ljubljani bo priredil v nedeljo 15. t. m. ob 20. v dvorani narodno.prosvet. nega društva »Vodnik« v Zgornji šiški, gostilna »Pri kameniti mizi« svoj koncert. Koroški rojaki nam bodo prepevali izvirne prelepe slovenske koroške pesmi. Pevci so dobro izrvežbani in lepo pesem prednašajo tako, kakor jo prepeva sloven_ ski rod na Koroškem.
LOVCI, ŠPORTNIKI
NABAVITE SI
KLOBUKE In ČEPICE
V NAJSOLIDNEJŠI IZDELAVI PRI
MIRKO BOGATAJ,
LJUBLJANA — STARI TRG 14.
u— Vabilo. Vojne dobrovoljce in vse borce za osvobojenje naše severne meje vabi sreska organizacija vojnih dobrovolj. cev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani k predavanju, ki se bo vršilo v torek 10. t. m. ob 20. v restavraciji »Zvezdi«, desno, pri pogrnjenih mizah. Predaval bo tovariš dr. Ernest Turk o I. dobrovoljski diviziji ter o njenih borbah v Dobrudži.
u— Nagradno kegljanje priredi danes Narodna odbrana Sv. Jakob-Trnovo-Barje v gostilni Usenik, Borštnikov trg 3. Dobitki so: vreča moke, živ prašiček, puran in še več drugilh manjših dobitkov. Keg-ljavci vabljeni. Odbor.
Dvorska knjižnica si je poleg mnogih slovenskih knjig (seznama »o^av.mo o prvi priliki) nabavila tudi le po čt<=vi!o «•-to-hrvatskih knjig. Begata ;e izbiri naj-iriodemejtšiii lepo«!ovnih in jmanstveniih nemških knjig. Odjemalci dobe seziame viseih knjig vedno v knjižnici, ki Je odprta vsak delavnik od 17. do 19. Oglejte si v izložbenem oknni, Gr->g.>rčičeva ulica 10. najnovejša dela.
ŠJlfumpJi
j^.*.* . —'X ■ > . ■■	J
Trajno goreča
peč fa drva
1
Ograjen prfhf aneis aa kurjavi
Proizvod OSJESKE LiVAHKE ŽELEZA IM TOVARH£ &T30JEV O. D. GSiJ£K
u— Izjava D. esperantskega društva k norici esperantskega kiuba. Prejeli amo: OcuDor D. ^peranlskega društva r Ljutb-ljanii izjavija v pojasnilo k notici espe-rantakega kkiba v včerajšnjem »Jučnu, da je bilo dovolj jasno povedano v noticah in v vabilu, da proslavo 701etnioe rojstva dr. Zanienhoia 14. t. m. v hotelu »Metropolu« ne priredi esperantski k tub, temveč naAe D. esperantsko društvo, ki je sicer še mlado, dovoljeno od banske uprave z odOokom II. No 2775—2 za delovanje za vso dravsko banovino, pa delavno, saj voda letos dva tečaja za začetnike esperantiste, in sicer oba z uspehom. Iz notic v časopisju in fe vabila je bilo vs« to dovolj ja«no razvidno, zato je' notna Esperantskega kluba povsem brez pomena. Za odbor DED Sterie Anton, tajnik.
o—- Za otroke priredi plesni mojster Jenko v torek 10 t m. od 5. do 6. popo1-dne v Kazini propagandni brezplačni pouk o plesu In d©čjih igrah. Redni tečaj ee pa prične v petek 13. t. m. ob 5. pop. in bo trajal dva meseca. Vse informacije v Jenkovi plesni šoli — Kazina.
u— Za praznike: rumova kompozicija, ilkerske esence, jelenova sol, soda bikar-boma, vse v dr0ge>riji Gregorič, Prešernova ulica &t. 5.
Negujte svoje zobe
jpopotoejifh sredstev za nego zob pasto. Zahtevajte Jo Izrecno.
Sodnik:
Priča Grom se kaznuje s 50 Din globe, ker |e motil razpravo s kas-ljanjem
kajti, odkar se dobi
d»e lahko kašelj prepreči.
PROIZVOD: UNION, ZAGREB
u_ Zimske počitnice v zvezi s sniuskan
tečajem. Drl šolska poliklinika v Ljubljani bo imela smuški tečaj na Rakitni^ za osnovno in srednješolsko mladino v času božičnih počitnic od 27. decembra do 10. januarja pod strokovnim in zdravstvenim nadzorstvom. Prijave se sprejemajo do 15. t. m. Vsa pojasnila daje šolska poliklinika Gledališka ul. 7.
u— Vlomi med Sarajevom, S'skom in Ljubljano- Danes teden je policija aretira la nekega Antona Pogačarja, ki je popival po krčmah in razsipaval denar, tako da so agent je kriminalnega oddelka postali pozorni, odkod ga toliko jemlje, pri zasliševanju je prišlo na dan, da je Pogačar pred dnevi izvršil manjši vlom v Ljubljani, nakar so ga izročili sodišču. Policija pa je še dalje poizvedovala o njena in včeraj je iz Sisfca prispela brzojavka, da je Pogačar pred kratkim priredil neke vlome v Sisku in Sarajevu, kjer je nabral plena za okrog 10.000 Din. Ko bo prestal kazen v Ljubljani, ga bodo za malo časa poslali v Sisak, odkoder bo na" to še enkrat poroma! v prestolico Bosne.
Sušž; uSfž iSfi Uvj-5 !'J^s-i '»-/ Cv.Va
IZKORISTITE PRVI SNEG NA POKLUKI !
Smučarski dom Vam nudi kompleten pensijon (sobe z eno ali dvema postelja^ ma)" vključ. vseh dajatev za reklamno eeao
Din 45.—
Te cene veljajo do 20. decembra t. L
n— Ropar iz Gradca, ki ga iščejo v Jugoslaviji. Pretekli torek je bil v Gradcu sredi belega dne izvršen nenavadno drzen roparski napad. Dva mi Lada razbojnika sta prišla v stanovanje sekretarja deže' ne vide Karla Kutschere, kjer sta našla saimo njegovo služkinjo, jo zvezala, ji zamašila usta in pobrala vse, kar sta mogla doseči. Enega izmed razbojnikov je policija kmalu aretirala, njegovemu pajdašu pa je uspelo pobegniti. Kakor poročajo iz Gradca, gre za 25iletneaa brezposelnega geometra Siegfrieda Klamasohe-wskega, kt je Po r0dtu od nekod iz Prusije. V obleki, ki jo je bil ukradel pri Kutsoheri, je pobegnil proti Jugoslaviji.
u— Danes In vsako nedeljo od 4. do 8. popoldanski plesni tečaj Jenkove šole v Kazini. Nove začetnike za vse družabne plese se še sprejema vsak ponedeljek ob g. »večer. Vsak torek in četrtek nadaljevalni tečaj in vežba. posebne ur« vsak dan.
Iz Celja
e_ Zahvala z dvora. Delovni odbor
obrtništva v Celju, v katerem So zastopniki vseh obrtniških združenj, je poslal L t. m. s svojega manifestacijskega zborovanja v Obrtnem domu vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju. Predsednik odbora g. Košir je prejel zdaj od ministra dvora zahvalno brzojavko.
e— Prihodnja predstava v celjskem gledališču bo v torek ob 20. Gostovala bo spet ljubljanska drama in uprizorila znano dramo »Izdajo pri Navari«.
e— Kino Union. Danes ob 10. matineja. Danes ob 14.15, 18.30 in 20.45 in ju. tri ob 16.30 in 20.30 velefilm »Noč ljubezni« hi zvočni tednik.
$HHod hiunka,
GSRAM

e— Ljudsko vseučilišče. Jutri in v torek ob 20. bo predaval v lisatmci deške meščanske šole profesor g. dr. Fran žgeč o Halozah. Predavatelj bo očrta! sociološke razmere te naše vinorodne pokra, jine in bo v dveh večerih razvil sliko hudega gospodarskega položaja Holožanov.
e— Pri pogrebu ge. Grobelnikove bo danes ob 15. pri rudarski šoli na razpolago avtobus.
e— Novi grobovi. Na Slomškovem trga je umrla 741etna mestna uboga Katarina Jevšenakova, v bolnišnici pa 85-letni dni. nar Martin Legvart iz okolice Vojnika, 601etna šolska služkinja Rozalija Kidričeva iz Rogaške Slatine, 601etna občinska uboga Jožefa Vidmar jeva iz Laškega in 461etni posestnik Franc Primožič iz šmartnega ob Paki. Na Cesti na Dobrovo je preminila preužitkarica Marija Lažni, kova. Blag jim spomin.
GOSPODINJSKI KOLEDAR
ZA 1936
z RUBRIKAMI ZA GOSPODINJSKO KNJIGOVODSTVO, MNOGO RECEPTOV IN RAZNI POUČNI ČLANKI
Cena Din 20.—, po pošti Din 22.—
NAROČA SE V UPRAVI KOLEDARJA
LJUBLJANA — MIR JE 27
NAPRODAJ V VSEH KNJIGARNAH.
e— Huda nesreča. Ko je 711etni posest, nik Janez Kokotec iz Velikega širja pri Zidanem mostu gnal kravo s sejma v Sevnici, ga je med Zidanim mostom in Rimskim Toplicami podrl tovorni avto, na ka. terem so se vozili sejmarji. Kokotcu je počila lobanja, poškodovan pa je bil tudi na desnem kolku. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
Iz Maribora
a— Mariborski in okoliški učitelji so zborovali včeraj dopoldne v Narodnem domu. Na zborovanju, ki ga je sklicalo sresko učiteljsko društvo za Maribor levi breg, je predaval šolski upravitelj od Sv. Marjete ob Pesnici Mirko Vauda o pedagoško didaktičnih beležkah o priliki šolskega pregleda v letu 1934/35 s posebnim ozirom na vaško in obmejno šolstvo. Zaključki izredno poučnega in zanimivega predavanja so se še dopolnili v izčrpni strokovno stvarni debati.
a— Demokracija v književnosti. 0 tem
predava jutri zvečer v Ljudski univerzi pisatelj France Vodnik iz Ljubljane.
a— Mariborska zelena bratovščina se reorganizira. Vzporedno z vsedržavnim lovskim zborom, ki bo danes v Ljutomeru, bo tudi razprava o preustroju dosedanje podružnice SLD v Mariboru v samostojno lovsko društvo. Reorganizacija se bo vršila v duhu novih pravil osrednje uprave lovskih društev, ki ne poznajo več podružnic, temveč le samostojna društva.
a_ Mestna občina in policija. Včeraj je razpravljala posebna komisija, v kateri so bili kot zastopnika banske uprave inž. Vanj ©k in dr. Jurečko. gradbeni načelnik inž. Baran in magistrata! svetnik Barle kot zastopnika občine ter policijski šef dr. Trste-njak, o potrebah mariborske policije v zvezi z novim proračunskim predlogom. Pri tej razpravi se je ugotovilo, da bo treba sedanjo policijsko kasarno v Židovski ulici preadaptirati, ker potrebuje Maribor še najmanj 20 novih stražnikov, ali pa se bodo morali za kasarno poiskati novi prostori. Novi proračunski predlog mestne policije, ki je sestavni del mestnega proračuna, izkazuje 523.000 dinarjev in je za 100.000 dinarjev višji od lanskega. Ostali znesek 2,540.000 pa pride v državni proračun.
a— Nova 4 nadstropna palača se nam obeta na voglu Vetrinjske ulice in Glavnega trga, kjer namerava znana mariborsika socialna zadruga kupiti pritlično vogalno hišo. V pritličju moderne 4 nadstropne palače bi bila restavracija, v prvem nadstropju zadrugini poslovni prostori, v ostalih treh nadstropjih pa stanovanja za stranke.
a— Za novo magdalensko šolo je oddal včeraj mestni upravni odbor kleparska dela gg. Romihu in Barvinju.
a— Planinski razgledi. Poročila pravijo: Pri Sv. Lovrencu na Pohorju temperatura 0, snega 35 cm, smuka povoljna, Lobnica na Smolniku: temperatura 0.4, 60 cm pol-pršiča, smuka dobra.
a— Pohorska božična drevesca za du-navsko banovino. Včeraj je odšel iz Maribora transport 3000 pohorskih božičnih smrečic. nasekanih pri Sv. Lovrencu na Pohorju, v Vel. Kikindo.
a_ Sejem s sedmimi rilci! Rezultat petkovega snega se je pokazal na svinjskem sejmu: Vsega skupaj je bilo pripeljanih na sejem 7 rilcev, dočim jih običajne ni nikdar pod 200. Vseh 7 rilcev je bilo prodanih.
a— Obešenega so našli na omari v domači izbi 33 letnega invalida Franca Pongračiča iz Prebukovja. Vzrok samoumora ni znan.
a— V zadevi tožbe 35 železničarjev pro" ti železniškemu uradniku Tuimpeju in tovarišema bo jutri v ponedeljek v razprav ni dvorani št. 84 tukajšnjega sodišča nadaljevanje razprave. Zaslišanih bo več no vih prič.
a— Na štiri leta strogega zapora je bil
olboojen 21 letni F. P. iz Jame pri Sv. Juriju ob gčavnioi, ker je zabodel Antona Krajmlbergerja, očima svoje iEVoUemke Očimi je pastorko karali, ker se je družila La s fantom, in tako je prišlo do prepira in usodtnega spopada.
Iz Trbovelj
t— Prijava borcev dobrovoljcev s severne meje. Vojaški oddelek občine Trbovelj poriva po nalogu polkovne okrožne komande v Celju vse one borce, ki so se po prevratu na naši severni meji borili kot dobrovoljci v dobrovoljskih odredih generala Maistra, poročnika Malgaia, majorja Lavriča, kapetana Kneza, Martinčiča in drugi h. odnosno pod komando podpolkovnika Uzorinca in Perka v Prekmuriu in Medmurju, da se javijo najkasneje do 10. t. m. v pisarni vojašk"«*? referenti ob*inp Trbovelj, kjer bedo podali potrebne po.
Z Jesenic
s— Kino Radio predvaja danes ob 15. m 20. krasno dramo »Obsojena k ljubezni«. Med dodatki tudi barvan film »Vitez K ali ko« — Sledi »Valček za Tebe<.
Iz Kranja
r_. Kino Narodni dom predvaja najlepšo nemško opereto »Pomladni zvoki« in tri zvočne dodatke. Sledi dolgo pričakovana »Barkarola«.
Iz Tržiča
č— Kino predvaja danes ob 16., 18.30 in ob 20.30 ( ob 4., K7. in uri) velefilm »Eskimo«.
Iz Hrastnika
h— Za revne otroke in brezposelne radarje. Rudarski otroci, bi tako radi hodijo v šolo, morajo ostati doma, ker nimajo oblek in obuvala. Na prošnjo II. delavske skupine je TPD nakazala 5.000 Din za nabavo čevljev u bežnim rudarskim obrokom. Za ta denar so nabavila 62 parov čevljev ter jKh razdelili ob prazniku rudarske za-žčitreice sv. Barbare in za Milklaivža otrokom, da bodo spet lahko z veseljem htodili v šolo. Dobro delo je za pnmnik sv. Barbare storila tudi občinska uprava, ko Je otvorila za ziimske mesece kuhinjo, v kateri bodo dobivali brezposelni skromno kosiHo ^ večerjo. Sedaj fe vpisanih (Vkros 50 siromakov. Število pa bo naraslo, ko nastopi prava zima in ee bodo morali vrniti domov ie orri delavci, kfi sn ie zaposleni pri nekaiterilh javnih delih. Največji reveži bo oni. fei morajo pire-zebati, ker so brez sorodnikov, po ramih šurrah in kozolcih. Tem reve^5em bi bilo treba osforbeti primerna prenočišča.
Človeško okostje so našli na Proprot-nem delavci TPD. W z vrtalnima napcna-vaimti pre-Vtorjejo teren. Okotftie ie ni popolnoma razbmieno in. ker v ofoniHSu ni nihče izjriniil brez siledu. domnevajo. d« je bil nrrfič od ikod drugod tl«=i prepeljan fin tam zakopan. Uvedena je biila preiičfenva.
Iz Laškega
izredno predrzen vlom v kopališču v LaSkem. Prejšnjo nedeljo ponoči j« bil v kopališču v Laškem izvršen nenavaden razbojniški vlom in neznani storilec je odnesel kopafliškennu vratarju Radiu Pogačniku cel kup obleke, perila in čevljev, kar je vse Skupaj pobasal v kovčeg la izginili, tako da trpi okradenec okrog 2 500 Din škode. Vlomilec Je opravil svoj posel na tako brezobziren način, kakor da »e je mirne d*uše požvižga/1 na vse sosede. Hišna vrata so blia odprta, ker jih je nekdo očitno pozabil zakleniti, vrata v sobo Pa je vdrl s kladivom?* Omara, v kateri je vratar imel zaklenjeno svocjio obl>ko, je vlomilec razbil na ta način, da je zev»rnji> stranico oanaie dvignil z nekim železiim predmetom, nato pa pobral vse, kar našel v pnedaftih.
Iz Ptnfa
J— Pri vasovanju so g a napadli s koli. Pred sodiščem so se zagovarjali junaki kolov posestniški sinovi Žuran Slavko iz Bre-zovca. Debeljak Rudolf ;iz Logarja, Veit Miha m Žuran J. oba iz 'l^tifcObtoženi so bili, da so napadli ..posest sina Tran-čaTja Martina iz Jirastosoa m mu. prizadejali hujše telesne poškodbe. Vsi so dobili po en mesec strogega zapora, Debeljak Rudolf pa 30 dni pogojno za tri leta.
j— Cene mesu 8o znižane, kruhu pa ostanejo nelzpremenjene. Ajprovtkčucijeki odbor mestne občine je določil, da se cena prvovrstnemu govejemu mesu zniža od 9 na 8 Din za kg. Cene kruhu pa ostame-jo nespremenjene, in sicer čmemn 3, Pol-belemn 3.50, ta belemu 4 Din za kg, dasi so se cene moki zvišale.
pteftCadu
in htipi vzemite
»NIB0U
tablete Ur. Baho-rec. V lek&rn&b 20 tabL Din 20.— a!i 40 tabl. Din 94.— I napisom proizvajalca:
Apoteka Mr. L. Bahovec. Ljubljana
R. a Br. 17979/29. VL1B3B.
j— Tatvina kolesa. Kokol Martin, posestnikov sin iz Krčevine pri Ptuju je prislonil na zid Narodnega doma svoje kolo znamke »Waffenrad«. Ko se je vrnil, kolesa ni več našel. Kolo ima tvorniško številko 3925587 in ev. št. 2-61015-25. Na kolesu je bila tudi dinamična svetilka.
Iz Gornje Radgone
gr— Sadna sezona. Te dni so bili z naše postaje odpremljeni v tujino zadnji vagoni sadja v letošnji sezoni. Največ sadja, ki se je izvozilo z naše postaje, je bilo pripeljano iz Gornjega Prekmurja. Izvozilo se je v celem nad 200 vagonov. Kako nujno je potrebna naša obmejna postaja preureditve. ponovno priča letošnji izvoz, ki se je razvijal z velikimi zamudami in ovirami.
gr— Nočni napad. V torek zvečer se je vračala domov otroška vrtmarica gdč. Rozalija Martalančeva, ki stanuje na Spodnjem Grisu v občinski hiši, kjer je otroški vrtec. Ko je prispela do hi&e, je opazila, da leži pri vhodu v vrt neznanec, k1 ®e Je dvignili ter začel kratkomailo udrihati s polom po njej. Ker jie Martelamče-va menila, da gre za roparski napad, je v strahu ponudila napadalen ročno torbico, katere pa napadalec ni sprejel, nego lo J® odkuril čez vrtno ograjo. Za storilcem ni eSedu.
gr— Miklavževo obdarovanje. Podmladek Rdečega križa na narodni šoli Je zforail letos izredno mnogo darov, tako da je bifla obdarovana vsa šolska mladima, to je nad 400 otrok. Učiteljskemu zfbaro in dobrotnikom iiskrena hvala!
Trdo stolico,
katar debelega črevesa, neprijeten občutek radi zapeke ozdravi naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica, ki jo je treba popiti zjutraj in zvečer malo čašico.
0g\. rep. 8. br. BM85/35
prva zapove
Kaj koristi najskrb-nejša nega, če nima uspeha radi uporabe slabega mila. Samo tako milo, katerega ime jamči za kakovost, neguje kožo tako kakor je treba, da postane lepa.
IZBIRAJTE
I M I
ELIDA MILI
ELIDA T A V O R 11 EUDA BELI ŠPANSKI BEZEG
že deset let ljublje- milo snežnobele barve nec razvajenih žensk« — omamljivego vonja*
ELIDA 7 CVETIC	ELIDA KREMA MILO,
luksusno milo, ki »i go	popolnoma novo I Posebno blo«
lahko privošči vsakdo,	go za občutljivo kožo. Posrečen
Posebno močnega vonja«	na dopolnitev nove Elidakremer
IME ELIDA JAMČI ZA KAKOVOST
Iz Šoštanja
š— Šahovski klub priredi tudi letos splošen turnir, kd bo določil igralce za prven_ stveni turnir. Kaže, da so mladi igralca prinesli v klub večjo živahnost
V nedeljo je tifcLioal Delovni adto0T, fci ga tvorijo zastopniki šo-štanjskih združenj in organizacij ziborova" nje, ki je domala napolnilo dvorano Zadružnega doma. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik g. Novak in uvodoma Pozdravil predstavnike uradov im šol, nakar so referirali g. Blatnik, Volk im drugi. D0kaj stvarna poročila So vedla do resnih in zanimivih zaključkov. Obrtništvo je Sgralo doslej le preveč defenzivno vlogo in oe prepad o omalovaževalo, čeprav tv®-ia v šaleški dolini močan kader prodiucem-gospodarska in kulturna društva sestoje gospodtrska im kulturna društva sestoje pretežno te samih obrtnikov. Treba se bo, tako »o poudarili aborovalci, obresti senilnosti in otopelosti, ako že hočemo podaljšati obrtniškemu stanu življenje. Povezanost šaleških oibrtmikov je nujno potrebna, pojačanja njihove aktivnosti neodložljiva stvar. Ob koeu zborovanja je bila sprejeta posebna ressohicija. V okvira Obrtniškega tedna Je uprizoril Pomočniški odsek dvakrat »Vaško Venero«, ki je biiLa zadovoljno o'biska'na 3111 Podana.
Iz življenja na dežel!
JEJ2IOA. Danes -bo ob 14. v šoli na Je-žici prvi r^dni občni ztoor podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva. Vabljeni so vsi člani in prijatelji. Po občnem zboru bo ob 15. zelo zanimivo predaval g. nadzornik Skulj o pripravi škropiva in o pravilnem škropljenju sadnega drevja, nakar bo na bližnjem vrtu praktično Po-kazano, kako ®e prav škropi- Pri tej priliki bomo preiskusiti novo nabavljeno sad no škropilnico, ki bo seveda članstvu brezplačno na razpolago obenem z znižano prodajanim Anborinom. pristopite k podružnici. Odbor.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 15.15 in 20. veselo opereto >Ne boj se ljubezni«. Za dodatek domač kulturni lita in nov panamountov izvočmi tednik.
Z. K. D. film
V ELITNEM KINU MATICI Danes ob 11. pred poldne
ROŽE Z JUGA
Smeh, veselje, petje, godba.
1
I
BREŽICE. 0 naiih glavnih ulicah, ki so dobile čisto drugo lice, smo že poročali. To velja tudi za naša javna poslopja, posebno za osnovno šolo in občinsko hišo. šola ni samo znotraj in zunaj pobarvana in prepleskana in z novimi podi opremljena, nego je dobila tudi higijenska stranišča. Te dni je dobila še nove moderne klopi, tako da bo naša mladina v zdravih proslorih sedela v klopeh, ki so neogibno potrebne za razvoj mladega telesa. Prav tako je naša občinska hiša prikladno urejena. Vsakdo vstopi zdaj kar v pritličju v moderno opremljen uradni prostor. Nadalje je občina mestni park, ki ga je prevzela od graščine, preuredila in ga opremila s klopmi. V parku ima mladina primerno igrališče. Tik ob mestu si je Sokol uredil lepo letno telovadišče, kjer bodo pomladi postavili prostore za garderobo. Tako se pripravljajo Brežice v prijeten letoviščarski kraj. — Nedavno nam je priredil mladinski orkester pod vodstvom t>r. Kobala koncert z godto in petjem. Številno občinstvo je bilo očarano nad malimi godbeniki in pevci. Posebno učinkovit je bil slavospev »Usoda mornarjeva« (pel je Škerjanc s spremlje-Ijevanjem orkestra). Nadalje »Bragova se-renada« (violinist Warletz Edo, a spremljala ga je na klavirju Kobalova Irena). Dvospev >Dale/ko m'e moj Split« sta peli Bernetičeva Darinka in Kobalova Majda s spremljanjem orkestra. Vse so morali po*
novitL Program. M je obsegal 12 točk, je bil v splošnem zelo dobro izveden. Vodja zbora br. Kobal je prejel iz rok male deklice za svoj trud šopek nageljnov. Splošna želja je bila, da bi se nam nudile še večkrat take prireditve.
Božični dirindaj !
Modni flanel 9 Din, volneno 15 Din, sukno 140 cm. za kostume in plašče 29 Din in fe mnogo drugega' poceni. Nikdar več take prilike 1 Pridite pogledat!
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. Nedelja. 8. decembra: Ob 15. Uboga Ančka. Premiera. Izven. Znižane cene. Mladinska predstava. Ob 20. Vesela božja pot. Izven. Znižane cene.
Začetek ob 20. Ponedeljek, 9. decembra: Bratomor na Meta vi. B. Torek, 10. decembra: Zaprto.
Z »Ubogo Ančko« bo dobila naša mladina zopet predstavo, ki odgovarja popolnoma njenemu duhu, saj je ta<ko ljubko in prisrčno izdelana kakor malo katero mladinsko delo na našem odru. Naslovno vlogo »Uboge Ančke« igra gdčna Levarjeva. V ostalih vlogah nastopi večina članov našega odličnega dramskega ansambla. Nastopajo pa tudi živalice, ki 90 ponavadi v Golievih mladinskih igrah, kakor medvedje in zajčki. Režija je prof. Šestova. Začetek predstave je točno ob 15. uri v nedeljo 8. L m. Veljajo znižane dramske cene.
OPERA
Začetek ob 20. Nedelja, 8. decembra: Ob 15. ManPzelle Nitouche. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol Ob 20. Traviata. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol.
Začetek ob 20. Ponedeljek, 9. decembra: Zaprto.
Verdi: Traviata. Izmed Verdijevih re-pertoarnih oper je brez dvoma Traviata ena najpriljubljenejših. Poje se ponovno v nedeljo zvečer ob 20. uri. Glavno žensko vlogo Violette poje ga. Gjungjenac. Alfreda g. Banovec, njegovega očeta g. Janko. Dirigira kapelnik Štritof. Veljajo globoko znižane cene od 30 Din nn vzdoL Šentjakobsko gledališče
Začetek ob 20.15 Nedelja. 8.: Škandal pri Bartlettovih (Vzorni soprog).
Mariborsko gledališče Nedelja, 8. decembra: ob 16.oo: ^Poljska kri«. Znižane cene. — Ob 20.: »Ma-lomeščani«. premiera. Ponedeljek, 9. decembra. Zaprto. Torek, 10. decembra: ob 20.00. »Koncert bolgarskega tenorista Ivanova. Red C
Helvetia
.-V na obroke! ^ Na zeljo cenik brezplačno!*
Gospodarstvo
Stoletnica naše najstarejše socialna
institucije
To dni bo poteklo sto let odkar je bilo ustanovljeno Trgovsko bolniško in podpor no društvo v Ljubljani, ki je najstarejša socialna matitucija v Sloveniji in gotovo tu di v vse! naši državi Ob koncu leta 1835 je človekoljubni in marljivi ljubljanski trgovec Ferdinand J. Schmidt na pobudo ljubljanskih trgovskih in lekarniških sotrudnik ov sklical sestanek zaradi ustanovitve skupne bolniške blagajne Na tem sestanku. ki se je vršil 13 decembra v Schmidto-vi hiši le 60 li^blianskih trgovekife in le. karniških sotmidnikov podpiralo društveni ustanovni protokol ki ie pomw»! formalni pričetek te socialne ustanove Novo društvo }e bi'n noles slišnega rt-nštva v Gradcu m n« I>imaju edina podobna ustanova ▼ Avstro-Ogrski Ohlastvn ie nravila društva priznalo ®ele leta	Tega leta ie hil tudi ustanovljen bolniški institut v prodorih CTvidjve bolnišnice, kjer so se člani lahko brezplačno zdravMi
Od početka ie bil društvu v največjo podporo niegov ustanovitelj in poznejši častni član Ferdinand J Schmidt Iri je bil tudi prvi direktor društva Članstvo društva *e ie zmerno, toda stalno dvigalo Leta 1870 se ie društvo z novimi statuti spremenilo v Trgovsko bolniško in pokoiniraško društvo, k' re uvedlo tud' nokoininsko zavarovanje filanstvo «*e je 5p povedalo, ker so po novih oravilih tudi samostojni trgovci lahko postal' člani Pet let kasneje s>» ie društveni dp^okr^-n razširil na vso Kranjsko, rn slovenske dele ^taietske Koroške in Primoi-ia ter so bila ustanoviiena poveric"i5tva v Kranju Novem mestu Kočevju Olfu. Mariboru. Pturu Gornji Radgoni. Celovcu. Beliaku in Velikovcu Društvo te imelo dosti nesebičnih podrvom-ikov in dobrotnikov Med niimi vid;mo skoro vse ustanovite'?* starih lir-Mianskih in še danes obstoieeih tvrdk ("Maver Krisper. Souvan in dr.) Presežni del nremoženia pa sta društvu zarmstila nie«ovn naive^ia d<v br^t-nika Motita Tremi ?n Tanko Ter ček
Leta 1S*8 le moralo društvo svoie 00-slovanie ori'<n*oditi 7n>Von»t o hoW£Vem zavarovanju delavcev, ki ie hil izdan tega leta ter ie priš'o nod d-^avno nadro-f^o ^'jmpti ieni	<;<-> IvH notr^en* l*»t«
ko
I.^Tt rarmah ie d^rhrelo d"'štvo oh k^n^n 19 stol ?n v 7«*f»tVu s^an'®«« stoletja. ko tr»n le Tvr^co/^rvvt.' <1 Ivan
Po
rastoiu delovanja v svetovni vojni se je drn?fvo v redi n'en' lupos.laviii znova rartfihalo. po 7a«s1iw*i nnw»d imravnega odbora * r>reds**dn«'kr>m L?11e«om fn rvod-pred«Mtiikom Torinom ct*rej5im ter t»o-zn«K?m ravnateljem Delakordo Z uveliav-fienfem	o zavamvniii	^d
14 mata 1<yy> na«to^vfa za dr"?+vo docela nova doba Ta rakon je v S KY2 nred-v?d©» 1'VvMaciio vseh podnom?h 'm holn.i-šVih Magatn n zagrpbsVetfa Merkuria Bo1n»?Vo rvodnorno dni^tvo. ki je imelo teda? že 3*00 zavarovancev, se ie likvidaciji*	MT^lrt fr,	1,, y„	„«
stof dnt?tva traiala ve? 1et 7a od^^ev liVvidacii" »e je zavrla nredvsem Zbornica za TOI s predsednikom g Tvanom
Jelačinom, dokler ni bila v finančni zakon za leto 1927-28 vnesena določba, da se društvo ne likvidira in se enako kakor zagrebško društvo »Merkur« smatra za krajevni organ osrednjega urada za zavarovanje delavcev za privatne in trgovske nameščence Obstoj društva je bil s tem znova zagotovljen.
Leta 1929. je ministrstvo za socialno politiko imenovalo novo ravnateljstvo, ki si je izbralo za predsednika g. Petra Kliner-ja, ravnatelja Hipotekarne banke. Novo ravnateljstvo se je z vnemo lotilo dela za procvit bolniške blagajne. Zopet je oživelo delovanje društva ko s« je v posebnem podpornem oddelku uvedlo takozvano višje zavarovanje z namenom da nudi s sredstvi posebnega mesečnega prispevka dopolnilne dajatve po zakonu V okviru društva imamo danes dve ustanovi, bolniško blagajno SI'ZORja in podporni oddelek društva samega ki s posebn<nv prispevki za višje zavarovanje nudi dopolnilne dajatve
V decembru 1929 je minister za socialno politiko imenoval za komisarja bolniške blagajne (kot krajevnega organa Sl'ZOR|a) tajnika Zbornice za TOI g dr Ivana Ples sa, ki je v tem svojstvu vodil posle do julija 1932 ko je bila imenovana nova samouprava bolniške blagajne Ta pa je izvolila za svojega predsednika preišniega komisarja dr Plessa spričo njegovih velikih za slug za blagajno S tihim a neutrudnim de lom je predsednik bolniške blagajne dr Pless v šestih letih njegovega predsedova nja v največji meri pripomogel do uspe snega razvoia blagajne ki se izraža zlasri v povečanem številu članov ki je naraslo od 4698. v Jetu 1929 na 7360 . V podporo sta mu bila zlast' podpredsednik g Smer-kolj in g. Joško Zemljič. ki je kot predsednik Zveze društev privatnih nameščencev mnogo pripomogel k popularizaciji za varovanja pri blagajni med trgovskimi in privatnimi nameščenci Lep napredek pa je zabeležilo tud' društvo samo odkar je pod predsedstvom g. Petra Klinarja uvedlo dopolnilno višje zavarovanje ki ga vodi poseben društveni odbor s predsednikom g. Kiparjem Temu odboru je po dolgotrajnem prizadevanju uspelo ustanovit' društveni sanatorii »Slaimerjev dom« v Ljubljani. ki je danes ugledna bolniška institucija Društvo je v ta namen najelo posoiilo 5 milijonov pri Pokojninskem zavodu. Za to posojilo je dala delno garancijo mestna občina ljubljanska
JSIa občnem zboru leta 1933. je bil izvoljen nov društveni odbor, ki si je izbral oonovno za predsednika, g. Petra Klinarja. Ta društveni odbor se je zlasti zavzel za neokrnjenost zavarovanja privatnih in trgovskih nameščencev im si prizadeva doseči posebno zakonito ureditev vsega name-ščenskega zavarovan.po teritorialnem načelu Zastavil pa se ie tudi nalogo razširiti dosedanje prostore Slaimerievega doma, da bo imel poleg obstoječih oddelkov še pre-potrebni porodniški, očesni in rentgenolo-ški oddelek.
Rom 2 do 2.80, juncem 2 do 2.50, teiletom 2 do 3 Din. Konji s0 Se prodajali po 250 do 3.800 in žre beta po 500 do 1.100 z& gia vo. Vseh je bilo prignanih 657 glav, prodanih pa 155. Svinj je bilo pripeljanih 87, prodanih pa 24 Cene: prascem, 6tarim od 6 do 12 tednov 40 do 100 Din za rilec pršutarji so bili po4 do 5, debele svinje 5 do 5.50 in plemenske svinje po 4 do 4.25 Din za kg žive teže
VINO
-f- Vinsko tržišče v dravski banovini
(7. t. m.). Vinska kupčija se polagcma razvija Zadnja dva tedna sc je uv >zilo v dravsko banovino celo nekaj vagonov srbskega vina iz negotinskega okoliša, in s'cer črno in belo po zelo nizki ceni. tako da dela zdaj še to vino precejšnjo konkurenco
Polagoma, vsako leto močneje, se je pn nas uveljavila praksa, da se smučarji sistematično pripravljajo na zimsko sezo. no. Pred nekol.kc leti so gojili smučarsko gimnastiko le tekmovalci Sm K Ljubljane in SK Ilirije sedaj so pa postala «uhi tečaji naravnost moda. Smučarska g;mna. stika je prodrla v šole in sokolska društva izpodrinila je stare issteme jutrnje telovadbe. celo naš radio pripravlja svoje poslušalce s posebnimi vajami in predavanji na belo opojnost
Ab je smučarska gimnastika samo moda ali pa je res da je za smučarje tako po. trebna? Dejstvo da goje smučarsko gimnastiko zlasti naši najuspešneiši tekmovalci je zadosten dokaz de pomen dobra telesna priprava pred zimsko sezono že nek pogoj za uspeh V decembru je čas. ko je treba noge okrepitn sklepe razg bati. privaditi notranje organe — srce in pljuča — na napore, ki so pri smučanju precejšnji
Vsaka telovadba je z« snučanje koristna najbolj pa seveda ona. ki na* seznanja tudi s tehniko smučanja s pravilnim če. penjem s praviln-m držanjem teiesa, pre našanjem teže z ene noge na drugo (Postopanje. plužn" loki) itd Popularizaciji smuške gimnastike med našimi sportn ki ie mnogo koristila HČn* LPe^ova knjižica Kakor znano je izdelal prof D Ulaga poseben sistem smuških vaj ki »a je izdal v posebni knjrižici »Smučarska gimnastika«. Ulagove vaje so tako srečno izbrane in tako j nazorno podane da navdušijo k delu vsa-
LZSP (Službeno). Na 8. redni seji upravnega odfoora je bil verificiran za Sm. K Ljubljano g. Lovro Zeanva Ako v 8 dneh nob^n klub ne protestira proti verefika-ciji, postane veljavna.
S.K. Ilirija (nogometna sekcija) Po odredbi podsaveza moramo staviti na razpolago moštvo za sodniške izpite: Zaradi tega morajo biti danes najkasneje ob 830 pod pretnjo kazni na igrišču Hermesa tile igralci: Kos. Rabič. Zargi, Zdravje. Glonat. Bergant Boris, Acko, Eržen. Dare, Erber, Hacler, Dovečar Kosi. Mara, Mlakar dostavi kompletno zimsko opremo. Priporočamo. da po možnosti obleče vsakdo topel pulover.
Vremenska poročila
Po«,ijuka. 6. dec.: temp. —2o C, oblačno, sneži, mirno na 40 cm podlagi 20 cm pr-šiča. Smuka prav dobra. Skakalnica uporabna. Smuka v planinah radi previsokega snega nepriporočljiva- Dovje-Mojstrana, 6. dec ob 15.: mrzlo, malo vetrovno. na 30 cm podlagi lo cm pršiča. Smuka idealna. Izgledi za nedeljo prav dobri. Erjavčeva kota na Vršiču: temp. -3„ C, 60 cm suhega snega. Smuka dobra. Komna, jasno, snega 1.20 m. zgoraj pršič. Smuka idealna. Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru: temperatura —1° C. 45 cm suhega snega. Smuka dobra Jezersko. 5. dec.: temp. —5« C, oblačno, veter sever. 60 cm pršiča. Smuka dobra v planinah prav dobra. Krvavec: temp. —7° C, na stari podlagi 30 cm pršiča. Smuka izborna Velika planina: temp. —3, C, jasno, na 30 cm podlagi 20 cm pršiča? Smuka zelo ugodna. Kamniška Bistrica: temp. —2° C. 30 cm snega Sodražica 5. dec.: temp. Oo C, rahlo sneži, mirno, 25 cm južnega snega. Smuka dobra, na Travni gori smuka prav dobra Sv. Lovrenc na Pohorju. 6 dec.: temp. 0° C. 30 cm snega. Smuka dobra. Izgledi za nedeljo dobri. Kofce suhega snega 50 cm. solnce, smuka prav dobra
Olimpijski drobiž
Nič manjše važnosti kot prometna vprašanja pa niso problemu prehrane un nas ta nitve ogromnih množic, ka bodo v prireditvenih dnevih iz vse Nemčije, da lz vsega sveta drle v Garmiieoh—Partenkirchen Takole račuaiajo, d<a bodo morali tamkaj v glavnih dmevih prehraniti stotisoč oseb. za dalj pa bo treba preskrbeti stanovanja okroglo 20.000 obisikovalcam. Te številke niso niti najmamj pretirane, ker so ugotovljene deloina po lanskem obisku na znanih prvenstvenih tekmah — ki so biHe glavna preizkušnja za olimpijado — deloma pa po že dobljenih prijavah o Po s0bmh odpravah, ki s0 lz nekaterih držav takrat namenjene na Bavansiko Iz Avstri" je to Italije bo prišlo najmanj 20.000 gostov, Ganmisch in bližnja ter daljna okolica ' bosta sama dala skoraj 25.000 rado-vedmežev. Aktivnih udeležencev bo okro>: 1.500. Seveda pa 60 v dokončnih računih upoštevani tudi deisettisoči takih, ki gre do za športom le takrat, kadar se jim obeta samo največji užitek. Stanovanja so popisali do zadnjega kvadratnega metra ne samo v letovišču samem, temveč tudii precej daleč naokoli in zagotovljene je, da bodo vsi lepo pod streho Za uredi tev prehrame so se kazale večje ovire, to da slednjič so se prireditelji odločili, da bodo za jedilnice postavili dolsre. nizke tr> zelo obsežno šotore s katerih se bo da vsak čas odstranjevati sneg. če bi zapadel v tistih dinev'h nanovo Sotot* bod. Postavljeni na šestih raznih mestih, da ne bo po križiščih preveč gneče. V teb improviziranih okrepčevalnicah bo enot na hrana <? 'nnoem 'n	r>o 50 nfen1
gov Prireditelj' zasntavUalo. da bo vs«= šlo ' re^n ln prepričani smo, da bo tuid res tako!
vinom iz dravske banovine čeprav so cene za navadna vina tudi pri nas sorazmerno padle. Zato so postali producenti, la j m ni taka sila za hitro prodajo, bolj rezervirani, računajoč rudi v tem oziru na zadovoljiv preobrat, če ne prej. pa vsaj pomladi Še najcenejša vina se dobijo začasno v Halozah, kjer 9e trgujejo navadna kmečka vina 9 do 10% po 2 do 2J0 Din. Povsod drugod so pa viš:e cene in ne gredo izpod 3 Din v pr. met, boljša namizna vina pa ne izpod 4 Din liter. Izbranega dražjega vina je pa še dovolj. Bližnjo vinski sejmi v Ormožu. Ivanjkovcih in drugod nam podajo jasnejšo sliko o sedanjem stanju vinskega b'a?a in o stabilnejši ceni vsaj v teh oko'iš;h. po katerih se bodo kolikor toliko lahko ravnali tudi drugi.
kogar, ki to drobno a dragoceno knjižico prečita.
Kdor hoče spoznati vrednost vaj smučarske gimnastike jih mora sam gojiti. Samo 8 vaj dnevno po Ulajjovem sistemu vas spočetka prav tako utrudi, kakor prvi dan na smučeh. »Mišičnega mačka« dobite baš v onih mišicah in sklepih, ki ves po smučanju najbolj bolijo To je najboljši dokaz da so vaje v fiziološkem pogledu dobro izbrane Pogrešno je nazranje. da obstoja *muoarjeva priprava v decembru le v jutranji gimnastiki. Zelo priDoročljiva je hitra hoja. daljše ture v gore in tek v pri-rodi. V tem pogledu nam morajo biti vzor naši tekmovalci, ki že dolge mesece trenirajo cross-country. Ce jim bo množica smučar iev tudii v tem s'edila. kakot je sledila glede smučarske gimnastike je seveda veliko vprašanje Vrednost smučarske gimnastike pa ni le v telesni vzgoja Kdor že v decembru vada v teovadnicah plrge in kristjanije. bo segel tudi po strokovni literaturi. se bo zanimal 7» novosti smu^r. ske opreme itd. Več interesa in več časa bo imel. da bo izbral v trgovini najboljšo opremo da bo smuči imp^e^n-ral in napel, da bo čevlje omehčal, uredil smuško r/b'e-ko in da bo napravil dober načrt za božični dopust v planinah.
Vsem smučarjem bi na kratko svetovali: ko se ozirate po zasneženih gorah, ne pozabite na svoje mišice in 6vojo opremo; lc malo truda je potrebno in več užitka boste imeli na smučeh!
Udeležba Italije na zimski o^toapijad: je bila po zadnjih dogodkih in sklepih vrhovnih fašističnih športnih faktorjev malon« dvomljiva. Zdaj se je izvedejo, da Italijani pridejo dokončno Razen v drsam ju — umetnem in hjtrostuem — bodo startadi ▼ vseh panogah to disciplinah (brez vojaških patrol) in poslali v Gar-miseh lepo število 60 aktivnih Najbolj močni bodo Italijani v vztrajmostnih srniu"
ških tekih ter v smuku to 6iLalom.u. ★
Japoncev bo na zimski olrmpljadi kar 4«! Najštevilneje so meri temi zimskimi športniki rumenega plemena zastopan drsalci, ki jih je kar polovica; drsalce bodo potrebovali rožen za konkurenco po* sameznikov t drsalnih disciplinah tudi u hokejske tekme. Razen teh Je še 10 smučarjev (na te je radoveden ves svet) iin pa 15 ljudi spremstva, med njimd več trener, jev in maserjev ter kuhar. Podovičarji Japonci niso nikjer!
★
Priprave za zimsko odimpijado so ee po vsej Evropi začele te dni z mrzlično naglico- CeLa vrsta zimsko športnih zvez si j« za treniranje oiimpij6kih kandidatov zagotovila trenerje z visokega severa, večinoma Norvežane. Tako pojde Karlsen v Avstrijo. UUand v Italijo, Haams na Češko, Samdvik na Poljsko, Horvold v Španiji tn Kaarby r Francijo. Da so Hagena Norvežani ▼ ta namen odstopili našemu saveziu, srno na tem mestu že zabeležili.
Dolenjska vabi smučarje
Večina smučarjev še danes misli, da je edino na Gorenjskem naijti smuške terene. Z otvoritvijo Polževega so mnogi spoznali, da je tudi na Dolenjskem mogoče smučati, in to prav dobro smučati.
Res, Gorenjska je Gorenjska, toda daleč so Bohinj, Bled in drugi kraji, ki nudijo smučarju tisto kar želi. Vsi. ki ob nedeljah ali ob sobotah popoldne delate smučarske izlete, pridite enkrat na Dolenjsko. Naglavni postaji v Ljubljani stopite v kočevarja. ki vas popelje mimo Grosuplja do Velikih Lašč. Takoj na postaji natakneš smuči in se popelješ proti trgu. Za začetnika in tiste, ki bi radi izpopolnili svoje smučarske sposobnosti, je Trešnjica tik Lašč kaj primeren kraj. Ce se ti zahoče hujših vzponov greš na Četrt ure oddaljeni Sv. Rok in Strmec. Še tako razvajenemu smučarju nudijo tereni tod okoli dovolj užitka. Majhne in velike strmine, senčne in solnčne lege- vse je na razpolago. Ni potrebno smučati zmerom na enem terenu in istem kraju saj je okoli in okoli vse polno gričev in dolinic.
Ako pa želiš daljših tur, se pelji do postaje Ortneka. odkoder se povzpneš na stare ortneške tazvaline po lepi gozdni poti in potem dalje na Sv. Gregor. Majhen odmor. V jasnem dnevu imaš krasen razgled daleč naokoli Ko si se malo odpočil in okrepčal, natakneš smuči in zdrčiš proti Dvorski vasi odkoder si kmalu na Strmcu in Sv. Roku. Malo se ozres naokoli — še zadnji spust in v Laščah si. Ko se potem krepčaš in počivaš pri enem izmed laških krčmarjev. boš gotovo zadovoljen z vsem, kar si tisti dan videl in doživel. Zvečer ob 19 te spet odpelje počasi, toda zanesljivo kočevski vlak proti Ljubljani.
Nekaj markacij je že, nekaj jih b0 še v kratkem postavljenih. Sicer pa naj bo vsakdo brez skrbi, poti ne boš zgrešil, saj je vse polno vasi okoli.
Snega imamo za zdaj dovolj. Padlo je okoli 15 cm novega na nekaj stare podlage, \ko hoče kdo podrobnih informacij glede nreskrbe stanovanj in drugega naj se obrne na podružnico SPD v Vel. Laščah. Smučarji. pridite!
HALO MICIKA! NAŠLA SEM...!
Darovali bova najinima možema
Attegro,
aparat. Za onega, ki se sajn brije, je ta elegantni mali aparat v istini idealen. Moj brat ga ne more dovolj prehvaliti. Brije se mesece brezhibno z isto britvijo.
Allegro aparati za brušenje in glajenje: Model Standard za vse britvice, ponikljan . Din 250.— črn . . . Din 190.— Model Special za britve z dvema reziloma
ponikljan . Din 110__
Allegro jermen za glajenje z elastičnim kamnom in specijalnim usnjem dovršeno brusi vse tope britve, se
odgovarjajočih trgovinah.
H A B I O
Nedelja, S. decembra.
Ljubljana 8: čas, poročila, spored. — 8.15: Telovadba (g. Cirili šou/kal). — 8.45: Koncert citraškega krožka »Vestna«. _ a.46: Versko predavanje (dr. M. Opeka).
—	10: Prenos cerkvene glasbe lz Maribora. — 11: Prenos silavnostnega odkritja spominskega svetilnika itz Splita. — 12: Pr0Lu«m strokovne vtzgoje in zaposlitev našega naraščaja (g. Jam©z BriiHy). — 12.10: čas, spored, obvestila. — 12.20: Plošče po željah. — 15: Mladinska ura: Po sv. Miklavžu (g. Fr. Lipah, član Nar. gled.). — 15.20: Plošče. — l«: Gospodinjska ura: Jajce v gospodinjstvu (ga. AAbi" na Travnova). — 16.15: Ura domače glasbe (Radio orkester). _ 17.15: Razvoj slovenske drame (III. ura). — 19.30: Mesečni politični pregled iz Beograda — 20: čas, poročila, spored. — 20.16: Operne arije s spremljevanjem Radio orkestra; poje Sdč. Dragica Sokova, vmes igra Radio orkester. _ 21.30: prenos itz Zagreba Od Adama do Eve (hrvatski adv©ntni cbičaji). — 2(2: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Prenos lahke glastoe x nebotičnika.
Beograd 16: iz oPere >Canmen<. — 17: Zbor. — 18.30: čelo- — 19.50: Vojaška godba. _ 21.20: Slušna igra. — 2140: Orkester. — 22.35: Ples. — Zagreto 11: prenos iz Splita. — 16.30: Kvartet mandolin.
—	20.15; Nabožne Pesmi. — 22.15: Ples. Praga 19.10:' Sibelijeve sOcladbe. — 20.16: Zvočna igra. —' 21.05: »Oedipus rex<. — 23.30: češki plesi. — Varšava 20: Kmečki koncert. — 20.30: Komorna glasba. — 22.00: Ples. — Dunaj 11.45: Orkester. — 15.40: Komorni koncert. — 17.40: Lafaka glasba — 19.45 Sibelijev koncert. — 21: Pester program. _ 22.20: Jazz. — O.lo: Dunajski valčki. — Berlin 19: Mešan pro* gram. — 20: Orkester. — 21: Ungerjeve skladbe. — 22.30: Iz Munchena. — 24.00: Lahka glaslba. _ Miinchen 19: Sibelijev koncert — 20: Pester program. — 21: lz Berlina. — 22.30: Plesni orkester. — Stuttgart 20: Pisarn švabski večer. — 21: Iz Berlina— 24: lz opere >Carmen<. — Rim 17.00: Simfoničen koncert — 20.50: Opereta »Friderika«.
Ponedeljek 9. decembra
Ljubljana 12: Simfonične pesnitve na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila- —13.15: Pesmi za dobro voljo na ploščah.—14: Vreme. borza.—18: Zdravniška ura: 0 pljučnici (dr. Bogomir Magajna)..—18.20: Harmonika na ploščah.—18.40: 2000 letnica pesnika Horacija (prof. Anton Sovre)—19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila.—1950: Nac. ura: Suša kao prijatelj i neprijatelj polmprivrednika (Nikola Petrovič-iz Beograda).—20: Za abavo in za dobro voljo (Radio orkester).—21: Koncert komornega kvinteta na pihala.—22: Cas. vreme, poročila, spored.—22.15: Instrumentalni dueti (klavir: gdč. Gnjezda Melita in harmonij: G Kaškarov Dimitrij).
Beograd 16: Narodna glasba.—19.50: Violinski koncert,—20.5o: Plošče.—21: Narodne pesmi,—21.30: Koncert orkestra.—22.30: Pesmi.—Zagreb 12.10: Plošče.—17: Koncert solistov. —20: Koncert komorne glasbe.— 22.15: Plesna muzika—Praga 19.30: Pester program.—21.05: Janačkove pesmi za zbor.-Varšava 20: Koncertni večer,—21.30: Opera »Carmen« na ploščah,—Dunaj 1.30: Plošče.-16.06: Pesmi.—16.20: Komorna glasba.— 17.40: Arije in pesmi.—19.30: Program po napovedi.—20:Večer koroške narodne glas-te (prenos iz Celovca).—21: Orkestralen koncert.—22.10 Opereta »Čardaška knegin-ja< na ploščah.—23.45• Jazz.—Berlin 20.10: Lahka godba orkestrov in solistov,—22.40: Melodije za lahko noč— MUnehen 19: Komorna glasba__20.10: Prijazna beseda in
vesela pesem,—23: Lahka in plesna muzika,—Stuttgart 20.10: Virtuozi na insrumen-ih.—21.30: Beethovnov trio v C—molu.— 22.20: Koncert Graenerjeve glasbe.—23: Koncert orkestra__24: Nočni koncert orkestra i" solistov,—Rim 16: Plošče,—20.15.-Simfoničen koncert.—22.10' Ples.
BANKA BARUH
PARIŠ (9°) 11. RUE AUBER
Telef.: Opčra 98.15 — Telef : Opčra 98-15 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka jugoslovanskih izseljencev v Bel. giji. Franciji, Hola.ndiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. VrSi vs« bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064.64 Braxeles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDIJA: No. 1458.65 Ned. Dienst LUKSENBURG: Nc 5967 Luxembourg.
Na zahtevo pošljemo brezplačne naše čekovne nakaznice*
Nemčija in Italija nam i dolguje ta 584 milijonov
Poslednji izkaz Narodne banke o sta. nju aktivnih kldringov zaznamuje zopet ponovno znatno povečanje nemškega klirinškega dolga nasproti našim izvoznikom. Dne. 5. decembra je neizravnani sal. do narasel na 400 milijonov Din nasproti 381 milijonom pred enim tednom, 326 milijonom pred štirimi tedni, tako da se je neizravnani saldo dvignil v štirih tednih za sedemdeset milijonov. Do tega dviga je prišlo čeprav pri nas vplačila v kliring spričo znatnega obsega privatnih kompenzacij (pri katerih se mora plačati polovica v kliring) niso bila majhna. Vendar pa so bila v Berlinu vplačila nemških dolžnikov še mnogo večja in je bilo v dveh dneh vplačano skoro 2 milijona mark. Naša izvozna sezona je na višku in zato so tudi vplačila v kliring tako narasla. Nemški uvozniki našega blaga plačujejo sedaj znatne vsote predvsem za uvožena jabolka, perutnino in svinje. Opaža pa se tudi znatno povečanje uvoza blaga iz Nemčije, ker v privatnem kliringu naši izvozniki lahko ceneje poravnajo svoje fakture. To pa prihaja zaenkrat samo deloma do izraza v klirinškem računu, ker bodo za precejšen del tega uvoza fakture šele zapadla Pričakovati pa je, da bo uvoz blaga iz Nemčije nadalje znaten, kar bo moralo končno povzročiti nazadovanje Salda odnosno naših terjatev v Nemčiji. Dne 5. decembra so bila izvršena izplačila do avize štev. 8937 od 3. junija t. L in morajo naši izvozniki čakati na izplačilo Sest mesecev.
Saldo v kliringu z Italijo se po precej, šnjem dvigu v prejšnjem tednu sedaj ni vefe povečal in je znašal 5. decembra 184 milijonov Din nasproti 185 milijonom pred enim tednom in 166 milijonom pred 14 dnevi. Kakor poročajo iz Beograda, se v. finančnem ministrstvu nadalje proučuje vprašanje likvidacije naših izvozniških terjatev v Italiji to je v nekaj dneh pričakovati definltivnih sklepov za olajšanje sitnacUe naših izvoznikov, ki imajo v Italiji terjatve. Dne 5. decembra so bila izvršena izplačila do avize štev. 75.895 od 8. avgusta t. L
V kliringu z Bolgarijo znaša saldo v našo korist 0.88 milijona Din in morajo izvozniki čakati 84 dni v kliringu s Turčijo Pa znaša satdo 0.83 milijona Din in' doba čakanja 26 dni Kliring z Rumunijo, ki je bil v novembru še precej aktiven, je sedaj postal pasiven, ker smo v zadnjem
času uvozili večje količine mineralnega olja iz Rumunije. Sedaj dolgujemo Rumu. niji v kliringu 7 milijonov.
Gospodarske vesti
= Hranilne vloge pri Poštni hranilnici,
ki so v septembru nazadovale za 8.6 milijona Din, so se v novembru zmanjšale le še za 1.2 na 814.4 milijona Din. Tudi lani so v jeseni popuščale, potem pa so zopet pričele naraščati. Na drugi strani pa vidimo, da so se čekovne vloge v novembru ponovno povečale za 32 na 1186 milijonov (lani So znašale ob koncu no. vembra 1133 milijonov) Čekovni promet je v bil v novembru prav znaten tn je znašal 6289 milijonov (lani 6011).
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 6.5 milijona Din nasproti 6.63, 6.43, 7.72 in 140 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. Dviganje tečajev na svobodnem deviznem trgu se je v preteklem tednu ustavilo in so devize nekoliko popustile. Ob koncu tedna so se trgovale na bazi 16.60 Din za švicarski frank (prejšnji teden 16.70), tako da znaša devizna premija v svobodnem prometu okrog 50%.
Devize
Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.3675, London 15.1850, Newyork 308.25. Bruselj 51.90. Madrid 42.20, Amsterdam 20935 Berlin 124,20 Dunaj 57. Stockholm 78.30. Oslo 76.30. Kobenhavn 67 80. Praga 12.79. Varšava 58.15. Atene 2.90. Bukarešta 2.50.
Blagovna tržišča
žito
+ Chicago, 7. decembra Začetni tečaji: ^pšenica: za dec. 95, za maj 94.50 za julij 98.375; koruza: za dec 58.25. za maj 59.25 -f- Winnipeg. 7. decembra. Začetni tečaji: pšenica: 83.125, za maj 86.75. za julij 78.25.
BOMBA?.
-1- LJverpool. 6 decembra. Tendenca stalna. Zaključni cečaji: za dec. 6.74 (prejšnji maj 6.45), za maj 6.40 (6.38) + Newyork, 6. decembra. Tedenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 11.77 (11.76), za maj 11.48 (11.46).
ŽIV/NA.
+ živinski sejem v Ptuju. Dogon 11< l-olov. 249 krav, 16 bikov. 39 juncev 51 felet, 178 konj tri 14 2rPbet' Cene za k? žive teže: 2 do 3.50. kravam 1—2.40, bi-
s 1® © m v
Beseda smučarjem:
Ko se ozirate po zasneženih gorah, ne pozabite na svoje mišice in svojo opremo !
AHegra
NOVO !
Dobiva v vseh
Zane Grey:	i«
Teksaški iezdec
Govorila sta in snovala. V resnici je bil pa Euchre tisti, ki je snoval, med tem ko je Duane samo poslušal in pritrjeval. Sklenila sta, da se mora Duane, ta €*s, ko bosta čakala Blandove vrnitve, spoprijateljiti z nekaterimi drugimi ljudmi v taboru in z njimi pokockati ali na drug način zapraviti nekaj denarja. Blandu na dom bosta hodila sleherni dan — Euchre zato, da bo nosil Jennieji hrabrilna in svarilna poročila, Duane pa, da za vsako ceno natrosi gospe Blandovi peska v oči. Ko so bili ti ukrepi sklenjeni, sta jih jela neutegoma uresničevati
Prijateljstva večine teh dobrodušnih lopovov si ni bilo težko pridobiti. Bili so že vajeni, da so ljudje boljšega rodu prihajali v Blandov skriti tabor in prej ali slej padali na njihovo vršino. Mimo tega je veljalo pri njih geslo: živi in daj tudi drugemu, da živi! Zato je imelo njihovo življenje brezskrben tek in navadno tudi poceni konec. Vendar so bili med izobčenci tudi taki, ki je Duane pri njih spet čutil v sebi kipenje tiste strašne besnosti. Kar strpeti ni mogel v njihovi bližini Samemu sebi ni zaupal. Vsak gib, vsaka beseda je utegnila zbuditi v njem peklenski gon k ubijanju. Benson je bil izmed teh ljudi Pogled nanj in na pajdaše, ki so mu bili podobni je Duana vsakikrat živo spomnil resničnosti: bil je v razbojniškem taboru, omadeževanem z rdečo krvjo
in s divjimi dejanji divjih mož! Najveselejši in naj-nedolžnejši trenutek se je utegnil mahoma končati s strašnim, žalostnim hudodelstvom. Nad to krasno, solnčno, dehtečo dolino, polno radoživih ljudi, so plavale temne sence krivice in zla.
Ne da bi jo bil Duane izzival ali hrabrii se je gospa Blandova strastno zaljubila v mladega človeka. Metala se mu je okoli vratu. Nobene posebne bistroumnosti ni bilo treba, da je to spoznal. Kar jo je še nekoliko brzdalo, je bila samo novost in čudnost prigode in v tem trenutku tudi še zadoščenje nad njegovim spoštovanjem do nje. Duane si je na vse kriplje prizadeval, da bi ji ustregel, jo zabaval in jo priklenil — in vse to na popolnoma spoštljiv način. V tem je bila njegova moč, in to mu je močno olajševalo vlogo, ki jo je igral. Mislil je, da bo mogel izvršiti svoj načrt, ne da bi se globlje zapletel.
Igral je ljubezensko igro — na življenje in smrt! Časih je trepetal — ne iz strahu pred Blandom ali Allowayem ali katerimkoli moškim, ampak iz strahu pred brezdni življenja, ki je zdaj gledal vanje. Živel je v čisto novem razpoloženju. Niti enkrat, odkar ga je držal drzni naklep v napetosti, se še ni bila pokazala ob njegovi postelji prikazen Cala Baina. Namesto tega ga je preganjal Jenniejin žalostni obrazek, njen vedoči smehljaj in njene oči Nikoli nista mogla izpregovoriti niti besedice. Skopa zveza, ki jo je imel z njo, je šla preko Euchra, ki je prenašal med njima kratke novice sem in tja. A vselej, kadar je prišel v Blandovo hišo, jo je videl, čeprav samo za hip. Zmerom je znala najti priliko, da je
prišla mimo okna ali mimo vrat in mu vrgla pogled. Mnogokrat je vedel, da sedi Jenny v hiši za oknom in posluša razgovor, ki ga je imel na verandi z gospo Blandovo. To ga je izpodbujalo, in v takih trenutkih je govoril samo zanjo. Tako ga je nazadnje do dobrega spoznala, čeprav mu je ostala malone tujka.
Euchre je trdil, da dekle kar vene od napetosti in da bo zgorela od velikega upanja, ki se je bilo vnelo v njej. A vse, kar je Duane opažal, je bilo to, da je imela zdaj še bledejši obraz in še bolj temne, še bolj čudesne oči Zdelo se mu je, da ga te oči milo prosijo, naj se podviza: čas hiti, kmalu utegne biti prepozno. Vendar je bil v njih zdaj še drug izraz, nekakšna svetloba in čuden žar, ki si ga Duane ni znal razložiti. Pokazoval se je kakor bliskavica in vselej takoj ugasnil. A Buck je to opažal, ker ni bil videl tega pojava še nikoli v nobenih ženskih očeh. V teh dneh čakanja se je zavedel, da so Jeni-ejin obraz, še bolj pa topli bežni pogledi, ki mu jih je metala, povzročali v njem rahlo, komaj opazno izpremembo. Ta izprememba je obstajala po njegovem mnenju samo v tem, da ga je misel nanjo reševala iz ukletja bledih, groznih prikazni.
Nekega dne je vrgel nepreviden Mehičan tlečo cigareto v izsušeno bičnato streho Bensonove bezni-ce. Izbruhnil je požar, in malo je manjkalo, pa bi ne bile ostale niti ilovnate stene. Posledica je bila, da ni imel tabor med novim zidanjem ne igre ne pijače. Dolgočasili so se da nikoli tega, a vendar so minevali dnevi brez prepira in hrupa. Blandova dolina je imela v tem času več mirnih ur ko kdaj poprej. Duane se ni vdajal brezdelju. Mnogo ur je prebil
pri gospe Blandovi Hodil je na dolge izprehode po vseh potih, ki so vodili iz doline. Svojim konjem je skrbno stregel.
Nekoč ga je Euchre povabil s seboj k pristajališču ob reki
»Brod davi ni mogel pristati«, je rekel Euchra, »reka ima nizko vodo, in na peščinah je za konje težavno. Neki mehiški tovorni voz je obtičal v blatu. Mislim, da lahko zveva od voznikov kaj novega. Bland je baje v Mehiki«.
Skoraj ves tabor je bil zbran na bregu. Ljuaje bo polegali ▼ senci topolov. Vročina je bila moreča. Noben izobčenec se ni ponudil, da bi pomagal voznikom, ki so vlekli težko naložen tovorni voz iz peščene sipe.
sipe. V taboru so še zase komaj delali, nikar pa da bi se pehali za take zaničevane Mehičane! Duane in Euchre sta se pridružila lenuhom in sedla Euchre je prižgal svojo črno pipo, si potegnil klobuk na oči in se zleknil po travi. Duane je ostal živ, opazujoč in zamišljen. Nič mu ni ušlo. Iz vsake reči se je bilo moči kaj naučiti
»Blanda so zapodili čez reko!« je rekel nekdo.
»Ne, živino dobavlja za neko kubansko ladjo«, je odvrnil drug.
»Velika reč, kaj?«
»Rugg pravi da ima glavar naročilo za petnajst tisoč glav«.
»Potem bo trajalo leto dni, preden bo izvršeno«.
»Hardin je tudi zraven. Skupaj bi zmogla še več kot to«.
»Nasekaj ga, če Ječa J"
Tak reoept je dal sosed ubogi predmestni delavki, ki je pred par dnevi pripeljala k meni devetletnega, bledoličnega fantiča z Belo težko govorno motnjo. V podkrepitev svojega »duhovitega« nasveta ji je zafcrdii tia je tudi on imel tako napako, ko je bil še irkolin, pa ga je oče na ta način temeljito »pocajtal«. Ko sem žensko vprašal, če se Je tudi poslužila tega recepta, mi je dejal, cla oma ne, pač pa njen mož, ki je fantu že prej tu pa tam prisodil kako klofuto, kadar ga ni mogel več poslušati. Oni dan pa da ga je pošteno stisnil med kolena, kar pa tudi ni prav nič zaleglo. Nasprotno, zdi »e ji da fant od tega dne le še huje jeca.
Ta žalostni primer, ki gotovo ni osamljen, kaže, kako nujno bi bilo potrebno, da se ljudstvo pouči o pravilnem ravnanju z logo-patičnimi otroki, katerih število je tudi prt nas v razrvanih povojnih prilikah silno naraslo. Dočim vidimo v sosednjih kulturnih državah zlasti po vojni izredno razvito ukrfestvo za te invalide govora, posebno zdravilišče, šole in tečaji za logopate, poljudna predavanja v radiu, ter različnih društvih ter vedno nove publikacije, ki gredo mod narod v 100.000 izvodih, je nam vse to deveta briga. Marsikdo si privošči še neslan dovtip. če pride v stik s takim siromakom :in niti malo ne pomisli, kakšne duševne muke prestajajo dostikrat ti ljudje, ki svojega zla nikakor niso sami krivi. Tolikanj razširjeno mnenje, da je ječanje samo slaba navada, je docela pogrošno, zato pa »o po navadi pogrešna tudi vsa sredstva, ki jSi uporabljajo tudi takozvani boljši ljudje za odpravo te napake. Ni treba, da bi se posluževali baš gori omenjenega recepta, o čegar neuspehu govori že zdrava pamet, ampak je istotako pogrešno tudi vsako še tako dobrohotno opominjanje in opozarjanje, ki daje le še večjega netiva tej trdovratni govorni motnji.
Pač pa rmamo poleg ječanja Se druge govorne motnje, ki pa se ne javljajo v tolikem ohsegu, pa tudi malokdaj samostojno. Pri ibrbotanju, ki bi ga mogli prištevat semkaj in ki izvira največ rt pomanjkljivo pozornosti otroka za govor, je pa opozarjanje na njegovo napako oek> nujno potrebno, toda 1« takrat, ako ni še v zvezi z ječanjem. Neuki ljudje pa mečejo vse govorne napake v en koš in le tako si moremo razlagati, da se je res kdaj komu posrečilo ozdraviti malega brfootača tudi s šibo, ako ni šlo drugače, jecavcu pa ta »le« prav gotovo in-kdar ne bo pomagal.
Prav tako napačno je toliko razširjeno mnenje, da bo ječanje samo po sebi minilo, kar tudi mnogi sveto zatrjujejo, da so doživeli sami na sebi, ali pa pri svojih otrocih, ne vedo pa, da je šlo v takih primerih vselej za brbotanje, ne pa za ječanje.
Imamo torej prav različne govorne motnje, ki se skoro vse pojavljajo že v pred-
šolski dobi, to je v času govornega razvoja ki jih je takrat s primernim ravnanjem tudi najlaže odpraviti. Kakor pa so te napake kaj različne (ječanje je skoro diametralno nasprotno od brbotanja!), tako je treba tudi pri vsaki napaki posebnega ravnanja. Nikdar pa ne bi smeli čakati, da otrok prinese svojo napako v šolo. Tu se kaj hitro pridruži napaki psihični moment, to je zavedanje, zlasti, če tudi učitelj ne zna pravilno ravnati 3 takim otrokom in če je otrok izpostavljen zasmehu svojih tovarišev. Zdaj je borba za odpravo govorne motnje že mnogo težja ter jo je treba prepustiti strokovnjaku. Pa še njegov trud utegne bit idostikrat zelo dvomljiv, ako ne najde potrebne .podpore v družini in v šoli. Največkrat je potrebno, da se takega otroka za par mesecev popolnoma izloči iz njegove okolice, kar pa je pri nas, ki še nimamo špecijalmdh zavodov za logopatično deco, marsikomu nemogoče. Na drugi strani pa je vsako zavlačevanje od dne do dne po-gubneje. Takrat, ko tak otrok odrase in bi se moral že ozreti za kruhom, je njegova govorna motnja že tako velika, da ga v današnji veliki pomudbi delovnih sil nihče ne bo sprejel v zaposlitev, ki zahteva občevanje s strankami. Tu bi vam lahko postregel z dolgo vrsto obupnih pisem, ki mi jih pošiljajo odrasli logopati iz najrazličnejših krajev in stanov. V teh pismih je toliko tragike, da se povprečnemu človeku niti ne sanja o njej.
Vse te marsikomu skrite tegolbe so me napotile, da sem letošnjo pomlad izdal poljudno pisano knjižico »Govorne motnje«, (cena v knjigarnah 36 Din, direktno pri avtorju, Ljubljana, Poljanska c. 15, s poštnino vred samo 23.— Din, ki sem jo moral sam založiti, ker so me založništva, ki sem jim ponudil rokopis, vijudno odpravila z izgovorom, da po taki literaturi pri nas ni popraševanja. Na žalost se je to res izkazalo. Prodal sem doslej vsega skupaj kakih 300 izvodov in ne vem, če bom sploh prišel tako daleč, da bom mogel pokriti iz izkupička vsaj tiskarske stroške. Učiteljske knjižnice, ki bi jih moralo tako delo še posebno zanimati, mi vračajo na ogled poslano knjigo (največkrat zamazano in raztrgano!) s stereotipno pripombo, da ni denarja za nabavo. Jaiz pa spet nimam denarja za drago časopisno oglaišanje in tako vidim, da res ne bo pri nas še ničesar mogoče ukreniti proti temu edinstvenemu receptu: Nasekaj ga, če jeca! Da to ni najcenejše, ampak najdražje sredstvo za odpravo govornih motnej, hkratu pa tudi žalosten dokument naše toliko hvar Itsane kultumosti, o tem ni treba, da bi izgubljal še kaj besed.
V. MAZ1
'strokovni učit. gluhonernnice.
Elektrifikacija kočevske pokrajine
Ustvarjeni so pogoji za gospodarski napredek
Dobro leto Je. odkar eo pričele KDE napeljavami električni vod v kočevskem areen, ka Je tanel do tega časa v glavnem samo tri elektrarne. V Ribnici, Velikih Laščaih m v Kočevja. Kočevska elektrarna Je bila ena najstarejših v dravski ba-novimi, saj Je bila zgrajena pred kjob-IJansko, to Je že leta 1&&6. Ribniška, elektrarna Je pa bila dograjena L 1908. Zgradil Jo Je znani posestnik in podjetnik is Ribnice Oračem, istotako »o imele že sv o" Jo elektrarno Velike Lašče.
Kočevska elektrarna Je oddajafla &e Isto* smerni tok. Zato Je mestna občina kočevska že lete 1922. pričela pogajanja e TPD, lastnico kočevskega rudnika, da bi dobila aa m«**to tok iz rudnika. Pogajanja pa niso uspela. Vendar pa namere, dati nwatu dober in cenen tok, nasmo ©postili- Mestni občini se Je leta IS 52. posrečilo napraviti zelo ngodmo pogodbo s K DE, ki so že naslednje leto pričele podaljševati svod vod proti Kočevju. Istočasno so se zaključile pogodbe % Ribnico, Velikimi Laščami t©r z vsemi ostalimi kraji, v ka" barih zdaj Se sveti elektrika Po ddbrem letu Je oskrbljena z elektriko v neCean srezn le vsa Ribniška dolina, to Je preko 20 vasi in naselij, ter je ta dolina danes najbolj ▼ vsej državi preskrbljena z električnim tokom. V ribniškem okraja, ki iima do sedaj ie dve transformatorski postaji, je zdaj zgrajena §e tretja, ki bo še poslednjim nerazsvetlJenim vasem v tem okolišu oddajala električno silo. STl bo v najkrajšem času zagorela električna luč v Dolenji va«i, prigorici, NemSki vasi, Otavicah in na B latah.
Savno tako Je Mte ▼ preteki©« leta
okolica: Zamo®tec, Vinica, Lipovščlca, Nova StUiPta. Zadnji mesec ee j© pričal Hapedjavati vod že tudi v Dobrepalje, dočim so Velike Lašče dobile električno hi C KDE že pred dobrim letom. Kar «3e tiče Kočevja samega in kočevskega Zaledja, »veti električna luč poleg mesta samo še v Mahovniikiu. Kakor je pa zmano, vlada za pridobitev električnega toka zanimanje tudi v kočevskem zaledju, pred vs^ni v Dolgi vasi, Livoldu im Mo^lju.
Elektrifikacija kočevskega sreza je pridobitev, ki jo bodo cenili 'še pozni rodovi. Kočevski srez Je pridobil vse Pogoje za industrijo ta tudi naše kmetijstvo je pri-dobfio na varni razsvetljavi ta pogonski sili.
Neurja na Jadranu
Sušak, 7. decembra, primorske kraje spet vznemirja hudo neurje. Jugozapadmi veter, ki mu pravijo »lisbič« aH >lefcičada<, je zlasti na Sušaku ni t splltn napravil mnogo škade. Ciklon ski viharji nastopajo zgodaj zjutraj i« divjajo z vso sito ie nekaj ur. Morsko va-lovje doseže fantastično višino in udarja z vso silo na kopno. Morski valovi so spet pljuskali po trgih in ultoato Splita, na Sušaku pa Je ciklonski vihar zapustil veliko razdejanje. Na Delti je Porušil obrambni zid in pnevrgel 11. tovornih vagonov. Močno Je poškodovan tudii obrambni zid spodnjega Jela Brajdlce. Karakteristično pri t«m >lebiču< Je tudi to. da nastopi nepričakovano- Ko ee umiri, se močno zniža temperatura. Vtaott vatarf ao metali na kopno tudi
mnogo peska in kamenja Veliki pomiki so imeli Po več ur zamude, parnik »Mo-rosini« je ob pravem čafiu prispel v Split, odpotoval pa je e triurno zamudo, ker ni mogel pristati ob obali. Paraik »Dubrovnik« ni mogel odpluti iiz Splita v Trst in ee je usidral sredi pristanišča. V Splitu je bil velik ded Trumbičeve in marjanske Obale poplavljen. Valovi so na obalo nametal i tudi dosti kamenja V Pašman eketm in novogradskem kanalu Je orkan silno divjal, k sreči pa ud zajel nobene ladje.
Severna Dalmacija Je dobila precej snega. Nov sneg Je padel na Velebitu, na Dinari im na obronkih Promime.
• Teodor Dekleva t- Dne 3. decemb. je umri v Postojni po Notranjskem dobro znam i im priljubljeni posestnik Dekleva v <>5. letu starosti, Po kratki in mučni bolezni. Pokojm je bil zabavnega značaja, da ee Je povsod, kjer se je Pojavil, kmalu sestala ž njim vesela družba. Pod Avstrijo je bili Dekleva mnogoletna načelnik go-spodarskega odseka mesta Postojne. S tem Je bil mnogo zaposlen za razvoj Postojne, kar je redno in vestno izvrševal v korist mesta. Pod njegovim vodtsvom 6o zgradili takrat mestno elektrarno, ki ni le oskrbovala z elektriko Postojne, ampak tudi postojnsko jamo. On Je bil tuidi čitam komisije Postojnske jame in član občinskega odbora. Bil je tedaj Javno mnogo zaposlen. Za njegovo uspešno delovanje mu gre vse priznanje Ob koncu preteklega stoletja in začetku sedanje ga je živel v Ljubljani, kjer Je bil zaposlen kot uteužbenec v trgovskem podjetju. Tudi tukaj si je pridobil dosti znancev in prijateljev, ki se ga bodo Sotovo spominjali. Lahka naj mu bo domača ze«n Ija!
Sleparski prekupčevalci s preprogami
Ljubljana. 7. decembra Posli Bosancev, ki tako radi prihajajo v naše kraje z vsakovrstnim blagom, bo zadnji čas v tolikšni meri postali žrtev gospodarske krize, da se jih skoraj zmerom drži nekaj kriminala. Prav včeraj Je »Policijski dnevnik«, v katerem naša policijska uprava vsak dan sproti beleži večje in manjše prestopke in zločine na svo_ jem področju, objavil dva primera, ko so neki Bosanci s silo vdrli v stanovanje nekje na periferiji in prizadejali ljudem mnogo strahu, pa tudi nekaj škode.
Zadnjič pa so se trije bosanski prekupčevalci zglasili pri nekem uglednem trgovcu v škofji Loki in mu ponudili na prodaj perzijsko preprogo, ki so jo cenili do 11.000 Din. Trgovcu se je blago zdelo predrago in jih je odpravil, ©ez nekaj časa pa se je eden izmed Bosancev s pre. progo vrnil, napel trgovcu dolgo molitvico, češ da so se z avtomobilom pripeljali iz Ljubljane, pa nimajo, da bi poravnali račun, in po dolgem moledovanju Je škof-jeločan neznancu »posodil« 2000 Din, ta pa mu je Za garancijo pustil preprogo. A komaj je Bosanec izginil, je trgovec spoz_ nal, da je preproga vredna komaj kakih 500 Din in da je bil brezobzirno potegnjen. Te dni so v Ljubljani sleparja aretirali in zaprli, njegova pajdaša pa še iščejo.
Komfortno stanovanje
obstoječe iz treh sob, kabineta in pritiklin se odda s 1. februarjem na iVIiklo-šičevi cesti.
Informacije se dobe v pisarni Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16.
SOKOL
Sokol i. LJubljana—Tabor obvešča vse svoje članstvo, ki še ni poravnalo svoje članarine, da to stori čimprej, najdalje pa do 15, t. m. Članarina se lahko plača ali med uradnimi urami v društveni, ki posluje vsak dan razen nedelje in praznika od 17. do 20. ure, ali po dostavljeni položnici. Poleg tega bo te dni obiskal članstvo, ki še ni poravnalo člana, rine, naš inkasant. Storite svojo dolžnost in poravnajte svoje obveznosti napram društvu pravočasno, da s tem prihranite društvu nepotrebne stroške. Vsakega ne-plačujočega člana bo društvena uprava, sicer nerada, morala črtati z 31. decembrom t 1. iz društvenega katastra. Zato naj stori vsak svojo dolžnost čimprej. — Uprava.
Sokol Ježlca ponovi danes ob 16. »Polarni sem«, cene 2 ln 4 Dim. pripeljite mladino]
Češka filharmonija ▼ Parizu
V Op&ra oomique je bil te dni koncert Češke filharmonije. Sloveči praški glasbeni korpus je dosegel pod vodstvom mojstra Vaclava Talicha ogromen uspeh. Minister za narodno vzgojo Mario Roustan je pri. redil na čast češkim gostom slavnostno kosilo, na katerem jc poudaril, da Čehi predstavljajo eno najstarejših in najavtentič-nejiših civilizacij 6taTe celine. Češki glasbi je dolžna hvalo vsa Evropa. Minister je izročil dirigentu Vaciavu Talichu viteški red Častne legije.
Vremenski pregled
Ta teden je vladalo nad Evropo vreme precej enotnega tipa. pa znatno drugačno nego v prejšnjem tednu. Dočim nas je poprej ščitil anticiklonski hrbet, naklanjajoč nam prav neznaten mraz z meglo po nižinah, je zadnjo nedeljo vremenska situacija spremenila v tem, da je atlantska depresija razširila čez naše kraje svoje območje, pa nas opremila z vlago, padavinami in drugimi svojstvi slabega vremena. V razliki napram ciklonom v mesecu novembru je atlantska depresija segla do nas čez srednje Podonavje ter čez Vzhodne Alpe, pa si osnovala nekako podružnico z jedrom nad severnim Jadranom ter njegovim neposrednim sosedstvom. Taka situacija se je držala ves teden kolebajoč le v toliko, da je de-presijski sistem zdaj malo oslabel, zdaj se zopet ojačii. Depresijski vrtinec je v svojem južnem oddelku puhal čez Balkanski polotok zelo vlažne, pa tople zračne mase, ki so povzročile v južnih balkanskih deželah obilne padavine v obliki dežja; od tod n. pr. povodnji v Črni gori
V severnem sektorju depresije, kateremu so pripadali naši kraji, je vetrovni vrtinec poganjal proti zgornjemu Jadranu hladnejše zračne mase iz kontinentalnih predelov; toliko so nam shladile ozračje, da je mogel dež preiti v sneg. Toda skozi ves teden je potekala po Jugoslaviji meja med toplim in hladnim področjem, zato je ostal sneg moker in za praznovanje smučarskega novega leta še ni bilo pogojev. Enako se je v večini kontinentalne Evrope temperatura gibala okrog ničle. Po Rusiji in tudi po srednji Evropi je po večini snežilo, ali pošteno shladilo se še ni nikjer. Se vedno je mraz omejen na področje prav ob Uralu, vse ostalo leži pod gospostvom orjaške depresije, katere jedro se suče okrog Skandinavije. Koliko nasprotje napram srednji jeseni, ko so se depresije podile z neugna-no silo od Oceana proti Uralu, dočim se sedaj lenobno motajo na meji med morjem in celino. Kakor se pogosto opaža, je padlo tudi to pot za izredno nizko barometersko stanje razmeroma malo padavin. Sneg pa
je na žalost padel na mokra tla, kar za kmetijske potrebe ni dobro.
S prvim decembrom smo pričeli z zimo. Dasi je v resnici po Evropi še nI mnogo opaziti, so se pogoji zanjo vendarle že precej dobro pripravili s tem, da je snežna odeja pokrila že velik del kontinenta.
Vremensko poročilo
Številke sa označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja. 2, stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, g. smer in brzino vetra, oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin. Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. Sobota, 7. decembra. LJuMJam 7. 7&9.0, —1.4, »5, O, M, _,— LJubljana 14. 758.2, 0.0, 9i2, NE, 10, —. — Maribor 7. 767.0, -3.0, 80, NW2, 10, —. — Zagreb 7. 768.0, 0.0, 90, Wl, 10, dež, 0.1 Beograd 7. 767.6, 1, 90, WSW1, 10, dei.1 Sarajevo 7. 758.3, —1.0, 90, O, 10, sneg, 10 Skopi je 7. 756.6, 2.0 50.0, O, 10, —, — Kumlbor 7, 764.6, 13.0, 40, Wl, 9, dež, 1.0 Split 7. 754.0, 4.0 60, NE5, dež, 0.4 Ralb 7, 766.9, 4.0, 40, NE1, 5, —, —. Rog. Slatina 7, —, -4.0. 93, NI, O, —, —.
Temperature: Ljubljana l.,0 —2.4; Maribor 2.0, —2.0; Zagreto 4.0, O.O; Beograd 6.0, 0.0; Sarajevo 8.0, —2.0; Skopi Je 5.0, 1.0; Kumbor _, 9.0; Split 11.3, 3.0; Rafo —, 3.0; Rog. Slatina IA —40.
Točno plačaj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino
Z boljšimi praški doseže te tudi boljše uspehe zahtevajte praške
Al	O		l/\
ZAHVALA
Ob priliki težke izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega nadvse ljubljenega in nepozabnega soproga, očeta in starega očeta, brata in tasta, gospoda
JORAS MATEJA
se prisrčno zahvaljujemo tem potom vsem, ki so nam ob težki url naše neizmerne žalosti s tolažbo stala ob strani. Zahvaljujemo se prečastiti duhovščini, gg. zdravnikom Dr. Volavšku in Dr. Jamšku za vso njihovo naklonjenost, skrb in požrtvovalnost. Pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za v srce segajoče žalostinke — najlepša hvala vsem darovalcem vencev. Obenem se zahvaljujemo vsem mno-gobrojnim prijateljem in znancem, ki so pokojnika spremili k njegovemu zadnjemu tihemu domu v tako veličastnem številu.
Za mnogobrojne Izraze sočustva se vsem ln vsakomur naj-topleje zahvaljujemo.
LJUBLJANA, 8. decembra 1935.
ŽALUJOČI OSTALL
i
V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da Je naS nadvse ljubljeni soprog, brat, svak, gospod
IVAN STUPAN
krojaški mojster in hišni posestnik,
po kratkem trpljenju, dne 7. decembra 1935. ob \ 12. uri v starosti 57. let preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 9. t. m. ob 3. url popoldne na Frančiškansko pokopališče na Pobrežje.
MARIBOR, dne 7. decembra 1935.
MARIJA STUPAN, soproga in ostalo sorodstvo.
Offtputtjts.
©d danes dajemo našim bodočim (cupcem nzosknost, da prt de f o brezplačno do dragocenega radio - apar ata
Mahtecafte pojasnila od naših trgoocav
(šrhtfips radio
Javna zalivata.
Podpisani čutim dolžnost, da se tem potom zahvalim vodji internega oddelka maribor-s!:e splošne bolnice g. dr. Stanku Lutmanu za dragocen nasvet glede operacije mojega nevarno obolelega sina Mira Štublja in g. dr. Bajcu, specialistu za bolezni v glavi v Ljubljani, ker je z uspelo operacijo na glavi rešil mojemu sinu vid in življenje.
MARIBOR, dne 7. decembra 1935.
RUDOLF ŠTURELJ, Maribor.
V Ribnici n./ Dol.
v sredi trga, oddamo
4 LEPE OBŠIRNE POSLOVNE LOKALE,
event. tudi celo hišo. Lega je zelo ugodna, prostori so pripravni za vsako katerikoli trg. obrt. V hiši je tudi gostilniška obrt. Kraj je znan kot zelo prometen in ima ob-girno in bogato okolico. Ponudbe pod »Siguren dobiček« na ogl. odd. Jutra.
LEPO KURJE PERJE
nečohano kg po 5.— Din iz skladišča Maribor razpošilja po povzetjn
VILJEM ABT — ekspert Maribor
Najmanjši odjem 15 kg.
JCdcr oglašuje
tu napr* cfi#;e •
za Slovenijo išče ljubljanska tovarna modno-galanterijske stroke. Želi mlajšega, zelo agilnega in dobrovpeljanega zastopnika, po možnosti avtovozača. Ponudbe z navedbo zahtevkov in referenc na Društvo industrijcev in vele-trgovcev, Ljubljana, Trgovski dom.
&5S S"t<i	'PM	'p^-l	i SWi ■


ZNIŽANE CENE
dvokolea, otroSkifi igrač-nih. invalidskih vozičkov, prevoznih triclkljev. motorjev šivalnih strojev Cenilo t ran ko i »JiUlSUMA« t. BAIJKL, tovarna avokoie* m otroSkib vozičkov LJUBLJANA Karlovdka cesta Stev 4




PRI POJAVIH STAROSTI
pomagajo preizkušeni preparati dr. R. Weissa, ki se izdelujejo lz delotvornih žlez, a vsebujejo tudi VITAMINE DOBLJENE Z ULTRA VIOLETNIM ZRAČENJEM. Preparati
VIRILINE*	in	FERTILINE*
(za moške)	(za ženske)
dovajajo človeškemu telesu tiste snovi, ki manjkajo zaradi staranja in čijih nedostatek povzroča pri ženskah depresije, tegobo in naval krvi, a pri moških nespečnost, depresijo kakor tudi druge duševne in telesne znake staranja. Fertiline in Viriline se prodajajo posebej v prometu ln to v zavojčkih po 20 tablet, 40 tablet (za 13 dni) in 100 tablet (za 33 dni), a se dobivajo v vseh lekarnah, medtem ko se po poštnem povzetju lahko naroče pri lekarni SALVATOR Mr. S. Mittelbach, Zagreb, Jelačičev trg 2/UI.
Proizvaja kem. farm. tovarna dr. R. VVeiss, Berlin. OgL reg. pod S. br. 11011/1933

ZAHVALA
Dolžnost me veže, da se javno zahvalim gosp. Dr. Lojzetu Pirnatu pri Sv. Lovrencu na Pohorju za njegovo veliko požrtvovalnost ob času moje komplicirane, bolezni. Po njegovem nasvetu sem se zatekla k specialistom a vsi so mi svetovali, da se naj zaupam njemu. Bila sem torej od vseh obsojena na smrt a s pomočjo njegove zdravniške sposobnosti sem na podlagi izjav specialistov popolnoma okrevala.
Iskreno se mu zahvaljujem za ves njegov trud in mu želim, da bi imel še v naprej take uspehe v svojem vzvišenem poklicu.
RU2A BELA J
SV. LOVRENC NA POHORJU.
»Zveza organizacij mestnih uslužbencev v Ljubljani« sporoča svojemu članstvu, da je umrl njen zaslužni podpredsednik, tovariš
IGNACIJ MIHEVC,
višji monter mestne plinarne.
K večnemu počitku ga spremimo v nedeljo, dne 8. decembra 1935. ob 2. uri pop. izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice.
Zvestemu tovarišu ohranimo trajen, časten spomin!
LJUBLJANA, dne 7 .decembra 1935.

ZAHVALA
Ob prebridki izgubi naše drage hčerke
ZOFKE
se čutimo dolžni, da se zahvalimo njenim prijateljicam Bertki, Minki, Marici in Elioi, ki so jo tolažile v njeni bolezni in ji lajšale bol, zdravniku g. dr. Sarcu za njegovo požrtvovalnost, vsem darovalcem vencev in cvetja, čč. duhovščini, gasilski četi v Hlebcah in vsem drugim, ki ste jo spremili na njem zadnji poti.
Vsem in vsakemu iskrena hvala.
NOVAVAS, dne 3. decembra 1935.
JOSIP in FANT DEBELAK.
ZAHVALA
Ob priliki težke izgube naše dobre in nadvse ljubljene soproge, mame, omice, tašče in svakinje, gospe
ANE OGOREUTZ,
soproge trgovca in posestnika,
izrekamo tem potom prisrčno zahvalo vsem, ki so nam izrekli sožalje in spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem onim, ki so nam na katerikoli način lajšali težko bol. ki nas je zadela.
NOVO MESTO, dne 7. decembra 1935.
ŽALUJOČI OSTALI.

Kako se iene pomladijo
četrt ure p ed odhodom ?
Prečitajte pazljivo naslednji uvod, pa boste doznali, kako silno enostavno je ravnanje pri olepšanju in pri negi lepote. Ta način lahko tudi vi koristno uporabite že pri prvi priložnosti. Popolnoma gotovo je, da boste navdušeni zaradi doseženega uspeha.
1 j minul neoe eoote
□ Otrite lice, vrat in hrbet vanjem Creme Mouson tako pušča izrez na obleki, s CREMO MOUSON.
Opazili boste, kako hitro prodira CREME MOUSON v kožo. I ■ Potem nadaljujte z vriba-UJ vanje CREME MOUSON tako dolgo, dokler ni koža nasičena, ostanek, ki ne more več prodreti pod kožo, pa bo ostal kot bel oblog na licu, vratu in hrbtu.
0 To naravno masko za olep-šanje pustite 5 do 10 minut primerno lastnostim vaše kože, da mirno deluje.
Prijetno boste občutili zdravo gibanje prebujene in osvežene kože, lahko pa bosta ta čas tudi opazovali, kako CREME MOUSON gladi in mladostno napenja površino kože. I I Ko ste med tem I 4 I očistili roke ter jih tudi negovali s CREMO MOUSON, otrite prej navedena že namazana mesta na lahko z nežno in čisto brisačo. Smer te zdrave masaže vam kažejo naznačene puščice.
Iznenadeni in nepopisno os rečeni vidite potem, kako se obnovljena nežna koža v divni gladini brez sijaja pokaže pod odstranjeno masko.
Ne zamudite priložnosti, .temveč izrežite in dobro shranite to navodilo za nego lepote ter si nabavite CREME MOUSON, če je slučajno že nimate doma.
V vsaki strokovni trgovini se dobi CREME MOUSON.
Z G t O O KI M DUMKOM
Couch zefe
spalne fotelje, o to mane, modroce in vse tapetniške izdelke nudi solidno ln oo nizki ceni
RUDOLF RADOVAN
tapetnik Mestni trg štev. 15.
Kraljestvo
Večerna moda
Dnevi so ftrni in noči so bele — je re» kel neki pariški modni umetnik in ni govoril v paradoksu, temveč je enostavno opisal letošnjo modno sliko. Zares, črno prevladuje v letošnjih zbirkah dnevnih oblek in plaščev, prav kakor prevladujejo bele obleke v večerni modi.
Daleč nazaj v preteklost se je topot zagledala moda ko nam je ustvarila nove večerne obleke. Harmonija in plemeniti imir antičnih ltnij sta navdihnila večino teh marmornato belih, umetniško prepe. tih vodoravno nabranih in nagubanih večernih oblek. Pred našimi očmi vstaja zopet stara Grčija, kakor se je odražala v oblačilih svojih žen. Kako vam ugaja zamisel, da boste plesale v oblekah, ki so izdelane v slogu lepe Aspazije? Toda iz-bera je težka. Tudi če se odločite za antično obleko, boste omahovale med obleko iz fine, včasih celo prozorne svile, ki nas z navpično linijo svojih nežnih pliščjev spominja na vitke jonske stebre — tn med bleščečo satenasto obleko, ki se je z rafiniranimi prepenjavami in vodoravno nabranimi deli nekoliko bolj oddaljila od
K lepi večerni obiski
K lepi večerni obleki potrebujete lepe rokavice in elbganto večerno torb co! Nove večerne rokavice sežejo do komolca ali še višje in so iz gladkega, finega usnja. Posebnost večerne mode so rokavice, pre. bodene s drobnimi luknjicami, ki tvorijo krasen motiv cvetočih vrtnic. Moderne večerne torbice so iz svile ali iz temnega usnja in svetle kovine tr so posebno priročne in elegantne. Predmete, ki smo j;h narisali in še mnogo drugih elegantnih večernih torbic in rokavic dobite pri domači tvrdki V. Lesjak, Ljubljana, Selen« burgova olica.
prvotnega, antičtnega sloga, a pride v njej lepo telo vse bolj do veljave. Variacij je seveda nebroj. a mi se vsled pomanjkanja prostora moramo zadovoljiti z dvema oblekama v antičnem slogu, ki vam vsaka na svoj način pokažeta, kakor si moda zamišlja nove antične obleke.
Obleka s spredaj plisiranim krilom in delno plisiranimi rokavi, ki so tako široki, da prav za prav tvorijo kep, zastopa prvo smer, ki jo označujejo navpične linije plisčjev. Izrezu damo povdarka s progo iz srebrnega tvoriva iz enakega lamžja je izdelan tudi široki, prešiti pas (2. skica).
Vodoravno nabrana je naslednja obleka, ki si jo zamišljamo iz belega satena. Spredaj je obleka učinkovito enostavna in bi jo lahko imenovali gladko, če je ne bi po sredi od vrha pa do tal razdelil šiv, ki je od bokov do vratnega izreza nabran v vodoravne, tesno k telesu se prilegajoče gube. Tudi krilo je spredaj razmeroma ozko in se šele zadaj močno razširi, kajti pod hrbtnim izrezom smo v srednji šiv vstavili bogato zvončast del. prepenjava pod hrbtnim izrezom še bolj povdari kon» trast med gladko sprednjo in bogatejše izdelano zadnjo polo obleke {3. skica).
Torej bele obleke, pravi večerna moda. In vendar še nikoli ni bilo tako lepih barv prav v večerni modi, kakor ravno letos. To je eno izmed tistih modnih protislovij, ki napravijo modno sliko tako bogato in ki jih zna vsaka elegantna žena tako ceniti! Za nove večerne barve, ki se rav. najo po barvah dragih kamnov (rubinasto rdeča, smaragdno zelena, topazno rumena itd.) se moramo zahvaliti renesansi . . . Kajti preteklost se v letošnji modi ne oglaša samo z antičnimi oblekami, temveč tudi z oblekami, ki so jih ohranile spominu slike starin florentinskib mojstrov: te obleke so iz sočno barvastega tafta ali žameta, krilo pa je zlasti zadaj bogato nabrano in nagubano. Obleko prepašemo s kovinastim pasom ali s pasom iz blešče* čega kamenja. Zanimiv kontrast k širokemu krilu je ozek in gladek životek (1. skica).
Na zadnjem mestu pa smo vam prihranili še majhno modno presenečenje — praktično presenečenje, boste priznale »Tailleur de minuit« ga učinkovito ime.
MODNI SALON ROZMAN
LJUBLJANA — DVORNI TRG 3.
(Prelogova hiša), izdeluje D A IVI S K E K R O J E po meri iz najnovejših žurnalov. Isto tam tudi informacije za izgotovitev obleke.
nuje pariška moda: polnočni kostum . . . ali če hočete bolj po domače: večerni kostum. Izdelamo ga iz črnega tafta. satena ali žameta. Z jopico, ki ima obliko »ideali. ziranega« smokinga. se lahko pojavite v gledališču, na koncertih in sploh na vseh manjših prireditvah. Pod jopico je večerna bluza, če je iz srebrnega lamžja in na hrbtu globoko izrezana, nosite svoj ve« černi kostum tudi na velikih plesih. Morda pa si omislite več bluz, za vsako priložnost eno? (zadnja skica).
Zdravniška
posvetovalnica
B. S. Maribor. Potrebno je opazovanje in točna preiskava srca, da je moči izključiti organsko obolenje. Za to je edino primeren nasvet, da greste za nekaj časa v bolnico.
Naročnica- a) To ie »zv«sl»° obolenje bobniča in srednjega ušesa. Vzrok je ali podedovani naklon ali pa v mladosti pre^o-ljeno vnetje srednjega ušesa, dalje prekomerno uživanje alkohola, nikotina, itd. Zdraviti more to le zdravnik, ki opazuje potek in učinek uporabljenih metod, kar je zelo individualno Laiku se zdravljenje ne more prepustiti, ako naj ima uspeh, b) Izrazite motnje v delovanju te žleze so pn-lično redke. Vzroki motenj so večinoma podedovane anomalije včasih tudi pridobljene spremembe (alkohol nikotin, razne infekcije itd.) Znakov te bolezni, ki so najrazličnejši često laik niti ne opazi. Posledica tega je hiranje ali pa prekomerna debelost zaspanost, izredna rast posameznih delov telesa in udov ter končno motnje v funkciji tudi drugih organov. Zdravljenje more voditi le zdravnik. Ce sumite na »4*0 obolenje, je najbolje, da greste ali v bolnišnico ali pa na kliniko.
A. G. 28. Cesto umivanje las z mehko, topio vodo in mastnim milom. Dodajte vodi malo boraksa. Lasišče si masirajte s 5 do 10°/« salicylovim špiritom. Prav priporočljivo je da si lasišče obsevate z višin-fkim soncem (kremenčevo lučjo) na ta način, da obsevate prečo za prečo.
Kerdičbrod Najbolje jih odpravite s kon centrirano solno ali pa žvepleno kislino (pazi na obleko!). Kanite na bradavico eno kapljico s pomočjo steklene palčice, vendar čuvajte zdravo kožo. Na ta način jih odpravite brez bolečin in sledov.
A. G. Opazujte, pri katerih jedilih se pojavlja astmatičen napad, pri čemer posve-čaite posebno pažnjo raznim vrstam mesa in' posebno svinjini ter masti. Vaša domneva namreč ni točna; vedeti morate, da le prečesto tiči vzrok astmi v preobčutljivosti organizma napram izvestnim sestavnim delom naše hrane. To Pa je jako individualno. Dognati je torej treba, katere snovi so to, kar dosežete z opazovanjem. Te je treba nato iz hrane izločiti. Ce vae napade astma zavžijte eno tableto ephedrina-Ta občutljivost se da tudi odpraviti, vendar je treba za to opazovanje po zdravniku. Ce utegnete, pojdite v bolnišnico, kjer je zdravljenje in opazovanje mnogo bolj zanesljivo odnosno uspešnejše.
M. Z., Lj. Jasno sliko o naravi bolezni more dati le točna preiskava in opazovanje. Preveč zamotan je bpis, da bi si mogli ustvariti jasno sliko. Najbolje bo, da greste v bolnico. Vsekakor pa je malo verjetno, da bi bila vaša domneva utemeljena. Ena sama lastovka še ne prinese pomladi, gomazeti pa sploh ne more.
Mira. To se pripeti, ni pa nič zlega. Ne belite si torej las. za kar itak že skrbe današnje prilike. Prizadete dele si dobro na-mažite s kamilično kremo ali sličnim. 0 priliki se zopet oglasite.
Zaprtje. Predvsem se nikar ne trudite, da bi shujšali. V ostalem vam pa nujno priporočamo da se zopet lotite redne jutranje in večerne telovadbe, posebno vaj, ki silijo trebušno mišičevje k delu. Brez tega ne pojde. ker se črevo po dolgem sedenju poleni. Sedai imate tudi priliko za smučanje, kar vam fco tudi le koristilo. Izgovor. da ste po telovadbi preveč utrujeni, ne drži. S početka brez dvoma, potem pa se telo prilagodi. Telovadba naj traja le deset minut. Prosti čas čez dan in ob nedeljah porabite za izdatne izprehode. Prav dobro učinkuje na redno prebavo in odvajanje redno uživan je sad ja. posebno presnega; poskusite tudi s smokvami ki jih namočite zvečer, zjutraj Pa zaužijte. Tudi salata z mnogo olja dobro dene. Končno priporočamo še alliRatinove tablete. Bodite vztrajni, ker le tako morete doseči uspeh.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Zakaj so vas odpustili iz prejšnje službe?«
Služabnica: »Pozabila sem umiti otroke.«
Mali Petrček: »O mama, vzemi to!c
S A H
Ustanovni občni zbor Slovenske šahovske zveze bo v Ljubljani v nedeljo, dne 22. t. m. ob Yt 10 h dop. v lovski sobi hotela »Metropol« Dnevni red je sledeči: 1. poročila pripravljalnega odboTa, 2 črtanje in odobritev pravil, 3 volitev odbora in revizorjev, 4. določitev članarine. 5. proračun za 1 1936. 6. sklepanje o vršitvi prihod, obč. nega zbora. 7. slučajnosti. — Pripravljalni odbor zveze ponovno prosi vse šahovske klube sekcije in krožnike, kakor tudi pripravljalne odbore za ustanovitev novih klubov. da mu javijo, v kolikor tega že niso storili, takoj svoje naslove, nakar prejmejo podrobnejše podatke glede občnega zbora. Naslov zveze je: Ljub'jana, Šmartinska cesta 8.
Beograjski šahovski klub je v nedeljo na desetih deskah premagal novosadskega s 7 in pol : 2 in pol. Doslei so zmagali še vedno Novosadčani. Tudi tokrat so imeli na prvih treh deskah premoč Mojster Broder je remiziral z mojstrom Tntom mladi Raj-kovič je premagal mojstra Tomovica, Kul-
žinski je remiziral z dr. Braunom. *
Na Trebifcschevem turniriu vodi po 8-kolu Spielman s 5Vi. Vodstvo si je zasi-gural v tem kolu z zmago nad Glasso<m. ki mu sedaj skupno s SteimeTiem sledi s 5 točkami na drugem mestu Steiner ie nekoliko zaostal, ker ga je porazil Griinfeld. Becker in Eliskases 'mata po 8. kolu 4Vn (1) točk. Oriinfeld 4 (1).
Lilientha' igra v Lieningradu mateh z mojstrom Alatoroevom Dve partiii pred koncem vodi Alatorcev s 6 : 4 in stoji torej najbrž pred zmago.
*
V matehu za svetovno prvenstvo ie tik pred koncem prijel Euwe prvič v vodstvo. 23. rn 34 partija sta končali remis. V 23. je Aliehin zopet eksperimentiral v otvoritvi. prišel kot beli v slov. obrambi hitro v slabšo pozicijo in je šele po mal5 Euweje-vi nepazljivosti lahko reš'"l končnico s kmetom manj. V 34. partiji je igral svetovni prvak otvoritev (holandsko obr.) enkrat izjemoma dobro in korektno ter po zanimivem poteku dosegel dobi i en o pozicijo. V končnici kmetov pa ni našel nadaljevanja. ki je vodilo k zmagi. Pri Aljehrnu redek primer slabe igre v končnici! 25. partija, ki jo danes prinašam, je dala Euwe-ju vodstvo 8 : 7 pri 10 remijih. Aljehin je zopet igral otvoritev lahkomišljeno, potem pa še na več mestih prezrl najmočnejša nadaljevanja. — Vprašanje je sedaj, če »e bo v zadnjih petih partijah mogel Aljehin toliko zbrati, da bo izenačil. S svojo sedanjo slabo igro bo to težko dosegeL Poleg slabe teoretične priprave in očitne, trajinejše indispozicije, dela Aljehinu proti koncu očividno težave še slaba fizična komdicija. Za ta, doslej pri Aljehrnu neznani pojav daje morda pojasnilo Izjava vodje mateha-mojstra Kmocha. ki v »Mahr.-Ostrauer Mor-genzeitung« sicer odločno dem en tira vesti, da bi bilo pri 21. partiji prišlo do koksne-ga incidenta ali da bi »e bil Aljehin nekorektno obnašal, obenem pa ugotavlja, da je Aljehin deloma sam kriv razširjanja takih vesti, ker ga pač poročevalci še nekaj ur pred začetkom partij vidijo vinjenega.
Damski gambit. Beli: dr. Aljehin.	Črni: dr. Euwe.
(25. partija; Amsterdam, 1. in 2 dec.)
1)	d 2 - d 4	d 7 — d 5
2)	c 2 — c 4	c 7 — c 6
3)	S g 1 — f 3	S g 8 — f 6
4)	S b 1 — c 3	e 7 — e 6
5)	L c 1 — g 5 S b 8 — d 7
6)	e 2 — e 3	D d 8 — a 5 Znana ostra Pillsburyjeva poteza, imenovana tudi Cambridge—Springs—obramba.
7)	c 4 : d 5 Vsa druga nadaljevanja so bolj raziskana in dajo črnemu dovolj dobro igro.
7)____...	S f 6 : d 5
8)	D d 1 — d 2 Modna poteza zadnjih let, obenem pa
tudi edino dobro nadaljevanje za belega. Na 8) Db3. Lb4, 9) Tel, e5! pride črni v prednost (takozvana jugoslovenska varianta).
8)...... S d 7 - b 6
Običajno je igral črni doslej tu Lb4. toda praksa govori glede te poteze v prilog belemu. Euwejevo potezo je priporočalo že
Uporabi a;te ui Vaše lase za VaSe ,?ce
f^filk
shampoon milo
več mojstrov, vendar sd je doslej ni upal nihče igrati, ker so se vsi bali napada, ki da ga z žrtvijo kmeta bela nato lahko doseže.
9) L f 1 — d 3 Pri tej potezi je sledil Aljehin analizam ruskih mojstrov, ki pa se tu slabo obnesejo. V poštev prihaja še 9) Tel, kar pa je radi {6, 10) Lbr, Sc3:, 11) bc3:. Sa4 sumljivo, aH pa 9) a3, kar priporoča naš mojster V. Vu-kovič.
S d 5 : c 3 S b 6 — d 5
9	).....
10)	b 2 : c 3
11)	T a 1 — c 1 ? To pa je prav huda napaka. Ce že beli
hoče žrtvovati kmeta, naj bi bil igral 11) 0 — 0, D c 3 :, 12) D e 2, nakar bi z e 4 res obdržal inicijativo.
11	)..........S d 5 : c 3!
Seveda! Saj ne gre niti Dc3, niti Tc3:.
12)	0 — 0	L f 8 — b 4 Grozi D a 2:. Zato:
13)	a 2 — a 3	D a 5 : a 3
14)	Tel — al	D a 3 — b 3
15)	L d 3 — c 2 Beli za svoja dva	žrtvovana kmeta ni
mnogo dosegel. Bolje pa je bilo tu morda le 15) Se5, na pr. Se4, 16) De2, Sg5:, 17) f4 itd. (ffc, 18) Sc4.
15	)..........D b 3 — d5
Se bolje S e 41.
16)	e 3 — e 4 Tretja žrtev, potrebna radi grožnje
c 6 — c 5.
16	)..........S c 3 : e 4
17)	D d 2 : b 4	Se4:g5
18)	S f 3 — e 5	a 7 — a 5!
19)	D b 4 — a 3	f 7 — f 6
20)	L c 2 — g 6 + ? Po tej ponovni napaki je partije takore-
koč konec. Mesto tega bi bil z 39) Ii>3, Dd8 (ne Dd4 :, 21) Sc4) 21) Sc4, Sf7, 22) Tfel, De7, 23) Sb6 imel beli še precej igre.
20	)..........h 7 : g 6
21)	S e 5 : g 6 S g 5 — f 3 + 1 Odločilna protikombinacija, ki lepo pari r a dvojno grožnjo De7 mat aH Sh8. Beli sedaj mora menjati dame. (22) gf3:, Dg5+-
22)	D a 3 : f 3	Dd5:!3
23)	g 2 : f 3	T h 8 — h 5 34) S g 6 — f 4 T h 5 — f 5
25)	S f 4— d 3	Tf 5 : f 3 Končnice 9 tremi krneti manj prav za
prav belemu ne bi bik)	treba igrati naprej.
26)	S d 3 — c 5	b 7 — b 6
27)	K g 1 — g 2	Tf 3—f 4
28)	S c 5 — b 3	e 6— c 5
29)	d 4 : e 5	L c 8 — e 6
30)	S b 3 — c 1	0 — 0 — 0
31)	e 5 : f 6	T f 4 - g 4 +
32)	Kg 2 — f 3	T d 8 — f 8
33)	K f 3 — e 3	Tf8:f6
34)	f 2 — f 4	g 7 — g 5
35)	Sc 1 —d3	L e 6 — e 4
36)	f 4 — f5	T g 4 — h 4
37)	Tal — d 1	T h 4 : h 2
38)	K e 3 — e 4	T h 2 — e 2 +
39)	K e 4 — f 3	Te2-e8
40)	K f 3 — g 4	T e 8 — d 8
41)	S d 3 —e 5	Td8:dl To je še enostavneje nego 41).....
Lfl :, 42) Tfl:, Tg8, 43) Sg6? Tgg6 :. 44) fg6 : Tg6:
42)	T f 1 : d 1	L c 4 — e 2 +
43)	K g 4 : g 5	T f 6 : f 5 + 44> K g 5 : f 5 Le2:dl 45) Se5 :c6 «5 —a4
Tu se je Aliehin končno vdal, saj bi moral dati za kmeta še figuro.
Vasja Pire.
Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
ranico
MO
Socialno zgodovinski roman	5
Malo spomina je ostalo na stare lastnike doline, Kelte, ki so živeli še pred Rimljani v njej. Ime Savinje — po naše reka — in Celje — po naše kraj ob vodi — nam govorita v njihovem dolgo neznanem jeziku in vrsta gomil pri šeščah nam je odkrila izdelke njihovih rok: glinaste vrče in bakren nakit. Ljudje so izginili brez sledu, trdi zgodovina. Toda če pogledamo redko posejane kmetije po obronkih doline, najdemo še vedno čudne svetlolasce s črnimi mandeljnovimi očmi in nepojmljivimi hišnimi imeni: Huš, Pecgos in drugi. Kakor svobodnjaki so živeli ti rodovi v najhujših časih tlačanstva, možeč in ženeč se med seboj, brez ožjih stikov z dolinci.
Takšna je bila tudi Dobrava. V letu lakote in neteka 1817., ko so umirali po dolini gruntarji in ni nihče niti mislil na ženitev, so hrupno svatovali na Dobravi, kjer so bili polni hlevi, svinjaki in kašče, kakor v deveti deželi. Janez je komaj stopil v osemnajsto leto, ko mu je že moral izročiti oče Matjon posestvo. K temu koraku ga je največ prisilila bolezen. Vkljub svojim krepkim petim križem ga je protin zvil, da je bilo groza gledati njegove zvite prste, podobne krempljem ujede. Za delo ni bil več. Hribovski grunt pa zahteva od vsakogar dva para rok. Bridko je bilo iti v kot njegovi komaj štiridesetletni ženi Barbari, toda šlo je za sina edinca, da ga otme vojaški suknji.
Matjon je poiskal sinu ženo kar pri sosedu in je
bilo prav vsem, saj je Pecgos že davno na tihem želel, da bi prišla njegova Agata na Dobravo, kjer je bila po ustnem izročilu že od nekdaj bogatija. Kako so prišli Dobravci do denarja, ni nihče natanko vedel. Prav čudne reči so se govorile o tem, kakor da ni bilo vse spoštno. Toda Dobravci se niso menili za to, saj so hranili rumen pergament iz leta 1335., ki je dokazoval, da je plačal Johann pl.. Prager iz Prusije Andreju Dobravcu za obsežno zemljišče od Dolenje vasi do kapeljske ceste in za polovico severnega pobočja 2vajge tri tisoč dukatov. Tam je postavil Prager grad in ga imenoval, ker je stal sredi gozda, Pragwald, domačini so ga pa preobrnili po svoje v Prebold.
Dobravi so ostali pa obsežni travniki in mlin po'eg gradu ob potoku Bolski. Mlin je godel zmerom po krofu graščini, toda Dobravci ga niso hoteli prodati, češ da jih je graščina opeharila pri meji. A s silo se vendar ni upal Prebold nastopiti proti njim, ker jih je ščitila mogočna roka oglejskega patriarha, lastnika gornjegraiske gosposke.
Že mlada, ko sta hodila v šempavelsko župnijsko šolo, v kateri je poučeval stari kaplan Martin Asu pisanje, branje, štetje in verske resnice, sta se imela rada Dobravčev edinec Janez in Pecgosova Asratka. Kar samo po sebi umljivo se jima je zdelo, da sta stopila pred oltar, kier ju je poročil žunniV ^menico Malignani. Italijan, ki ni znal našega jezika.
Srečo na Dobravi je kljub vsej ljubezni kalila ena okolnost. zaroda ni bilo. Leto je minevalo za letom ter se tako večala žalost. V osmem letu pa se je naposled le oglasilo dolgo pričakovano vekanje tudi na Dobravi. . 2e prej slabotna mlada Dobravka ie iela po porodu kar vidno hirati, da so rekali ljudje, ko ie no letu dni umrla, da jo je vzela izpol-niena želia Bridko je žaloval Janez po do^ri Agati Vso svojo ljubezen .je prenesel na hčerko Marietico Kadar je le utegnil, jo je pestoval in se igral z njo,
kakor da se je pomladil v njenega bratca in je njuno vriskanje odmevalo daleč v hrib.
Znanci so ženili mladega vdovca, kadar se je le prikazal med nje. toda Janez se je samo smejal njihovemu prizadevanju. Dejal je:
r~

mMM
^/e nevesti imam v mtu, ceinu naj mi bo se "tja«.
Poleg naglo rastoče Marjetice je bila njegova mati jarbara tista, ki je podpirala tri ogle pri hiši. Peti
križ je že lezel na njen hrbet, toda prisodil bi ji bil vsakdo komaj štiri. Niti enega belega ni bilo med njenimi dogimi črnimi lasmi, a njena lica so se kosala v gladkosti in prijetni rdečici lahko še tedaj z mladimi nevestami.
»Kakor vdova pri živem možu je«, so jo pomilo-vali, toda delali so ji krivico, saj je živela, kakor živi na tisoče mater, za druge in pozabljala pri delu na sebe.
Pozno se je bil zbudil drugo jutro po žalskem sejmu Janez. Kar oblečen se je bil vrgel na posteljo v večjem koncu hiše, v malem so stanovali staršL Težka glava ga je spominjala prejšnjega večera. Ko pa je šel z roko po vratu, je otipal svileno ruto. Ozrl se je po sebi in se razhudil nad samim seboj, ker je videl, da je zaspal kar v pražnji obleki:
»Ta neumna pijača! Kar dobro je, da se rešuješ samo enkrat na leto in da so sejmi redki. Človek bi se nazadnje res še zapustil«. Prav si je priznal Janez, kajti tajiti ni mogel, da je poslednja leta vse češče kakor preteklo noč zaspal, ako je sploh prišel pred svitom domov.
Vstal je, si pretegnil mišičasto telo, naglo vrgel s sebe pražnjo obleko in zlezel v delovne hodnice. je stal pri studencu pred hišo. kjer je iz tater-tekla v stalnem curku voda, napeljana z Pesnikove planine nad 2vajgo. Pod vil je Janez srajco za vratom in visoko zavihal rokave, potem pa vtaknil glavo pod ledeni curek. Kakor na ožgano ilovico je prasketala voda na njegov zarjaveli šinjek. Pod osvežujočo kopeljo je prskal kakor spočit žrebec, ko je stopila na prag mati. Temna senca ji je ležala na obrazu. Videč sinovo početje, ji je zaigral smehljaj okrog ust:
»Seveda je potrebna po takem godovanju tudi žehta«.
Kravji odpsdld ^HfiliMto kurivo
Kaj pravijo življenjske izkušnje - Weiningerjeva razlaga moškosti in ženskosti — Raznospolnost je prvi pogoj za idealni zakon — Moški ostane dalj časa mladosten nego
Tudi čustveno življenje in ljubezen mora imeti svoje zakone. Filozofija in znanost sta se dovolj trudili, da bi našli bistvo teh zakonov. Filozofija brez uspeha znanost pa vsaj z malenkostnim. Bili so tudi možje, ki so načeli vprašanje, kaj je ljubezen in ga skušali pojasniti z meto. dami obeh področij. Tako sloviti Weinin« ger, ki je trdil, da je zakon ljubezni povsem matematičen zakon, ki ga je mogoče celo natančno izračunati. Vsak moški, je trdil Weininger, je malo ženski, vsaka ženska ima v sebi nekaj moške primesi. Zakon ljubezni pa se glasi, da privlačuje ženskega moškega moška ženska in narobe. Idealna ljubezen in popolni zakon sta mogoča le tedaj, če se dobita razno, spolna druga, katerih moška in ženska primes se dopolnjujeta.
Moškost in ženskost, moška in ženska primes se marajo dopolnjevati stoodstot« nato. Ce so Weiningerju preložili sliko kakšnega dekleta, je na podlagi svoje teorije lahko natančno opisal moža, v katerega bi se z najboljšim uspehom zaljubilo to dekle. Stvar je le v tem, da je vendarle malo preveč nedoločno uvrščati obrazne poteze in lastnosti značaja v žensko ali moško rubriko. Samovoljnosti in a tem zmot ni mogoče nikoli izključiti — s tem pa pade vsa lepa teorija v vodo, kajti ni mogoče zanikati, da bi v Weiningerjevih nazorih ne bilo tudi zrna resnice. Weinin_ gerju gre vsaj zasluga, da je pojav lju» bežni iztrgal ozračju mistike in ga skušal razložiti z merilom in številom. Seveda pa nedostaje temu zakonu važni činitelj starostne razlike.
Črudno je vendar, da so zakonski možje v vseh časih in vseh deželah v veliki večini vseh primerov nekaj starejši od svojih
žen. Isti pojav je opažati v ljubezenskih razmerjih, a baš to bi oporekalo pojasnilu, da je moški pač šele v višjih letih gospodarsko tako ustaljen, da mu je mogoče ustanoviti svoje gospodinjstvo. To pojasnilo bi veljalo Za sklepanje zakonov, lju. bežen pa je baš za takšne stvari slepa. Boljša razlaga bo v različnosti življenjske krivulje obeh spolov. Dekleta so telesno in duševno veliko prej dozorela nego mla* deniči, v nerodnih letih je dekle bolj žena nego mladenič mož. To se pravi, da je tudi prej zrela za ljubezen in zakon, dočim se mora mladenič pač še nekoliko razvijati in potrpeti. Različnost teh življenskih krivulj pri obeh spolih se izraža tudi v poznejših letih. Za določanje teh razlik je odkrila moderna znanost tudi neoporečne metode, metode, ki se naslanjajo na izlo-čevafao delo notranjih žlez in so v zvezi s spolnim življenjem.
Tu se je pokazalo, da prenehajo te žleze v neki določni starosti pri ženski nenadno s svojim delom. Odslužile so, popolna sprememba osebnosti uvaja novo življenjsko dobo, dobo starosti. Drugače je pri moškem. Krivulja njegove zrelosti začenja sicer padati z vrha mladostne moči, toda normalno ne doseže nikoli ničle, niti v najvišji, patriarhalni starosti. Seveda ne smemo te trajne zrelosti moža postavljati v isto vrsto z mladostno sSlo, a vendar ostane dejstvo, da je modki dalje časa »mladosten« nego ženska. To je pa tudi tisto, kar dela baje slepo ljubezen svetlo, vidno in kar povzroča, da moški in ženske od vselej praktično sledijo in izkoriščajo zakon različnih življenjskih krivulj obeh spolov, ne da bi se tega v večini primerov niti zavedali. Paradoksen, toda resničen stavek: Ker se moški ne stara, mora biti starejši...
Grob Cezarja Borgia
Odkritje v Viani na španskem
Pri restavracijskih delih v Marijini cerkvi v Viani na Španskem so pred nekoliko meseci pod najvišjo stopnico glavnega stopnišča odkrili star grob in v njem os-tanke okostja v titeški opravi iz 15. stoletja. Na neki plošči poleg groba je bil napis v španščini: »Tu počiva nekoliko prahu, ki se ga je nekoč bala vsa zemlja.« Na p'ošči sta bila vklesana nadalje dva bika, kar je bilo nekoč grb proslule rodbine Borgijcev.
Potomci te družine v Španiji še danes žive, dočim so v Italiji, kjer je dosegla največjo moč, že davno izumrli. Preisk-ava. ki so jo vodili po tej najdbi, je pokazala, da
Skozi abesinsko goščavo na severno fronto
Krvoločni Adalci — Tropi vreščečih opic in tropski pajki — Pavijan z gorjačo
Kari von Wiegand. posebni poročevalec v Abesiniji opisuje svoje potovanje iz De-sieja na severno fronto. Vozil se je najpr-vo dolge ure skozi ozemlje divjih adalijs-k:ih rodov in njegovi abesinski služabniki so ta časa prestajali paničen strah pred napadi teh rodov. Pomiriti jih ni moglo niti moderno orožje, s katerim je bila mala efaspedicija opremljena. Pripovedovali so grozovite stvari o krvoločnosti Adalcev, ki svcje ujetnike strašno pohabljajo. Sreča je bila, da jim je ta strah nekoliko lajšala zavest, da so postale adalske vasi zavoljo mobilizacije bolj revne na možeh. Svobodno Pa so zadihali šele tedaj, ko je prišla ekspedicija v drugo ozemlje.
Tu se jim je primerila majhna nezgoda. Ko je vozil težko naložen tovorni avtomobil čez lesen most, ki so ga bili abesinski pionirji postavili preko globoke, ta čas popolnoma izsušene rečne struge, so se zadnja kolesa vdrla skozi lesene mostnice. Šele potem, ko sta prispela dva abesinska vojaška avtomobila, je bilo mogoče s pomočjo njiju posadk spraviti vozilo naprej.
Cesta, po kateri so sedaj nadaljevali svojo vožnjo in ki vodo iz Desieja do fronte, je bila tipična etapna cesta. V neprestani menjavi so tu srečavali moderno opremljene polke na pohodu in velike tovorne ko-
lone z orožjem, municijo in živili. Časnikar je dobil tu popolnoma nov vti3 o abesinskih pripravah za vojno. Organizacija vojnega dovoza je popolnoma evropska in na videz gre vse v najlepšem redu. Ogromne mase ljudi in materiala dajejo slutiti, da te vojne v nasprotju z vsakodnevnimi vestmi ne bo tako kmalu konec, vsaj Abesinci jo bodo lahko vzdržali.
Cesta se je začela polagoma nižati, visokogorska dežela je ostajala za njimi, dospeli so v abesinsko goščavo. Neprestano so se tu pojavljale tolpe opic, ki so dvigale ob njihovem bližanju strašen vrišč. Poskusili so malo lova na te živali, toda poskus so morali kmalu ustaviti, kajti nemogoče je bilo prodirati v goščavi. Po robu so se jim postavljale močne kakor iz vrvic spletene mreže ogromnih tropskih pajkov. Te mreže so snemale možem tropske čelade z glav, zaščitne naočnike z oči in so ovirale uporabo pušk. Na močni veji, ki je molela preko ceste, je čepel orjaški pavian z debelo gorjačo v roki in videti je bilo, da bi se rad spoprijel z ljudmi. Ljudje pa niso imeli časa, da bi se spopadli s tem obcestnim živalskim razbojnikom.
Tako so nadaljevali ure in ure skozi neskončno goščavo pot proti fronti.
gre nedvomno za ostanke Cezarja Borgia, sinu papeža Aleksandra VI. in brata Lukrecije Borgia. Cezar j^ spadal med najbolj nevarne in zavratne tirane v dobi papeške posvetne mogočnosti. L. 1506. so ga pregnali iz Italije in je padel na čelu upornega vojaškega oddelka v bitki proti španskemu kralju pred vrati Viane. Doslej so menili, da leži njegov grob nekje v Pampeluni, a zdaj se je izkazalo, da 60 ga tudi pokopali tam, kjer je padel.
Pri nas ne govore
fraze
temveč dejstva!
rof/a.
JE NAJJAČJA V CELI JUGOSLAVIJI
1.	po vsebini litija, (proti sečni kislini)
2.	po množini prirodne ogljikove kisline (panhormon)
3.	po množini in raznolikosti sestavin i n
edina v celi Jugoslaviji
4.	s težkimi metali (za čiščenje in okrepitev krvi in življenskih sokov v organizmu).
Zato je tako zdrava in dobra S
Angleška 1« 1960.
Ta čas predvajajo v Londonu film, kd kaže, kako bo na Angleškem 1. 1960. Predor pod Atlantikom, prerokuje ta film, bo takrat že davno dograjen im iz Londona se boš lahko pripeljal v New York v matnij netgo desetih urah. Seveda bo marsikaj postalo Sedo drugačno. Le v parlatmen/bu bo §e vse, kako«- je sedaj: poslanci si bodo se-delii kakor 6edaj nasproti isn med njimi bo stolovel kaikor danes »epeaker« z opremimo lasuljo na gJavii ter padiŠ, da dobre mamrire v »zboru genilemenotv« ne bodo trpele.
Trening za umski šport
Že ne iz rodu Galla prodajajo na trgu kravje odpadke, ki dajejo za abesinske
razmere izvrstno gorivo
Živi okostnjak
Operiranec, Id so mu že davno prerokovali smrt, a še
vedno noče umreti
Pred petimi leti bi morali operirati mlar dega Londončana z imenom Balthasar. Zdravniki so le malo upali, da bo operacijo preživel, a tudi če bi se ne dal operirati, bi moral umreti. Londonski antropološki muzej se je zanimal za zadevo. In to ni bilo čudno, saj je bil Balthasar velikan, ki je meril v višino nič manj nego 2 m 4 cm. Vodstvo muzeja ga je prosilo, da bi za primer svoje smrti zapisal svoje Okostje tej ustanovi, za kar bi prejel lepo vsoto denarja.
Pacient je na ponudbo pristal, vendar
si je izprosil, da bi mu namesto dogovorjene vsote naenkrat dajali določeno mesečno rento do njegove smrti. Na podlagi poročila kirurgov, ki so menili, da bo mladi mož umrl v kratkem, je emuzej sprejel ta predlog, podpisal pogodbo in napravil zelo slabo kupčijo. Balthasar je namreč te dni praznoval že peto obletnico dne, ko so podpisali pogodbo. Njegova bolezen je že davno izginila kakor kafra, a nadaljnje brezskrbno življenje mu je zagotovljeno z mesečnimi r&ntami muzeja, ki je ostat pogodbi seveda zvest.
Čeh prva žrtev stratosfere
Francoski zrakoplovec Savel je bil po svojih prednikih
iz Tlumačevega na češkem
Francoski pisatelj Abel Moreau je izdal te dni knjigo, v kateri pravi med drugim, da je bil francoski zrakoplovec Teodor Henrik Sivel po rodu Ceh. Sivelov ded je bil Jožef Šivel iz Tlumačeva. Po precej burnem življenju se je nastanil na francoskem. Njegov vnuk—pisal se je že Sivel—je bil sprva mornariški častnik in .ie potem postal zrakoplovec. 27. sept. 1874. se je dvignil z balonom. Med drugim se je dvigal tudi z zračnim vozilom, ki je sestajalo iz petih skupai zvezanih bailonov. Polet s takšnim balonom je napravil tudi v Plznju.
Svoj zadnji polet je napravil Sivel m. apr. 1875. z znanima letalcema Crocejem Spinellijem in Tissandiereom. Njih baion »Zenithc se je dvignil malo pred 13. v La Villetteu pri Parizu. V skopih treh četrtih ure je dosegel višino 7000 m, v višini 8000 m je Tissandiere izgubil zavest in se osvestil šele potem, ko je bak>n že naglo pada L Sivel in SpinelK sta se bila zadušila. Ob 15.15 je Tissandiere pristal pri Cironu v departementu Indre. Sivela ia Spinellija so potem pokopali na pokopališču PSre Lachaise v Parizu.
Potni listi za dragulje
štiri fotografije in natančen popis kamnov
Z novo odredbo je francoska vlada poostrila nadzorstvo nad trgovino z dragulji. Ta odredba je bila potrebna zavoljo čedalje bolj naraščajoče trgovine s falsifi-kati. Organizacija pariških draguljarjev je osnovala laboratorij, v katerega prinese lahko vsak draguljar ali tudi zasebnik svoje dragulje; da mu jih tam natančno preiščejo in popišejo. Cez nekoliko dni prejme lastnik z dragulji vred posebne listine, ki spominjajo na prave osebne potne liste.
V teh dokumentih je vsak dragulj zastopan s štirimi fotografijami, ki ga kažejo od štirih stnarai, nadalje je v posebni rubriki natančen popis vseh njegovih lastnosti. Kopije teh listin se dostavijo avtomatično V6em inostranskim draguljarskim organizacijam, ki si bodo v to svrho omislile povsod posebne arhive. Ne samo trgovina s fal-sifikati, temveč tudi prodaja ukradenih draguljev, vsaj dragocenejših in značilnej. ših, bo postala na ta način nemogoča.
gečaj srn smučarje t G«iulwl4!lihiMwl»i m Bavarskem, kjer se rimski športniki pripravljaj« na olimpije v snegu
Prej jetika, zda] rak
Češkoslovaški minister za narodno zdirav-je dr. Ozeoh je te dmd v parlamenta! govorni o zdravstvenih problemih v tej državi im je med drugim dejail, da usmirljlkost sedaj si-oer pada, narašča pa število obolenj. Umrljivost za jetilko posebno netsaduje, pač pa je opažati, da zahteva rak vsako leto več žrtev. Lansko lebo je za t» boleznn jo na češkoslovaškem umito 18.138 oseb. Posebno hudo pa je naraščanje umrljivosti zavalijo bolennd srca im krvmega obtoka. Le-ns/ko leto so zahtevale 30.842 smrtnih žrtev. S tem eo te bolezni stopile na prvo mesto >v frtaitistffla smrti. Zelo narašča tudi revroatiizem, ki spada med najbolj nevarne socialne bol«™-
Živinoreja
sredi Pariza
pngrf fcrtftMm le nastal sredi Pan-im, v ulici de la Cr<>ix Ntvort požar, M )e dtel gasilcem mnogo dela. pretilo je namreč neprestano, da se ogenj ra^iri na trfiižmje shrambe sena im eiatm©.
Te podeželske 2gra<3be pripaidajb veffiiki {a<rmi, ki se je ohranila sredi ivelemesta še te prejšnja časov, še pred mekolnko leti Je bilo v njenih velikih hlevih Po*no živine, ta čas je v njih vsaj še nekoliko konj dn krav. Naspr0<tmo pa le v parku te fejnme ta v njegovem ilfliHfcnem ribniku še Potao vsaJkovrsfene perutnine, kokoši, rac, gosi, puranov itd. Kako dolglo &e bo še 'obdržala ta podeželja oaaa v veliko-raestmi keimenitl Puščavi, pa ieevedta ni težko uganiti.
Ena krava in 40 ljudi
Na živinskem sejmu v francoskem mestecu Beam sur Ligaion 6e je med na jvečjim vrvenjem splašila neka krava. Iztrgiaila ee je svojemu lastniku in jo uovrfe po cestah, podrla 15 oseb. ki so bile težko poSfkodo-vame. fcaikšnih 25 drugih oseb pa so pohodni im teflko poškodovali ljudje, ki eo v paniki bežaila.
Vse je zadovoljno,
saj ni cenejše in večje izbere blaga za obleke, za gospode in dečke, dalje zimskih sukenj. suknjičev, plaščev m dežnih planov, kot dt!
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA
Miss Nikotin
Pred kratkim se je vršilo v New Yorku tekmovanje tobačnih delavk, ki so ga priredili lastniki tobačnih na&adov in tovarn. Šlo je za to, katera bo nosila najokusnej-še —iz tobačnih listov izdelano oblačilo. Mimo žirije iz najbolj znanih n?^vyorškili umetnikov je šlo na stotine in stotine tobačnih delavk v najoriginahiejših kostumih. Palmo zmage si j8 priborila končno neka Patersonova, ki je prejela za svojo lepoto kakor za lepoto in okusnost svojega oblačila naslov »gospodične Nikotinc.
KADAR PERETE UPORABLJAJTE LE DOBRO MILO. — DOBRO IN POCENI PA JE
HUBEETUS
MILO, NAS KVALITETNI SLOVENSKI IZDELEK.
ANEKDOTA
iKo je Filip Makedonska premagal Bare, je vzkliknil njegov mali, častihlepni sin, poznejši Aleksander Veliki, slabe volje« »Ničesar mj ne bo ostavil, da bi jaz osvo-
VSAK DAN ENA
»(Pravijo: Cas je z!a&o. Pa vendar vi. dim, da ima človek lahko prav dosti časa fei £rav nič denarja x -*o>Politiken«)
Za sneg brozgo
Za gospode
Otroške 39.— 49. —
Damske 29.— Otroške 25.— 29.—
MLEČNA ČOKOLADA
TA IZVRSTNA ZELO ZAHTEVANA SLAŽČHCA UŽIVA SVETOVNI SLOVES. KER SE KJEN1 PROIZVODNJI POKLANJA NAJVEČJA POZORNOST.
KLJUČ SVETA - za vas je
PHILIPS RADIO APARAT
}•■< w*m§ti<
<'•** m!- *'-
I^Ji^Sut-^bSij r«
■ '*=.» ■ f Jp - a "'• v'--. v ' <
Typa 944 A
Din 120-
mesečno.
Prvovrstna izdelava Nizke cene Dolgoročno odplačevanje
Typa 510 A
Din 270'-
mesečno.
Typa 510 A 5+1 cevni oktodni superpozi-
cijsld prejemnik * vdelanim dinamičnim zvočnikom, automatična regulacija fadinga, skala z izpisanimi imeni postaj.
Cena .....Din $825.—
na obroke naptečOo Din 278-— ln 15 obrokov po . Din 270.—
X*pa 944 A	z ZAHTEVAJTE
vdelanim dinamičnim zvočnikom, »c&ia z izpisanimi imeni postaj.
lena .....1995^—
na obroke naplačUo Din 159.— ln IS obrokov po . Din 120.—:
BREZPLAČNO PREDVAJANJE PRI ZASTOPSTVU
H. SUTTHER
Ljubljana, Aleksandrova 6 Celje, Aleksandrova 9
ji imi j£i

mvljonje uh»«iim (kklajjia.ta. borili* preprečita, bol«znn ozdravili, ilab<>«z ojačiti, neetalne moremo učvrstiti, is nesrečne na.praviti »rečael
Kaj je vzrok vsake bolezni?
Oslabljen}« iivcev. potrtost, izguba do brili prijateljev ali svojih bližnjih razoftaranje. strah pred boleznijo, *':ab nafiin iivljenji in mnogo drugih rasiogov.
Zadovoljstvo ^	Je aajboljfi tdravnak! So pott, ki T*
m<wjo dovesti do dobrega razpoloženja oživiti Tvoj Jtifaj, »polniti Te i novim ui>&njem; ta [><rt je pa opasana v roa-pnavi, ki jc ie mor« vsakdo, ki »ahteva dobiti takoj m
povsem brezplačno!
V H asafi nrkoftni knjižici je matodmafeuo. kak« morete ▼ fcriiksaB ča«i m 'orea ovire mod ie*om o javita iavee ui nt!K«e, odpravili ii&oo nrapoioranje, trudni, raztreseno«*. uelab spomina. n«r»*poloieo)e ia delo iu pebroj drug*b bolestnih pojavov. Zahtevajte to rar.pravo, ki Vam W> nudila mnog« prijetnih ar.
Poitos sbaiBiišS«:
fe. Emest Psstemask, Berlin SO,
Miebaeikirehplatz IS, Abt. 87.
Pravi gotsarji In sploh vseh vrst Športni čevlji vedno T zalogi. — Izdeluje tudi po meri — — Staro priznana tvrdka
A. Z A L O K A R
Mestni trg 19 — Popravila se sprejemajo
Najslajša In najboljJa
Krepilns pijača je
bermet-vino,
črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovcl — Gostilničarji nudite to špecijaliteto avojim gostom. V sodčkih od 50 l naprej ga razpošilja: B. Mariukov. Sremskt Carlovci. Fruška gora
mL
LEPE GBUB1
Čvrst* ui aormsine polnosti doeeze« H do S
tednia pn NERAZVITIH GKUDIH »U kadar prs» uplahnejo zaradi bolezni ali otroške postelje j zunanjo uporabe garniture >JO-LIFEMME« po prot dr. med. Bleru. Prt tem se ce okrepe telo in boki Naraven popolnoma uspe-Sen ln zajamčeno neškodljiv preparat	Din.
PHJ MLAHAVIH IN MEHKIH prsih sadobite 3 preparatom »JTJNO« ;po sijajni oceni ln priporočilu dr med Fun&eja ln dr. med H Maverta)	elastičnost in Čvrstost.
PvTiitnr* 70 Din - SrniciJslHete SCHRODER -SCHENKE w dobivajo » partumenjt »0MN1A«, odd i/3 Zagreb, GuDrtuliteva ulica 8. 1. tat Po4t-nnia ur piačilu vnaprej Din 7, po poletju Din 14.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO ILUSTRIRANI CENIK 1
Očala, lorgnone, triedre, toplomere, barometre, kakor vse druge optične predmete v najboljši kakovosti ln najnovejše oblike dobite vedno po zelo nizki ceni pri že 50 let obstoječi tvrdki
GOLDSTEIN JOSIP, optik Ljubljana, Pod trančo X.
11 kg Din 6.50 in 8.—
Kemično čiščeno čehano perje 1 kg Din 16.— in 20.— skubljeno gosje perje 1 kg 36.—, pol-puh Din 70.— dalje, sivi puh Din 80.—, bel puh Din 150.—, polnjene blazine 60X80 cm od Din 22.—, polnjene pernice od Din 90.— dalje. Inlet in odeje. Vzorci brezplačno pri:
I L I C A 76-6
..POSTE LJINA", ZAGREB,
©GRŠKO SALAMO
v zavojih po 5 kg za ceno Din 160.-pošilja po povzetju franko povsod velemesar in klobaslcar
MAKSA KUPUSAREVIČ
KOVIN (Banat)
^GLASBILI)!
cSo od®
____________*umefoJKlr&____
pfl* NAJPOPOLNEJŠA m gzm&l
! KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ I NAJVEČJA OOMAČa RAZPOŠIUALNA TVRDKA
P. SCHNEID^St
IZDELOVANJE &LASBI1. IN GUASaSMiH PRITBKUN
Z P C R E B f Tiikoličc^a lr^lC/c
Violins_od iKn TlrncMagopI Havajste kjar*.
Kitare__• -148.- - iJlT^tf^
Mandoline.,- 98.- - IS^OT Harmonike - - 75.- • | najce»,aje.
!flHTEVflJFE •"ŽŠS&T C4NK
(Vsatc >{futrev< naroenifi }e zavarovan za 4C*CCC (Oin S
ZAHVALA
£-'.e vzeta globoke hvaležnosti za vse dokaze ■oflustrovanja ob bridki Izgubi mojega sina edin ca
GNEZDA FRANCETA
cand. ing.
izrekam tem potom mojo iskreno zahvalo častiti duhovščini, gg. univ. profesorjem, Akad. pevskemu zboru, ostalim gospodom akademikom, vsem železničarjem, prijateljem in znancem za izkazano sočustvovanje in pomoč, za darovano cvetje in za častno spremstvo.
Maša zadušnica se bo brala dne 10. decembra ob 8. uri zjutraj T cerkvi Sv. Krištofa.
LJUBLJANA, dne 7. decembra 1935.
GNEZDA ANA, mati.
»JUTOO« 5f. 285.
14
UeHeTJa, S. Xfl. 1935.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—b Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—*
Ponudbam na šitre ne prilagajte znamk! JLe, če zantevate oa
Oglasnega oddelka »Jutra« fliff 1 m »»».k^l« odgovor, priložite UlU Jj* ▼ ZflaJKKall
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jistra", Ljubljana.
m
Poslovod io (kin io )
▼ fa-gorino meš. blasra. zmožnega kavcije. &{>rej-
Gostilna Kramar _ ,	-™Tonud"^' Tn^e^o
£>olenj«*a eeeta. priredi	kavcije in zahtevkov na danes za kratek čas god- ; Jut™, pod »I>o-
jk>. Vabi goeQlničar Tone	br0 mesto«. Rej«. 364S7-16 305L8-1
Ihilmatinska vina
črtana, lastno prešana, ' iobite 1« pri L««wi'i v Ši-4ki. Goetilna Dalmacija. Dostavljamo na dom. Po- i kličite telefon 33-©, da s« j prepričate.
36099-18
Danes pridi
na GHnee
fc Min ki, se boš n-iiboIjSe '■ »barval. Geni ta. ples. Se i priporoča M. in F. >1'kli*. J 3li70G-lii j
Halo.
i
Minka vnibi zopet vse ce- ■ njene »'»ste. Novo prispela 1 vina .ti■ "n.nre klobase. Vi- j »ob. >č pri Stari remizi.
3G703-18
Zidarja za belier :e
rabimo, enega ali dva. Kolodvorska 13, Mizars* vo »Sava«.	2&V.C-1
Kuharico
spretno, polteno, z dobrim spričevalom, za večje gospodinjstvo na deželi. z znanjem gosposke in kmečke kuhe. do let staro, išče v stalno službo I. Lenarčič, Verd, p. Vrtini1.!.
Blaga jničarko
s;.rejmem takoj Ponud-j be [roslatl na pdruž. ! Jutra. Jesenice Gar. pod »Trgovsko izobražena«.
26646-1
Natakarica
z nekoliko kavcije, dobi takoj mesto. One. ki so j vešče tudi kuhe. imajo . *>rednos-. Noslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26671-1
i ----
:
Postrežnieo
j za ves dan išč^m. Stara l>ot \>. poleg vojaške bolnice.	£G5i<3-l
Mizarski pomočnik
8 svojim orodjem. išče služ-bo, najraje v skladišču ali podobno. Dopise na ogl. odd. Jutra pod *Gorenc«.
-«589-2
Dekle
stnira 5R let. že pet le* samostojna gospodinja kmet-i skega posestva. vajena • vsph gospod in :skih del. želi 1 valed domačih razmer pri-. nwrne službe. takoj ali i pozne-jc. Ponudbe prosim j na Anica Jelen, Slov. Bi-! strica.	26538-2
Uradnica
Poitk
Poučujem
italijanščino, tra-noSčino, nemščino in vse predmete nižjih srednjih šol. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 36573-1
He-rd. Oin Jav«k	0»t>
ta Hfro al) laianie	aslnvs
Otn NaJroanlSI	tnesek 17 Oin
Prodam
Telefonsko centralo
induktorsko ail avto matsk-> 3. do 15. postranskih postal z aparati ali brez kupim. — Ponudbe na ogl. odd. ; Jutra Maribor pod Telefon.	26444-7
National blagajno
n ovejSe tipe, kupimo. Sever & Komip., Ljublian*.
36701-7
Kolesa I Pridelki
Kam pa
gremo danes?
Krt ponavadi v gostilno k Panju v Vegjvo u1.. 30, kjer je vedno d.sti zabave za staro in m lavi j. Danes izborna domače krvavice ln pe:e-nlce, kakor tudi vsakovrstna gorica ln mrzla Jedila. Toči pe najboljši novo doell d lenjslci cviček ln razna štajerska naravna, sortirana vina. Danes ln vsak ve'er Igranje klavirja in drage prijetne zabave za ti vsi ln vse v Vegovo ul. 10. Se vljudno priporoča in Vag vabi eo^tl'-nlčar.	307-18
Trgovati poslov«*1
as sam os+o/no vodstvo športne trgovine, ambiciozen, delaven, kavcije mio-•»i-n. dobi rtijeto. Ponudbe na o<rl. odd. Jutra po-1 šifro »Beograd«.
30591-1
Plačilno natakarico
perfektno. veščo nemščine ter zmožno kavcije, sprejme hotel Štrukelj.
■26678-1
TTo^olclrS nn-H""**
dobi takoi mesto. Ofer-te na podr. Jutra Ma-■ o ; p d kiiro Stalno nameščenie«.
26683-1
z večletno pis. prakso, z	troje eno kakor tudi dvo-
z nan jem nemščin- f-e	vprežne sani. 1 ivokolesci
primerne zaposlitve, tuli	voziček ,ciza). po ueodni i
:____ - , ■	. n____11..	. ,	r ...	I
izven Ljubljane. ^onu Ibe na ogl. odd. Jutra :v>d »Računska uradnica«.
26606-2
Samostojno n?eti«5o
izurjeno, prvovrstno moč, takoj sprejmem za stalno. J I>nige ne pridejo v poSt.i-v. Trgovina pri Soncu. Liiib-1 ia na.	36i535-l
Prvovrstno
poeTovodlkinjo, z večletno prakso v finem delu in krojenju, išče modni salon. Oglasite se sa.tno prvovrstne. zmožne moči. Mesto stalno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ostalo po dogovoru«.
38535-1
Službo dobi
B««e<ia t Oia. iarek 1 C" n Hfro ali lalanir -a«lovr B Oin. Nalnn«-:5I tnesek 17 Din
Organizatorja
■prejme ta varovalu i ca T& livljenska zavarovanja pod n godnimi pogoji. Obširne ponndbe n« ogl. odd. pod »Lepa eksistenca 19-%«
26371-1
Dva čevljarska
pomočnika
dtobro izvežbana. dobit« tapoflenje za ek športno d-4o, takoj pri Ivan Ka-li>šiuk, Tržič.
36134-1
Natakarico
■rlado, «m pa tirno, fivah-■ o, začetnico, ki bi jo po nekaj mesecih pod nadzorstvom izvežbafi za pla-č Ino natakarico vzamem v službo. Reflektiram samo na pošteno osebo z dobro šolsko izobrazbo. Služba dobra m trajna. I>opise na ogl. odd. Jutra pod »Poštena natakarica«.
36457-1
Moška oseba
■ gotovino 16 do 20.000 IMn. dobi stalno službo r obstoječem podjetju v Ta-grehu. Ponudbe na podrnž-»ico Jutra v Mariboru pod »Eksistenca«.	36306-1
Zastopnike
i* obročno prodajo naših posnemalniiov, breoparil-citor itd. iščemo. Ponudbe nasloviti nar »Persons«, Ljubljana, poštni predal 307.	276-1
Dobro kuharico
T dolgoletnimi spričevali za na deželo poleg sobarice sprejme s 1. Januarjem trgovska obl-telj. Naslov v vseli po-ciovaLnlcati Jutra.
26470-1
Pomočnika
k dežele mešane stroke UpreJmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agllen«.
26439-1
Kuharico
irtarejšo za gospodinj-stro ln hišna dela srrejmem. Ponudbe na iigl. odd. Jutra pod »Skrbna«.	26440-1
Kap<^n?k
popolnoma vešč vodstva crodbe na pihala in eodala. zmožen tudi pisarniških poslov. dober organ raatKirr, dobi službo. Ponndbe na »gl. odd. Jutra pod »Kapelnik«.	36529-1
Vrtalnesra motstr«.
za globoko vrtanja, ki more vrtalna dela sam izvesti, sprejmemo. Ponudbe z navedbo starosti in dosedanjega d«lova.n;a na tem področju na ogl. odd. Jutna pod šifro »tProsto-aled«.	36522^1
. Več tkalk
popolnoma lzvežbanlh z večletno i<raks0 eprej-me tkalnica lanu. Ponudbe z navedbo službene dobe ln kraja na ogl. odd. Jutra pod »Tkalnica«.
26504-1
Dekle
p rštenlh staršev močno, zdravo ln pridno, za pomoč v gospodinjstvu ter trgovini, sprejmem Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26579-1
Dobro kuharico
za vse sprejmem takoj. Pogoj: znanje nemščine, starost ne čez 40 1. Ponudbe na oc;l. odd. Jutra pod »B. L.«
26556-1
Postrežnieo
"•a dvsicrat tedensko ki zna tudi lepo tn f 1. Iščem. Karadžlčeva "2-1.
26602-1
rs vsa hišna dela. dobe službo v posredovalnici Se-lenbnTsrova 7T. Brezposelna dekleta dobe nrpnočišče. Telefonska številka "O-oS.
36660-1
Perfektno kuharico
vajeno fine kuhe, Išče za takoj aJ.1 po dogovoru mala boljša družina. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26657-1
Trgovski pomočnik
mlajša moč, soliden, dobro invežban v mešani stroki, ki obvlada nemščino, se sprejme s 1. januarjem v večjo trgovino t Sa vinski dolini. Ponndbe pod »So-trudhik« na podr. Jutra Celje.	26077-1
G. Th. Kotman:
Kapitan Kozosfrelec gre v Ameriko
14
Jojmene, kaj je bilo storiti?! Močni tok je tako hitro odnašal čoln, da je bilo škoda plavati za njim. Naši trije svetovni potniki so vsi obnpani stekli nazaj proti kmetiji, a kaj, ko 'e bila pol ure daleč! In šele ko so prišli do nje, so se spomnili, da v kmečkih hišah nimajo telefona!
v^ak Seseda SC oar. iavek Jiu u lala:ij* laslova i Oin naimanii1 Tnesek 12 01'
Šofer
! pošten, zanesljiv in trezen . i večletno prakso išče na-! mestitve. Dobre reference. ; Naslov: Hrovatin Josip, j Ljubljana, Sv Jakoba trg
36394-2
Trgovska pomočnica
dobro izurjena v špeceriji,
manufakturi in galanteriji, stara 21 let. zmožna slo-I venskega in nemškega je-; zika želi dobro stalno služ-l bo. Naslov se izve v vseh po«l. Jutra.
358(76-2
Vinogi-adnik
brez otrok v službi Išče gospodinjo, vdevo, vpo-kojehko ali ločenko z nekaj gotovine kot so-posestnlco. Ponudbe na nodr. Jutra. Maribor pod Mirni dom«.
26447-2
Mizarski pomočnik
d'bra moč.Uče službe. Delam tudi samo proti hrani ln stanovanju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26430-2
Kot gospodinja
grem k mali družini »U
samskemu eesoodu z znanjem šivanja jn vseh hišnih del. Ponudbe na rodružnico Jutra v Celju pod značko: »Varčna«.	26411-2
Šofer
'trezen in zanesljiv, z dveletnim izpitom, brez staršev in doma. prosi za službo. I>va meseca samo proti hrani in stanovanj. Kavcija po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	36499-2
Katera
nemška obitelj sprejme dobro gospodinjsko pomoč? Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prota konverza ciji«.	36507-2
S
Natakarica
pridna in poštena, čedne zunanjosti, želi prem en iti mesto takoj. Naslov v vseh ticslovaji.cau Jutra.
26517-9
Plačilna natakarica
zvešbana, stara 29 let z snsn em nemščine lš e mesta v boljši restavraciji ali ka "varni. Nastopi takoj aH pozneje. Ponudbe na pod-. Jut"*, Maribor pod »Sirrvpa* lina«.	23683-2
nosna sredn >ih let
l že.li mesto Efosipodinje pri samostojnem gospodu. Ore tudi izven Ljubljane. Pismene oonudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Primorka«.
369C7-2
Gospodična
simpatična. srednjih let. , gre kot gospodinja izven Slovenije k starejšemu samostojnemu gospod.u. Naslov v vseh poslovalniMh Jutra.	396*79-2
Plačilna natakarica
ž letn!ml spričeval, kavcije zmožna, perfektna nemščine Išče h lj3e m^^sto. Ponudbe na oel. odd. »jutrn« pod »Vestna dohra moč«.
26632-2 Gospodična
ki Je napravila trgovski tečaj s prav dobrim usoe-hom, išče primemo službo. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Začetnica«.
Šivilia
gre Šivat na dom za 18.-
I>in dnevno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26516-S
Trgovski pomočnik
mlad, k dobro situiiraine hiše. išče službo v kakšni večj< trgovini z mešanim blagom. Gre za nekaj časa tudi brezplačno. Naslov v vseh poelovalnicato Jutra.
39400-a
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, s Ta. referencami, izvežban v vseh panogah trgovine, vesten, spreten in pošten, prosi za mpeto, takoj ali s 1. januarjem 1085. Cenj. nonud-be na ogi. odd. Jutra pod »Trezen«.
30544-2
Postrežnica
35-letna želi noMnemo službo pri dveh starejših osebah tudi ?« pe-i- . Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifr0 »Snaž-noet«.
28692-?
ceni Ogleda »e: Slomškova ulica 6.
3ij»79-6
Penit nina
■ razna, piščanci kokoši in ; puran; ter gosi. pitane z , iiiiKtiom v lastnem pitali ! šču |mi imernih cenah ved no . na -zalogi. ProiUjaJna Km-tijskc družbe. Igriška utira 3 (za Dramo');tele-lon 37-5j.
Lepe jaslice
trpežne, kompletne ali ! osamezne kipe, i astlr-čke, ovčice, h.evčke, vod njake, palme nudi naj-I ceneje Konjedič sv. Petra cesta i7. L»ublja na.	26442-6
Perzijanski plašč
njv, ugodno naprodaj. NaslOi' v vseh poslovalnicah Jutra..
26346-6
Smuči
dvojine, z bambus palicami,
Olovška 41, gostilna Ha-bian.	36066-6
Fmelievke .
vseh velik oeti. S.—4.000 komadov, proda Mar en či ž Marica, Kranj.
36390-6 Za mal denar
dobite navboljSo peč na ža govino. ketera se Vam it v eni zimi izplača na prihranku kuriva, razen tega imate kolosalno komodite-to, ker Vam ta peč ve« dan gori z enkratnim polnjenjem brez • nadaljnje pažnje. T« peči Vam doba-vivi na* 8 dnevno poskuš-njo R. Jakelj. Bled.
Zlato
lomljeno in staro. zlate predmete, kupujem po zviša nih cenah. F. Čuden, Prešernova 1.
811-7
Gasilske br?z«ralne
rabljene, v dobrem stanju kakor tudi pokvarjene, kapacitete ca. loO do 200 1 v minuti, kupim. Obširne ponudben opisom i ceno >o-na	"^zda. Nova
Oradiška, Savska banovina.	36543 i
Toplodare
štedilnike, peči. diimne cevi, in vsakovrstni kuhinjski pribor, priporoča poceni železnina Koutnv, Ljubljana, Šiška, Medvedova 38.
9057 $-1
Otroški šivalni
strojček
rabljen aH lutkovno gle dallšče, kupim. Ponudbe pod »Šivalni »trojček« na ogl. odd. Jutra.
26614-7
Vinski kamen
kupimo sam« 6i*to suho blago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kamen«.
85555-7
Knnhn preprogo
Ponudbe na osrt "dd. Jutra pod »Cirka 31 U.
(Vaicnvr (Ge)
ieaciia i Oni iavek > k ta 4ITro ali ila)aa]e oaslova i Oia Najmanjii iae«ek 1? la
Deček
16 let star bi se rad Izučil elektromehanlčne aH sfcrojnofcljučavnlčar-ske obrti. Ponudbe pod »Elektromehanik« na ogl. odd. Jutra.
26508-44
15 letni mladenič
zdrav, močan lz dehre hiše ln e i*rlmerno šolsko Izobrazbo išče nastavitve kot učenec v večji trgovini z mešanim blagom. Dopisi se naprošajo na og. odd. lista pod šifro: »Veselje do Btro-ke.	26597-44
Zaslužek
Stalno dober
zaslužek
nudimo marljivim ln aglhiim osebam v vseh večjih krajih drav. ban. Dopise na ogl. odd. Jutra pod Organizacija.
26636-3
Prvovrstna šivilja
za plašče, ko^Jtume in obleke, službovala na Dunaju.. se priporoča cenj. tarnam. Gre rudi na dom. Ponudbe pod »Modna šivilja« na ogl. odd. Jutra.
3058č-2
Snretna šivilja
v perilu in oblekah, moderno izvežbana. zelo po ceni. pridie po delo in k poskušnji sama na dom. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Elegaot«.
29333-2
Službo natakarice
išče mlado in pošteno dekle. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Oenj. ponudbe poslati: Plobočnik, Begunje pri Lescah, pošt.no ležeče, t	36533-2
Mlada natakarica
išče službo aH prevzame kak vlnotoč. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	26587-2
Vrtnar
zanesljiv, zmožen samostojnega vrtnarskega iela.
Potniki
l Oin Iavek J Dm ta Uho ali lalan)* aaslova S Din. NalmanlK toeaek n Ola
Iščemo zastopnika z avtom
za potovanje po Štajerski, za dobro uveden, ie leta znan znamkovni izdelek. Ponudbe pod »Tovarna« na ogl. odd. Jutra. 36319-5
Upeljan potnik
Sarajevo Bosna lš_e zastopstvo prvovrstne tvrd ke. Pozna vse točne plačnike. Ponudbe pod »Garantiran uspeh« na ogl. odd. Jutra.
26436-5
Potnika
po možnosti s srednjo tehnično šolo išče ta takoj elektro veletvrdka. Reflek-tira le na prvovrstno i%-vežhano moč. Nadalje liče provizijskeffa zastopnika ta Ljubljano Pismene p.mud be je naslovit: na ogl. odd. Jutra pod »Elektro-potnik« 36546-5
K nji g č
Pozor smučar ii!
1 par ve« . . . Dia 35.-1 par palic, . . K« 90.-okovje .... Din 16.-Jenko, Medvode, sedlar in trgovec usnja.
Brezove hlode
$—6 vagonor, prodam. Naslov. Frane Mauser, Laz«, p. drena aeia.
9S5BM
Smučarski kroj
prroTTsteti, TOČ ji, k čevlje, prodam. Naslov r vaeh podiovalnšoafc Jutra.
31770-6
Nov tricikelj
močan, prodsm aK zamenjam ia kopaioo banjo ia
peč, aJi kakršenkoli trgovski inventar ali za špecerijsko blago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3MB4-6
Ia volnene odpadke
prodamo. Meda Smartln-ska 10.	26600-6
čajni servis
ruski aamovar m rano.
Prodam. Vse nerabljeno chlna srebro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 26613-6
Ženski prstan
• S briljantf in zlato Irazlet-
no, poceni prodam. Vprašati m pogledati pri Ant. Kajfež. ur ar, Miklošičeva oeeta 14.	36634-6
Črpalka za vino
(Wetnipumre) ceno na prodaj, naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26643-6
Pult in steiažo
za m&nufakturo vse novo, zelo ugodne pr dam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
266-A) 6
Polhove kape
ali čerplce velika zaloga, trgovcem p ipuet, priporoča Zdravič trg. kož dlvja^in prel Plorljanska ul. zdaj Stari trg.
26641-6
Dober gramofon
ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra.,.	r6469-6
Zastopnika
za Slovenijo, dobro vpeljanega, a^llnega v joslu vztrajnega išče glavno zastopstvo preje in čiste volne (Handstrlck-garne), damsklh volnenih štofov, voala ln marklzeta ter žapnlh robcev Ponudbe na ln-terreklam d. d. Zagreb Masarykova 26 pod »P-4045.	26531-5
Potnika
Beseda 1 01«. 'Iavek » Din. ta <IFro alt 4atanle naslova * Din NalmanlSI tnesek 17 Din
Ljubljanske
6% obligacije
kupim. V ponudbi j« navesti množino in oeno pod »Gotove pare« na Aloma Company, Aleksandrova c. 2.
36357-7
Nakovalo
ali "kompanjona za poeeča-stornega vrtnarsKega ku, nje samo boljših -trank, *
želi nameščanja. Ponndbe mannfakturo. iščemo. Po-	- • ---
na	vlH Tntra pr Si- i nudhe na oel odd. Jutra , ne '-rman Lj-Mian« VU.
fro »Zanesljiv vrtnar«. i pod »Plača, provizij««. ; Aleševčeva cesU. 3S5S7-3 i	=16651-51
ln več drugeara kljnčavnl čarakega orodja, kupi Sta-
ie»cda i Din iavek 1 Dia. ta ttfm ali dalanie aaslova S Din. Na|man||l tnesek 17 01«
Popolnoma
brezplačno
dobite ponatisi »Za človeško življenje« od dr. Lflbla ki Vas t obliki romana seznani • sladkorno boiea-nijr in rifilido. V pol leta Izšlo v H Jedkih
PiCite natn in danes!
»Druži neki tednfk«, Ljuh-ljana, TyrSeva 39/J.
Katalog
zvezek 10 modernih načrtov ta drobnorez. pošljem franko za Din 18. Katalog za orodje brezplačno. — Adolf Radao. Zagreb. P»-trinjska nI. 13.
Beseda 1 Oin. davek 1 Dia n lirraall dajanje aaslova S Dia NatmanlU nesek ti Dia.
Orion radio
3-1 cevni. najnovejši model, deluj« brez antene taJcoj (vodam Olo-dallAka uL 12 vla. td-Ulčje. 3 vrata. Moinar. Ogled od 4—8 ure zve-cer.	26691-8
Radio aparat
4 eevni, i gramofone«, ugodno prodam, tudi za
knjižice. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Prilika«.
26574-0
V dosmrtno oskrbo
Sprejmem osebo bodisi moška aH ženska solidna in prijazna s primernim kapitalom, stara nad 60 let na lepo posestvo v okolici Celja. Ponudbe na podružnico Jutra ▼ Celju pod značko »Solnčna lega.
26448-14
Avto, ttioto
Beseda I Oin Iavek i l/iu » «»ro ali dajanje aaslova 5 Ola Najmanjii tneaek 17 Ola
Hat-auto 521
v etiki, prav dobro ohranjen kupim. Autopodjetje Kaa-manii Split, Goapuuca 8.
36963-10
Osebni Ford
petsedežen, odprt avto. dobro ohranjen m prima za rabo prodam ali zamenjam za šeetsedežno limuzino. Josrp Strupeh, Pijovec 35, poeta Podplat. 36401-10
Avto Ford
prodam. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »9000« ali telefon 32-77.
36501-ao
jotj. i l)io iavek i Oin. u litro ali daianje oaslova 5 Oia Naimanjil inea»k 17 Din
Dvokolesa
•e sprejemajo preko zime prav poceni v »hrambo, tu di ee prenovijo, emajlirajo. [>onikljajo in pokromajo (posebni oddalek) »PRlkJU-NA« F B. L. Ljubljana, Karlovška a 4.
a«»-itt Moško kok)
dobro ohranjeno, naprodaj. : Ljubljana VU. Podlimbar-skega 4ti.
36545-H1
mrnm
L»n. javeh > ta 51 fro ali 1a'anle naslova 5 Oin Na'manjšl tnesek 17 Oin
črno moško obleko
dobro ohranjeno, poceni prodam. N««lov v vseh poslovalnicah Jutra.
36580-18
Beseda i Ola. Iavek j ou. ta lifro ali dalanie naslova i Din. Nalmanišl tnesek V Oin
Italijanskega brinia
prodom lfiOO kg po 8 Din kg. Antonija Smrekar, Kolodvorska 18.
36703-33 Štajersko vino
belo, rdeče, prodam. Vpm-pa.ti uet^meno aJi piismeno: P^ozmom, Št. Jernej. »	23343-38
Belo vino
dobro letošnje, sortirano i<rodam. Ponudbe na p dr. Jutra Maribor pod »Novo Vino«.
26368-33
Krompir, čebulo
kupim. Prodam lep. svetel dalmatinski med. Cenj. ponudbe pod »Dalmacija« na ogl. odd. Jutna.
3M66-38
Beseda I Ula. iavek i Ola ta lifro ali lajsoj* naslova
5 Dia Neimaniil <oea« L 17
Hranilne knjižice
vseh denarnih tavodov kopit« ali prodast* najugodneje edino potem BANČNO KOM. zavoda Menbi« Za odgovor Din 3. tnamk.
36334-1«
Vložne knjižice
Zadružne gospodarske trao-
ke, prevjam, v vt*čjih zr.e-l skih do I>'m 400.000, ev. I ! dam posojila aa hipoteko : | na sigurno mefto. Ponudbe ' na ogl. odd. Jutra pod ! »Knjižica*.
&H37-U6
Po 250.000 Din
v kniH9cah
Kmetje poeojHnioe, od-I noMKi Kreditne haaie (fv. I tudi skupno do 50<.JfO j Din) prevzamem za 85% r i hipoteki na i. meuo ui na dvoje velikih poee«tev | z zelo frekven if >B in gc-stilniškiaa obratom. OdpJa-i čilo v visokih mesecu>h ob-./k.h.	be na yj..
odd. Jutna po-i »Varno na-| loži no«.
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
čeme - juvelir
LJubljana. Wolfova ulica 3
iM.tm.m
Potorl PohiŠtVO »Sava«
Največja lzbera rsako vrstnega pohištva — sob nih ln kuhinjskih opta-Izvršujemo vsa mlzarsioi dela po konkurenčni! cenah.
Spalnice . . . 1600 Dm omare .... 400 > postelje . . . 150 » kuh. oprave . . 700 » kuh. kredence . 425 » kuh. mlz« . . 120 » kuh. stoli . . 50 > otročje postelje 325 » otročji vložki . 60 » madraci . . . 220 » žični -vložki . 90 » otročji madraci 140 > Dobi se tudi na obroke Se priporoča: MIZARSTVO »SAVA« Kolodvorska ulica 18. Miklošičeva cesta 6. Wolfova ulica št. 4 Vzamemo nranilne knjižic« Mestne hranilnice.
asaune
Več spalnic
modernih pc 2.400 Din. -prodam. Mizarstvo Josip Gol J ar, Goeposveteka 13.	26639-13
Več spalnic
vezanega lesa, orehove ior-nfaamih, nizke oene. D. Lanooš, Wdiova 1B, Telefon 28-18.
aaae»4B
Ugodna prilika!
Vsled obširnih poslov ima avtotvrdka Žužek, Ljtib-lj»iii l 'v«*-je\3 !i. vol no v zalogi rabljene, eko-nomi*as ot-ei.ue. tov»<ne nomične, oeebn«. tovorne trcocikle. kaiere « lahko nabavit« tudi proti hranilnim knjižicam.
36661-10
Motorno kolo
prodam, zrlo dobro ohranjeno. znamke »D« 500 ccm OH V. z moderno prikolico. Cena 13.000 Din. Ponudbe n* ogl. odd. jutra pod značko »Motor 13.000«.
26015-10
Samsko sobo
belo ples kan o, ugodno proda ABC. LJubljana Medvedova 8. telefon 24. 44 (poleg gorenjskega kolodvora.)
2664512
Orehova spalnica
kombinirana, nerabljena poceni naprodaj. Ponud. be na ogl. odd. Jutra pod »Poceni«.
26634-13
Glasbila
tteaeda • Ola <a»ek i t t* ti fro ali daianje aaslova S Ola Najmanjii ta-sek
n Ola. Francosko
na ploščah
38 dvostranskih Poiidor-Didakt (čcž lekcij) i knjigo, popolnoma nove (Din 3CI30), prodam za polovično ceno. Pripravno z« jezikovne tečaje, samouke, osveženje znanja francoščine. šole itd. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
39391-36
Pianino
črn. dunajski izdelek na prodaj za Din 6.500.— ABC, Ljubljana VII, Medvedova 8. telefon 24-44 (poleg gorenjskega kolodvora).	26647-26
Tenor bendžo
(banjo) poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26471-26
Pianino
dobro ohranjen ze ceno do 3.500 Din na 6 obročnih odplačil kupim takoj. Nasluv v vseh poslovalnicah Jutra
2669S-26
Priložnostni nakup
Prodam pianino »retovn« znamke, skoro nov, krasen glae. Dobrajc. Maribor. Tatienbachova 3L
39501-136
živali
Kanarčki
harzer rolerjn in plemenske samice naprodaj. Ogleda se ob delavnikih od IS—14 in ob nedeljah vee dan. Pošilja se tudi po pošti. Franjo Omahna. &v. Petra c. 58a. Ljubljana.
3UU6&-27
tte-rda l On iavek 1 0>n ta (liro ali dajanje -taslova f Oia Najmanjii tnesek 17 Dia
Dobra jabolka
po Din 1.35 n kg prodaja v zabojih od cca 30 kg A. Lottepeich Rimeke Toplic«.
353TO-34
Posojilo Din 28.000;
v knjižici Ljudske posojilnice v Celju proti mesečnemu odplačeva- j nju Iščem. Nudim po- j >''ino varnost. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju, pod »Sigurna vrnitev«.
26410-16
Zimska jabolka
najskrbnejše sortirana, sa takojšnje uživanje zlata parmena. voščeni« sanad-kf itd. pozne s<>ru- ,<o konkurenčnih eenab Pri večjem odjemu znaten popust Oglejte si razstavo Kmetijske Iružbe ? Ljub ljani. Nori trg 3. Telefon
ai-06.
9&K16-S4
Za kn?!?ice
Kmeteke posojilnice ljublj. ' dobavi fino pohištvo znano nvrzarsko podjetje. Ponud- . be na osrl. odd .Jutra pod ! »fino pohištvo«.
SCOJ16 j
Posoiilo
l Din 100.000, ^čem za dobo enega leta proti vknjižbi na prvo	posestva,
v.-Kvinega	Po-
nudbe na ogi. odd- Jutra pod »Varno«.
8.000 Din posojila
ršf.-m za dobo ene<ta k>fa proti visokim obresrtim. Po-! nudbe n« podružnico Jutra j v Oel.m pod značko »VI-i sok« obresti«.
Poravnave
konkmsze
plačanja dolgov v gotovini ali kn;'i*icah « posredovanja fcre-litov in gotovine na branil, knjižice iavčM zadove. revizije bilance in vse lruge trgov*k o gospodarske fK»le izveiie ic <ve-deniška mnenja oddaja koncesijo® ira aa Trgovsko-gospodarska poslovalnica v LioMianl. Ces'a 29. oktobra (Kanslca c.) št. 7. ("Za pimiK-n odgo-vkw 3 Din v znamkah.)
2.500 Din
posojila, ižčern fa oeesa mesecev. Vrceim avn Dm. Ponudbe oa ogi. odd. Ji-tna f«>d afro »Služba jaa»-stvo«.
Filatelija
Rabljene
jugoslov. marke
U so sedaj v prometa, samo v večjih količinah, kupujem in plačam dobre cene. Izidor Stemer, Zagreb, Masarykova 16.
35071-80
S
Seseda l Din. davek i Din. sa ilfra ali dajanj* -aslovt i Jia. Najmanjii nesek 17 Oin.
Kozmetični salon Slava Gril
Beethovnova 15 nudi cenjenim damam a,>ec. kreme, pudre ln strokovna navodila za nego.
26616-30
umiiii i lila. davek Dia sa Hfrs sli dajanj« taalova i Ola. Najmanjii tnesek 11 Ola.
Stabilen motor
00—490 M k«p*«»o, i pa
goooa na bencin ali na
oglje z gonilom na abrat (Wendegetriebe) • propelerjem za motorni čoln z 30—60 KST Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod»Mo-
toU
Pletilni stroj
nopfl?en 10-27, poceni prodam ali zamenjam za St. 8. Bel jaška ul. 34.
26596-29
Pletilni stroj
skoraj aor, špecijelen za nogavice, poceni prodam, tudi na hnuriuie knjižic«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Regentio«-
38337-<»
Pletilni stroj Dubled 3^X80 cm ln kuvrir preša za temo robce poceni prodam. Vprašati pri Mela, Tyr-
ševa 20.
26599-29
Pa rni stro i
rabljen, .30 do 40 KS, brea
kondenzacije, 6 do 1 atmosfer, kupimo. Ponudbe s tehničnimi podatki na Jngo-taiiLn, Sevnica.
26S:0-SS
Entol-stroj
»lnterlock« z 3 nitkami prodamo »JvilJana« Go-sj.jsvetska 12.
26668-29
Šivalni stroj
in sedlarski čok za komate po nizki ceni naprodaj. Kol dvorska 25.
26629 29
Sodavičarp!
Prodam radi prezaposlenosti pod zelo ugodnimi pogoji, z vsemi potrebnimi stroji in priborom, sodavi-čarske obrt t prometnem kraju, t obilniim odjemalci in delokrogom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soda voda«.
Hranilno vlogo
Eadnsgne goepodarrite banke, srednje veliko, krupim in plačam takoj v jetovi-ni. Natančne ponndbe na podružnico Jutra Maribor pod Šifro »Direktno od vlagatelja..
806f*M6
Družabnika (eo)
Radi boleniJ oddam dm-
žabništvo za dobroiioče pekarno. Narf.nrr T rteh poalonJonJi Jutra.
asaauB Upoko.fenca
•ensbo aH maBke^a. • kapitalom Dm 50.000, qpn\j-mero ko* koropan jrma. Vea oskrba v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
903CM«
Knjižico
Mertne hranSnkee ljubljanske, gi<ioe6o se na 350.000 Din, prodam najvišjemu ponudn;ku. ?snu Ibe na ogl. odd. Ju V« pod »Knji ^c**-	36034-16
Livarja Slovenca
«ao*ort0(ja»>ga in dobptga emutovajo^, ia tr^uvuo.ri au	livajijt, iooeiu
iua hiMit-j^njri^ m. IM#VV-UB1M>V"«U1U	v. 1 rUi
da, iiuva Umauaik* ^jjar-m biujvaaa^
šottudnika uM luut&u, uu uzabnika
ti mkt^naiaga z \Hj. um tO.OOo LUll gOiti/Villc, Za .novcevanje bre^wnku-itiaoiie svetovne novosti. iu w (k la^^ava-v visen aržavah, iščemo. i-uauaoe v aem-šKAm jeioita poa »iHiili u nen v erdietkst« na ogi. ocua. Jut. a.
26496-16
Din 60.—80.000
knj^ice K-meibie posojilnice t Lj unijam ko^.i-ma Ponudbe na ogl. oaid. Jutru pod »Naju««.
2t>6±o-lti
Kompanjon
z 15o.okaj u. gotovine lpristqpi v aobro idoee j?odjetje. Besne ponijd-oe na ogL ojd. Jutra pod »Besen u/užabuit«.
26604-16
Tribuč Josip,
dlpL i ur. Oblastveuu kouceslonlra-na gospodarska pisarna, Ljuoljana. Ghnce, ir-ža-ika 6, teleion 2606. Preskrba posojil tn kreditov, piačila dolgov, pla_ Sir&nje nran. knjižic, financiranje podjetij, trgovske ln druge poravnave, uprava ln cenitve hiš in posestev, predaja nakup ln zamenjava hiš, posestev in parcel ter ureditev drugin gosi.o-darsko-trgovinskih zadev. Informacije daje tu dl zasto? nlk Skerl Josip, trgovec, Ljubljana, Komenskega 17
26666-16
V najem
Mlad volčjak
se je Izgubil. Najditelj nai ga dcia Rado Jerin Rožna dolina VT.-33.
26592-27
8vseda I Din. Iavek ) O'o ta ilfro sl< dajanje naslova J Dia Najmanj!* tnesek 17 Ola
Pekarno
na prometnem kraju, oddam takoj v najem. Ka^ič. Trbovlje L
3&S33-J7
Finanerrja ali
financirko
!>odjetnega z vsaj 20.000 glavnice za proizvodnjo množinskega predmeta aitomata decimalne va-ge iščem Rentabilnost večsto^ resnična. K ro-šec, Maribor, Židovski 14.	26686-16
Vlotro Din dOO.OOO
Kmetske posojiln-ioe ljubil.
oddam ko< posojilo, proti dobri garanciji in ugodnimi pogoji. Tudi delno. Rudolf 7ore. Ljubljana. G!e-i ilališka ulica 1C. i	39690-16
Trgovci, obrtniki!
Hitro.	«red! VaSn
{Mtdovne težkoče, preskrbi ]K>w>jila: — Gonpodarrt;«-T-^ar.-na pšasma, Ljubljana, MikLobičeva 7/EL
Davčne pritožbe
ro^er prid^hoino, ni d»vek. iefortnadjet Davčna f«)rio^aJnica. Ljnb-Ijana, Mitlošičeva 7TI.
2B9TMS
Flnanciria
iWem za izdelavo breafcse
karenčneiera rredfnota. P»-trečv»n kapetej I>hi 30.000. Ponu<ibe [>o-l »I>ot»'ček« na ogl. odd. Jutra.
500 Din posojila
•prosi drž. ^okojenee, proti 5 mesečnemu od-:>lačflu ln ooretlm. Ponudbe na orL odd. Jutra pod »Sigurna vr-nitev«.	26625-1«
Obupana gospodična
prc«l starejšega, dobrosrčnega go.-^ioda, denarnega posojila 300 Din. pod »Vdana reštbelju«. n» ogL odd- »Jutra«
26620-1«
Posojila
daj« Gradlanska (TIon. štedlona Daruvar. državnim ln samourrravTi-lm uradnikom, proti nabrani na plačo. Pojasnila daje p-verjenlštvo ca dravsko banovino Ljubljana Tyrševa 55. Za odgovor priložiti Din 3 r znamkah.
20635-1«
-"7------
Hranilno knjižico
Posojilnice v Ribnici aa
Dolenjskem- pno »m DU 30.000 proti 16% popoatt. I^mudbe na Aioma Com-pany d. z o. z., Ljubljana.
Vlogo
kmetske posojilnice Dta
15.000,- prodam m 80ya na 12 mesečnih obrokov. Ponudbe na ogL odd. Jutra n>d »Ljubljana«.
26637-10
Ureditev dolgov
potom sodnih ln Izven sodnih poravnav Nasveti v konkurznfh zadevah ln vseh drugih trgovsko obrtnih poeilh. Strokovne knjigovodske
revizije, sestava in eprobacija bilanc. Preskrba kredita?, nesvesti glede hranilnih vlog ln plasiranje Istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina konceslonlraaa komercialna pisarna: LOJZE Z A J C. LJubljana, Gledališka ui. 7. Telefon 38 18
250-16
Za strojno izdelavo
svojega pa/tenta, ki ja dosedaj edinstv.a in vsaki hiši neobhodno potreben, naoim v »vrho izdelave delovno moč mizarske stroke. ki bi se lahko o rentabilnosti
patenta prevračala sadna in nato pristopila
kot družabnik. Pogrebna kavcija Din 30.000. Pismene ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Rentabilno«.
asaos-10
Raz
Božični dar
Za boljše spoznavanje naših prvorazrednih mesnih izdelkov razpošiljamo pakete, v katerih se nahaja 14 različnih mesnih konzerv in en komad zavite šunke v konzervi. Paketi so težki kg in stanejo po povzetju Din 80.-, ako se pa denar pošlje vnaprej Din 75.-
HERZ I SIN
tvornica salame in konzerv
Banatski Karlovac.
tieaoil« • Uui IMvck uu, aa Hira aH lajanj* aa»iovs « (Ma. Najmanj ii ueaek n Oia.
Špecerijsko trgovino s trafiko
aa prometni zagrebški točki damo v najem e ali bre£ obTMe prevzetna blaga aH o;teme. Najemnina b stanovanjem ln kopalnico samo 900 Dtn. Prsiovnlca Pavleko-v«, Zagreb. Uloa 144. pritličje. levo.
29542-19
Brlvnioo
frodam. Naalov v vrh Eff-iioveJmcaJj Jatra.
ae&ie-ip T«čem lokal
ppirri«r«o ta Se-vljarrtvo. t sižki 3t. Vida ali Viimar-jifc. \askw v vseh oslo-vaiEioai Jatra.
a66(©-U
Gostilno
ln mesarijo Iščem. Siguren plačnik. Naslov v vsela poslovalnicah Jutra.	26476-19
Trgovino
ipeoeiriie in m pranega blaga, dobro vpeljano. takoj oddani. Ponudbe na ofrl. odd. J-utra pod »Lepa pri-Eka«.	3935:2-19
Polovico lokala
oddaim. t velikim relof--m oknom. Naslov T vrni* poslovalnicah .7ut.ra.
36376-19
Prrtlfifehio
prodam. Sprejmeta ktrfoa kot prodajalna tobaka. Ponudb« na od-odd. Jutra pod »V Ljubljani«.
8BMM«
Pisarniške prostore
prt pravne tudi ^a flnej-ho obrt odia zavarovalnina »Dima vi v svoji palači na Aleksandrovi e. Informacije tstotam T družbeni pisarni.
26531-19
"V centrnmn Splita
airadi zdravstvenih raz iogov pr dajam najmodernejše urejen ln dobro Idoči bufet. Cena nizka, prevzame se lahko takoj. Ku^ec mora Imeti svojo koncesijo. Pismene ponudbe na »FarJ Ki-ajBek. konfekcija Split.	25946-19
Trgovski lokal
s okladtščem na prometni točki oddam. Vprašati Tvrševa cesta 37-1.
26611-19
Trgovina
s mešanim blagom z trafiko na zelo prometnem fcraju na proda). Dopisi: Hojnlk Frrnc. Maribor, Strma uL 4.
26685-19
Pekovski pomočnik
z mojstersklm tz-dtom, vojaščine wwt. Seli prevzeti oeKarno z novim letom kjerkoli. Naslov v vseh poslovalnic" ii Jutra.	26682-19
Pozor trgovci!
T>>bro 1do6o trgovino drv te nremca v Celin s ertoktrmlm Inventar^m wodn1a črepinSek. hotel »Zvezda«. 0'1<».
26681-19
Lokal T* mncTi'""
točka. tik T.:nb-lfeme. 'p Voj t(»1.o f odda Fatur, Večna pot 7.
as&>>-ip
Pisarniški tok"1
(9 «w»bn tik uod^fa. prMTC-V, event. souporaba telefona, oddam. Na«'ov v »•ah poslovalnicah Jntra.
36863-19
Realitetna pisarna ADAMIČ ALBIN
Ljubljana, (Joeposvetaka e. 8. — Telttfoo lat.
Hiše, vue, posestva in paroete
▼ največji izberi. Capeftno tn kulautno posredovanj« pri nakupu. prodaji m u-menjavi nepremičnin.
.L prava nis in in posestev
■ane&ljivo po dogovoru.
Stanovanja in lokali
v velika Izberi. Hišnim lastnikom oddajamo brezplačno.
Hranilne knjižice
Poerednjemo nakup in prodajo.
Posojila
vseh vrat preskrbujemo. — Vm informacije brev.pla.S-De. — Za pismen dgovor priložile znamko Din 3.—.
33591-30
Ugodna prilika
Prod »im bSo i vsem modernim komfortom io prostranim vrtom. v lepi, sončni Ifgi. Potreben kapital Din lfl0.00n. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
36555-ao
Dvosob. stanovanje
i vseind pritiklinaml la kopalnico, oddam a l. januarjem n Bežigradom. Naslov v Tfieb poslovalnicah Jutra.	36tiB8-31
Enosob. stanovanje
sobo. oddam takoj. Kav-ikova a/L 2. vr-ata. levo.
aaroo-ai
Dvosob. stanovanje
parketlrano takoj od dam. Čeh. Celovška c. 61.	26649-21
Lepo trisobno
stanovan ie
I etažno kurjavo, nlinom teT oataMm koinfortom. od-daim sa.mo mirni. dohri stranki. Ponudbe pod »Mirna ulšoa aredi mwta< oa ogl. odd. Jutra.
86704-31
Enosob. stanovanje
<Jdam takoj aH pozneje cena nizka. Sp. Šiška. Milčlnskega 69.
26o94-21
Opremljeno sobo
s posebni mvhodom, takoj oduam. Aleaevoeva c. ii.
■MMo-M
Prijazno sobo
s brano al lbrez, oddam. Naslov v vseh poeioval-aicah Jutra.
26707-23
Sobico
Iščem za 15. december.
Ponudbe po 6liro »33« na ogl. odd. Jutra.
26c90-23a
Sobo
komfortno, ▼ oentm, mirno in ftipto. oddam boJjže-mu goe[>odu. Naslov v v«eh poslovaiaioaii Jutra.
■3666^-28
Lično posestvo
tik prometne ceste. 5 minut od železniške [o-ptaje. prlrtravno za vsakega obrtnika ueodn' aa prodaj. N°slov se izve v podružnici Jutra v Celju.
26448-20
Enodružinsko hišo
firodam na Bledu. Ponudbe pod »Hiša 30.000« na ogl. odd- Jutra.
26337-20
Za veletrgovce
Enonadstror,»na vogalna hita na najbolj prometni točki v Ljutomeru se (Od ugodnimi p goji proda. Hiša Je urejena sa veletrgovino ter obsega temu primerne lokale, skladišča ln stanovanja. K hiši wadata še dve veliki zidani skladišči v bližini. T-farma-clje daje Mestna hranilnica v Ljutomeru.
26419-20
Tn dnstri :o5 nošo**!
Prodam počen? dve stavbeni parcela, ki s<a primerni u vsako industrijo. 4 km od Ptuja. o<b bano-vvnski oee-ti m ob železnici. Pmrndt>f na Mrzola fvan. Rogoznica 44 rri Ptuju.	2&46S-20
fiotdlm vpvtw«etvo
oralo*; prfbtižno 60 (4-so6 kub. m smrekov<.3» lftaa, 2 ža^i. vin-osrrad. nov nasad Din 3^300.000. Do-bičkanosna hiSa v Ljublra-n4. Ul strank, s paa-<-eio 1000 kv. m tsn.nno. Posredovalnica »Ra.pid«, Maribor, Gosposka 28.
3&t59-30
Trsrovska hiša ca Din 990.000 naprodaj. Potrebno Dro in0.O00 gotovine. Magd-aJonska 33, Maribor.
Stanovam
;»»<fjs • Oin lavek	" Oit
v> 4»ro aH 1t,an;<	a«lo«s
i Oia Naimaniil	•nevt-17 Oia
Lepo sobo
in !;nhin;o
oddsm eni »U dvama osebama. Društv. ul. 4. Ud-mat.	26128-31
l 0»n iavek ' Din ta <lf»n ali 1alan'f oa<l "8 5 Oln Nalmaniši »n-^ek 17 Hln.
Stanovanje
dvet> lo m« aot> i koral nico ta prvi janaa? ? sre lin: aifsia l.f«- mima tri ilanskb Iraiina Poouib« na »g! -vli Jutra pod»lo-Aeo plačnik«.
36397 21a
Enosob. stanovanje
3 vsemi pritiklinaml Iščem za 1. Januar CGllnce. R ?na dolin" Mirje). Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »čisto«.
25396-21a
m
Senert« I Oln lave* % Din t> (Ura at1 lalanle laci«*« 5 Oin. NalmaniJl (ne»ek 17 Din
Po Božiču
sprejme priznan^ boljša, solidna, tročlanska družina k dobro vzgojenemu 6lnu-odil&njaku l—2 nlžješoioa lz d'bre lilše. Skrbno na:lz rstvo sdrava tečna hrana, sta novanje svetlo, p-cs orno, pomoj učenju. Ponudbe na ogl. odd. Jutro jod »Napokvprjen« 26590-22
Dijaški internat
v LJubljani sprejme v
pC|p:>lno oskrbo nei aj alžje*"olcev. Cene zmerne, nadzorstvo. Pomo* ;»rl uCenju. Ponrdbe ra ogl. odd Jutra pod »Dl-'aškl Internat«.
26607-22
Sostanovalca -♦ • ' d! taka
tprejme po boHžu, z rso
ali MTDO t*it 'i oto
Naslov v vseh poslovalnicah Ju',i».
36609-26
Separirano sobo
zelo mirno in zračno, oddam 1—2 osebam. Na*lov v vseh poslovala. Jutra.
2 veliki sobi
veliki, prazni, parketlra-nl vezani brez kuhinje, zelo ceno oddam 1. Januarja Ogled do štirinajstih popoldne Res-lova c. 30.
28638 23
Prazno sobo
separirano v centru oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26650-23
Gostilno
i koncesijo »ta?> oranje'®. <Vlda^9 v najem ali spre j-mam druiabnico. Poundbe tm. o«l. od- Jutra pod »Plo-icooeno«.
8^36-9
Mlekamo s<itfrr> vpeljano takoj ugodno nddam. Naslov viseh poslovalnicah Ju-tara.	26653-19
traožni osehi, oziroina pro-ibtm bilo z hofetom. Na-
Buffet
C
v vseh posloval ni oah Jirtra.	36967-10
Lokal
etfb glavni cesti takoj dam. Cena nizka Niv rtov v v«>eh poslovalnicah Jutra.
26648-19
Lep«" lokal
Vi mssfco.
pritifčj«. takoj oddam. Informacije ob de-hivnikih od 17.—10. ure. — Eralja Petra trg 3.
26OT-t-lS
Oohro fffWf?T10
Mm-^otp oddam « i. i nnarifan. Na*lov v v»eii pjeloralnlcah Jutra,
am-19
Enosob. stanovanje
oddam toftnomu plačniku v Rožni dolini, oasta U;;j8.
Trisobno stano .-anje
ui 2soonn poceni oddan v Dev. Mar. v Polju pri Kolodvoru £6.
26384-21 Stanovan ie
obstoječe iz 4 sob, komfortno, oddam takoj. Natančnejše poizvedbe pri hišniku, Tjrševa -13.
a»ao-ai
Enosob. stanovanj
sončno, mimo, poceni oddam za januar. Zvezna ulica A zgoraj, M-oste.
a6«B-ai
B^eda 1 Din lav.fc » 0«ii M Hfro alt 4»lan)* fia.lov« I Oin NaimnnUl toeaek 17 Dla
Sapim parcelo
T00 mi poplave varno v Celju do 20 minut od kolodvora. Ponudbe s ceno n* podružnico Ju trav Celju pod »Plačljivo v gotovini«.
26450-20
Hišo
imonadstropno, dvostano-vanjsko. elektrika. hlev, njiva vrt ot> državo! celiti m po*fca}i. proda Hai-iier, Škofljica 37.
3QEdO-»
V Novem m«rn
oddam dve tiri- tn štirisob-
na, komforaiva stanovanja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
36596^1
Dvosob, stanovanje
pf.d^trešno, s prltlkUnami oddam za 1. januar v Frank j; «nflki 29. Slška. — Jazblnšek.
26606-21
Stanovanje
eno in dvosobno, i vsemi pritJklinajnd, 5 minut od tr»a,vaja na	tak «j
oddajn. Pojasnila Aleksandrova UVH, levo.
S&654 SI
Enosob. stanovan ?e
nanovo prečiščeno, vw pri-tikline. oddajn z januarjem manjši stranki. F »tur. Večna pot 7.
8SS36-31
Večje stanovanje
»obe. sobice, pritfklin, oddam ta januar. Kolodvorska 21, pri gl»v. kol.
36632-21
Trisobna stanovnnia
lepa. imam n« i«fpola.eo. Pi>nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno«.
a«a7^tt
Enosob. stanovanje
oddam mirni stranki. Gllnce c. IX-21.
26644-21
Dvosob. stanovan ie
* konalnfoo oddam \.H 36. Metelkova 3. Ogled Inev no od 14-16.
26346-31
irJirda I Oin da«eb 1 r<n v <ifro al' laianle naslov«
' Din	r.De5<-k
17 Oin
Krasn« sobo
opremljeno, odda.m, centralna kurjava, lilt. blizu kavarne Exoaa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Lepo soNv
opremljeno z upo-abo kijalnice v centru, takoj oddam. Naslov v vseh pGolovalnlra^ Ju 2U5S3-23
Kabinet
separtraji ipoleg magistrata oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	26593-23
Prazno sobo
strogo separirano v centru. pripravno tudi za i lsarno ocldam s 15. t. I m. Naslov v v-eh poslovalnicah Jutra.
26588-23
Opremljeno sobo
3 posebnim vhod oni oddam s 15. dec. Barvar-fte ste«! 6, 10'eg nolj. csece.	' 25589-23
Sončno sobo
opr«mlj«»vo, oddam Ii5. de-combna. Vprašati Tavčarjeva 3/TH, desno.
30583-33
Sobico
.v*p®riTW>0. nKjrrm.
Langusova e. 33.
Prazno sobico
oddam gospodični Reber 15.	23642-12
Sobo
oddam, lepo opremljeno, z novim po+,i&*vom eni ali dvema osebama, po zeio nizki coni. Cankarjevo nabrežje -2VHL, levo.
a«r77-2S
Sobo
!eir>o opremljeno p posebnim vh dom od lam takoj ali 6 15. decembrom. Lahko z* ene»a ali dva ?os>poda ln s celo oskrbo. G sp sve^kn 12-TI.
20633-23
Sobo
prazno ali onremlieno 6 zasebnim vhodom blizu tobačne tovorne takoj oddani. Naslov v '•seh poslovalnlcAh Jutra.	26630-23
Elegantno sobo
3 dvema postal t ma omre. mljeno, poseben vhcd od dam. TjrrSeva ces-a 71.
26693-23
Sobo
serarlrmo oddam 1—2 eosoodl^-na-na ali za^oa-"orna ali sostan-.valko k domači h" e-i v -"'ceh poslovalnicah Ju-ira.	26695-23
i?-»e(J» 1 Oln davek 1 Din 1» lifrc ali lalanir <i*«lnvi> ' Oia NalmanfSi toesek - 17 Dla
Sobo
išče strokovno drnfttvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Društvo«.
8&5S7-23&
Iščem sobo
strogo separirano (even. s hrano) a 1. jan. v centru ali bližin!. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod štev. F^O
26443-23a |
Pekovski pomočnik
M porota gospodično, U hi imela nekaj kapitala za nakup biie. Dopise * »lito je poalati aa podružnico Jutra v Celja pod »načko >Itoh«a rifriatcoca«.
9BG0MB
Sobo
• posebnim vhod o«, takoj
£	C Pocestnica
»ta aamoetoieti gospod, ro-	. . x
nudbe na ogl. odd. Jutra Arbna, taobratena, m leH pod »iS. dec.*	j P?*«^ « iatotakiiii, nad
»sri-asa
Pri samostojni
gospe
iič« atanoraa}« samostojen go«pod v ssalni aluibi. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Domačnost«.
56 lat starim dobroerčniat, prem »taiim togoveem, rn.e likom ali uradnikom.
ind be pod »Samo rečno« na ogl. odd. Jutra.
Vsak« besed*	1 Oia;
d. vek 1 Oia u	iifre »"
dajanje aaslova	J Oln,
najmanjii uimek	20 Oia-
Katera dama
sami J ena od 30-50 let. bi ljubila 40-letnega moža. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Harmonija«
26607-24
Izobražen gospod
srednjih let Išče partnerko osamljeno, lzob a-2en» priletno (od 40 let dalje). Ne-anoolmno pod šifro >Tra.1no« na ogl. odd. »Jutra«.
26601-24
Upokojenka
Želim skupnega gospodinj; stva. Vdovca ki 'očorci niso izključeni. Dopiee na ogl. »id. Jutra ped 3Hro »Želim«.	365^431
riosnodiČTia teli «n*nia t a.Vad^sko izobraženim roepodom io S5 let. ki ima veselje lo smnčan.ia ali plesa. Dopise ne ogl. odd. Jutra pod »Gentlorisu«	3652" S4
PS?« Intolieentno. neodvisno damo v svrho koover-zac.ije v francoskem ali nemškem jeziku. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Balzac«.	36561-34
Osamljena gosna
Seli dopisovati t tatotmkim, le boljiSim. starejšim go-»podom. Oženjeui iavzoti. Cenj. (»onudbe z navedbo »tnrosti na ogl. odd. Jutra pod značko »Planine«.
36165-34
IVvmladol sen 1925
Prid-em po»iedel5ek pHih brziim. Čakaj pred kolodvorom. sicer torek oemifi cesta trg.
36462-31
Industri jski uradnik
teli re««ga noi» 1 boljšo. premožno gospodinjsko oaobraženo gospodično. — Cenj. ponudbe aa podrui-moo Jatra Olj« pod Hbo

Mladenka
20 letna, pridna gospodinja. poroči starejšega uradnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zve-S2 68992	»so-ra oj.
Državni nradnik
»rednjih let. dobro sitnima, želi poznanstva z go-»porkn« Ji vdovo v starosti od 37—36 let. ki to »v o jo to-gonrino ali kakšno "l .-■h--, rual 'en;tve Slika taž«ljena. Diskretno* zajamčena. Dopise na ogl. odd Jutrs pod Miro »Lopa harmonija«.
9M58-g»
Izgubljeno
Listnico
• fotografijo Id malim tMv toženi, sem izgubil menda 4. L m. Odda naj se v ogl. odd. Jutra proti nagradi 10 Din.
MBMMnMgnM
Krompirja
»Šneflok« kupujem vagonske količine. Ponudbe na podr. jutra, Maribor pod »Su-šak«.	26584-33
Vsaka beseda 2 Olnj davek • ,v Din. ta HIro ali <tb)ao]e oaslava i Oln, naimanJV - 1 sesek 2« Dta
■. - -v
Gospodična
se želi poročiti z gospodom uradnikom ali častnikom, DJul 35 lei stoiuu. iaiij re, to ponudbe g tli-k) aa ogi dia. Jutra pod .aro	lakvii«. Anu-
nimn-o v koš!
it.33d
Ženitv^ in poroko ooujš.h fc.Ojev io_roauje Lao	vesmo. Haz-
po^lljamo uuurm&U.ne t r a^^^e pro»l predp.a-sUu 10 Oln v jostnln disitretao.
OnreniHeno Sf>bo
s fedilnikom. išče zakonski par. Ponudbe na o<rl. odd. Jutra pod »fital-n«.
znamKah
_,_-	laiamc vallko lzbero pr.
vovist-nh partij obeh s,oiov. Zeoione ponudbe t' sijem o z lort^grafijs.
niro vhodom iD soupon-abo mi »HEZOR^, -Zagreb kopalnice. Ponudbe na ocrl. pošta 3. odd. Jutra pod -Oprem-	26541-25
l5č«rr« sobo
9 "Si. decembrom s pofob-
ljeoa »oba^.

— ~ 7— I Katera gospodična Opremljeno sobo | bi ml (omagala pri zgo-
^nSn.i. v oentru tli bliži-	to\itvl trg V6Ke hiše.
ni Tivolija, išče boljSa go-	Obenem jo poročim. Po.
S^iodifna. Ponudbe na ogl.	nudbe pod slfro »Sigur-
odd. Jutna pod »Sob« 33«.	nost« na. ogl. odd. Ju-
36A>3-23a	tra. 25863-25
PIŠITE SE DANES !
Ostanki
mariborskih
tekstilnih tovarn
brez napak, pristno-barvni, >Paket serija A< za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B« izključno zimski topli flaneli in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Original Kesmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 m sa kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo D 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na
»K O S M O S«
razpošUjalnlco ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvo rakove, cesta L.
Ameriški kapital in organizacija-evropska genijainost: to je Standard!
Ne ena tovarna, temveč koncem tovarn — to Je Standard f Samo v Evropi 12 tovarn v 8 državah dela za Vas. — Okus Pariza, umetnost Belgije, solidnost Anglije, preciznost Nemčije, duhovitost Dunaja — vse v ©nem Vam more nuditi samo Standard!
Dospeli so NAJNOVEJŠI MODELI aafih tovarn! ZASTOPSTVA V VSEH VEČJIH MESTIH
Jttgoslavensko Standard Electric Company A. D. Beograd
PREMOG,
DRVA
SLOV8A Kolezijska ulica 19. Telefon 89-34
oddam. 38377-33
Oprem Vi en o sobo
oddam takoj. Vidovdanska 1, pritličje.
36564-33
Gospoda
sprejmem kot sostanovalca k 'iradniku v čisto sobi Aleksandrova cesta 711., levo.	Ž6530-23
2 sobi
parket v novi hiši oddam s 1. Januarjem. Stanlčeva 17.
26617-23
Opremljeno sobo
aa i au 2 osebi oddam blizu bolnišnice, na proti Leonišča. Na K »delje-vo. 13	26603-23
Starejša gospa
(gdč) se sprejme poceni na stanovanje. Vetner. Cojzova 1. pri 111' je.
26610 23
Sobo
stroge sepanrano s stopnic v centru. oddam boljšemu gospodu ali 1vema ln ce-lo oskrto. Naslov v vseh posI«valni-mh Jutra.
26S12 23
Prijazno sobo
v aH blizu centra za 1. 10. alt 15. januar Iš.em. Ponudbe pod »Aka-ie-mlk« na ogl. odd. Jutra.	26595 23a
Sobo
z oskrbo 'ž če upokojenec s sinom dijakom, za takoj ali pozneje. Ponudbe i>od »Dobro za dva« na ogl. odd. Jutra.
36>75-±!a
Sobico
ali skupno gosp3dinj.<=tv0 pri mlajši osamljeni Sen-skl lSiem. Ponudbe |od Ne dvisen inteilgent« na ogl. odd. Jutra.
26S79-23a
Damski frizerski salon
KONGRESNI TRG 3
V HISI TVRDKE SVETINA
NOVO OTVORJEN.
MODERNI APARATI IN OPREMA. Priporoča se
FAN6I JENKO - Kapus
Beseda . Lit lavek j tyiu r* lifro ali tfaianj* iaslova J Oia Najmaolil cnesek <7 Oia
Dražba lova
»amotastnega lovi&fia PV>-S4 pri Sv. Lovrencu na Pohorja, ca. 1000 ha, »e odda oa javni dražbi 18. decembra	Pogoji na
vpogled pri Začasni irlavni upravi razlaščenih goa-dov. Ljubljana, Aleksandrova VU..
36»72-32
Lrtfortntifcjje
Grafolog in hirozef
N. Padlucki jdpotujel V Mariboru ostane je da 14. decembra, potem Celje. Sprej.it o. vsak dan od 9—18 ie 8—7. VasJov; Ma, ribor, botei »pri ia.moicu«. »oba X.
6S36
Salon Avrelija
aa ja praaaiH. Voifova
ulica l/L
3d614-31
1000 Din
nasrrade dobi. Kdor sil sporoči kje se nahaja Jožef Majnik. doina lz Idrije rojen leta 1888. Katarina Mlhevc. Dol. Ir gatec, trafika pri postaj L	26382-31
razveseljuje
RJOIS
PABFUMEU9 - PARU
Iščem damo
za važno stvar. Dopise na ogl. odd. Jutra [Od »Nagrada«.
26474-31
Mtmačsn
oOW* v
goam3v
Z^HT&VAJTt BRt?PL*ČFM CENI? IVORKICE GW»l MARIBOR m m
TOVARNIŠKI OBJEKT
1.500 do 2.500 m* SVETLIH PRITLIČNIH PROSTOROV — LEŽEČIH OB GLAVNI CESTI IN V CENTRUMU MESTA LJUBLJANA ODDAMO. — PRIMERNO ZA VSAKO INDUSTRIJO, EVENTUELNO TUDI SOUDELEŽBA. DOPISE NA ALOMA COMPANT d. s
o. z., LJUBLJANA-
KAKO DIVNO BELE IMATE!
ZOBE
)
Prepričajte *a aant, t kaka Utftc* Im
•aaalnoatja tisti KOL VNOS aoba la ]taa daj« W*> Uit sijaj. Sara« aa paakoa la aikdar rti aa aa rroate k ttaria aaaaaaarv eni«	__
U
Zaabosf aa pora* aobmega dragega M dal tako naglo temnim la porameaetlm belin« la tijaj kot KOL Y NOS. Poakulta KOL VNOS Ca magoC« i« daaca.
K0LYN0S zazoTBE



ao beti ne, ketim-eleta in strojno pte -tenje - V*t*iryovina t/o/ne
ZMAVKO SCN&N»za£"yZoB~,5
KOŽNE BOLEZNI
(Ekcem. Psoriasis itd.) ozdravljiva. Mala steklenica Ekcemina Din 50.— velika Din 90.— povzetjem.
Sklad. EKCEMIN, Maribor, Kalvarsba S.
*Gu so darila p & del a f c veselje gospodinj? s
1815 Garnitura za kolače aH sadje, za 6 oseb, Iz lepega pre-šanega stekla, v barvah: zeleni, modri, rumeni ali roza D 32.—
1816 Visoki nastavek za male slaščice ali sadje, v raznih
barvah belo steklo
Din 15— Din 12—
1818 Garnitura za kompot, za
6 oseb, iz lepega, predanega stekla, v barvah: zeleni, modri,
rumeni ali roza
Din 32.—
1820 Servis za liker ali slivovko s steklenim pladnjem v barvah: modri, zeleni ali roza Din 20—
1822 Servis za pivo ali vodo, vrč 1 Vi litra z 6 čašami od 1ls litra, iz lepega, progastega stekla v barvah: zeleni, modri Din 30—
ali roza
1819 Servis za vino s steklenico 1 litra in 6 čašami v barvali: modri, zeleni ali roza, is lepo progastega stekla D 30.—
1823 Servis za liker: iz finega, progastega stekla za 6 oseb, s steklenim pladnjem v barvah: roza, zeleni ali modri Din 35.—
1827 Steklena košarica za
sadje ali cvetje v barvah: roza, rumeni ali modri:
vel. 17 cm Din 17.— vel. 19 cm Din 27.—
1828 Nastavek za slaščice ali
sadje v barvah: zeleni ali modri, s ponikljanim podstavkom
Din 55.—
1831 Krogla za cvetje, najmodernejša, krasno izdelana iz prozornega finega stekla, v barvah: rumeni ali zeleni, premer krogle 23 cm D 50.— premer krogle 16 cm D 34.—
1807 Garnitura za kompot za 6 oseb, 7 delov, fini inozemski porcelan z lepimi ornamenti sadja Din 42—
1805 Garnitura za jestvine za 6 oseb, 26 komadov, fini inozemski porcelan s cvetličnimi okraski	Din 350.— isti z zlatim robom lyin 370.—
1804 Garnitura za črno kavo za 6 oseb, fini inozemski porcelan s cvetličnima ornamenti ali samo z zlatim robom	Dir 68-—
1801 Garnitura za belo kavo za 6 oseb, fini inozemski porcelan, s cvetličnimi okraski, aH samo z zlatim robom	Din 38.—
1802 Garnitura sa koiaOo ali sadje za 6 oseb, 7 koso«;
fini porcelan z lepimi okraski sadja	Din
1839 Garnitura za kajenje ta
medene oksidirane pločevin« Din 40— iz črnega stekla Din 37.—
1806 Servis za čaj za 6 oseb, moderne oblike in dekora, prvovrsten porcelan z glazuro, barve slonokoščene	Din 110.—
1813 Pladenj za slaščice ali podstavek za čaše, lepo okrašena majolika, s ponik-lianim robom
vel. 23 cm Din 45— veL 25 cm Din 50—
1814 Pladenj za torto
iz moderne dekorirane majolike s ponikljanim obročem v cm: vel. 23 Din 25.— vel. 25 Din 28— vel. 28 Din S6.—
3515 Caša za čaj iz kina-srebra, z držajem in vložkom iz graviranega stekla
Din 45.—
3516 Nastavek za sadje, sestoječ iz dveh delov: gornji del iz brušenega stekla, a spodnji del iz kina-srebra, ki se dasta razstaviti Din 170.—
Razne figurice iz por-
ce^na, bele barve z rujavo ali črno	Din 32—

3514 Servis za liker iz kina-srebra, 1 pladenj s 6 ča-Sicami na visokem pod-
stavku
Din 135'
3513 Servis za liker iz ktaa-
srebra, 1 pladenj, 6 čašic in 6 vložkov iz graviranega stekla	Din 145.—
3501 škatla z 6 komadi žlic za črno kavo, alpaka Berndorf D 60.— alpaka K i O D 55— likro (ne rjavi) D 75.—
3502 škatla z 6 komadi 3503 škatla z 6 komadi žlic za belo kavo	žlic za belo kavo in 1
alpaka Bemdorf D 70.— zajemalka za mleko alpaka K i Q D 65.— alpaka Berndorf D 110.—
nikro (ne rjavi) D 80.— alpaka K i O D 105.— nikro (ne rjavi) D 245.— alpaka K i O D 85.-
5504 škatla z 6 noži in	3507 škatla z nožem, *H-
6 vilicami desert	co, vilicami in kavno
alpaka Berndorf D 250.—	žlico za odrasle:
alpaka K i 5 D 230.—	alpaka Berndorf D 95.
nikro (ne rjavi) D 140.—
nikro (ne rjavi) D 95.— za otroke:
alpaka Berndorf D 78*— alpska K i O D 72— nikro (ne rjavi) D 80—
3506 škatla z nožem, žlico in vilicami za odrasle: alpaka Berndorf D 85.— alpaka K i O D 80— nikro ((ne rjavi) D 85.— isto za otroke: alpaka Berndorf D 70.— alpaka K i 0 D 65— nikro (ne rjavi) D 70.—
3517 Pribor za torte
lopatica z biserno-matič-nim držajem, fino poni-kljan,	Din 80.—
1811 Figurica iz porcelana za. sobni okras v rdeči barvi; azne figure	Din 15.—
večjo	Din 20—
5512 Garnitura
iz kina-srebra
za kajenje
Din 145—
19-17 Klotasta posteljna odeja, podložena s klo-tom, strojni izdelek veL 120x180 cm, v raznih barvah	Din 95.—
19-5 Pregrinjalo za 2 postelji v enem komadu z resami vel. 200x300 cm	Din 165—
19-15 Podnožna preproga iz motvoza, v kra? "em ovalastem vzorcu, v rdeči, zeleni ali modri barvi vel. 55x120 cm	Din 35.—
19-14 Podnožna preproga iz velurnega pliša, v krasnih modernih vzorcih, v fres, rumeni, modri in zeleni barvi veL 60x120 cm	Din 98—
Tu naslikano blago razpošiljamo po povzetju. Pri naročilih preko XS0 dinarjev dajemo odjemalcem velike olajšave pri plačilu poštnih pristojbin. Jamčimo za brezhibno kakovost blaga. Kar ne odgovarja, zamenjamo ali vrnemo takoj denar. Pri naročilu zadostuje napisati: številko, Ime in ceno. Ce potrebno, barvo in velikost naslikanega predmeta.
19-18 Posteljna odeja iz dobrega klota, ročni izdelek, odeja polnjena z belo vato, v raznih barvah, veL 120x180 cm	Din 125.—
mfaen
Zageeb
19-06 Posteljna garnitura iz gobelin tkiva sestojema iz 2 posteljnih pregrinjal, namiznega prta v zeleni ali rdeči barvi	Din 190.—
Največja blagovna in eksportna tvrdka v Jugoslaviji.
Jrejojo Dovoda fiasljen* — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adott Rihnfkac, — Za Narodno tiskarno 4. d. feoft tiakarnarja Franc JezerSek. — Za taaeratnJ del Ja odgovoren Ak>ja Novak. ~ Vri i UnbUam