LETO IX 8 oktober 1983 glasilo szdl občine logatec Ocena devetmesečnega gospodarjenja v občini Logatec ^rl obravnavanju polletnih rezultatov gospodarjenja smo ugotavljali, " »o bili ti rezultati dokaj spodbudni. Tako je bil celotni prihodek gospodarstva občine večji za 32 %, porabljena sredstva večja za 27 % in Hodek večji kar za 45 % v primerjavi s prvim polletjem 1982. Izpolnje- ' lr> preseženi so bili tudi fizični plani proizvodnje. TOZD Motal Lom je ?D Polletju izkazoval izgubo predvsem zaradi nedokončane investicije zmanjšanja prometa zaradi bencinskih bonov in depozita. prve ocene 9-mesečnega poslopja kažejo, da nobena TO ni podala z izgubo Naročila so se podala v Valkartonu, Drobnem po-J"5tvu v okviru KLI-ja in tudi v Kon-PciJI. V TO so zato bili sprejeti dojeni organizacijski ukrepi, da bi se a naročila izpolnila. Nastopajo pa ^oblemi pri nabavi reprodukcijskih ^'erialov, kjer včasih ne ustreza Va|iteta ali pa jih na tržišču sploh ni Hoče dobiti. * izvozna prizadevanja se poleg aivečjega izvoznika v občini Drobca pohištva uspešno vključujeta tu(J liiv. 1 Konfekcija in TOZD Valkarton zerv Nekaj rezerv prehrambenih artiklov že imamo, s temi sredstvi pa bi zaloge še povečali in bi tako izboljšali preskrbo prebivalstva. Pobuda je v TO pozitivno ocenjena. S področja družbenega standarda moramo omeniti že začetek gradnje prizidka k zdravstvenemu domu, tako da se bodo izboljšale razmere na področju zdravstva. Splošna poraba zaostaja za planiranim pritokom in se zaradi tega pojavljajo določeni problemi. Nenazadnje je potrebno omeniti obrtno dejavnost v občini Logatec, ki je s skrbno organizirano razstavo ob občinskem prazniku pokazala, kaj vse je zmožna proizvesti in narediti Pomembna pa je tudi po ustvarjenem bruto prometu in številu zaposlenih. Delovni ljudje in občani so za dosego vseh teh rezultatov vložili veli- ko naporov in truda Žal pa prav v zadnjem času ugotavljamo določena nesorazmerja, ki zmanjšujejo Je napore Tako so se mnogo hitreje zviževale cene reprodukcijskih materialov, ki jih logaško gospodarstvo potrebuje, kot pa cene proizvodov, ki jih proizvaja. esticije gredo nekje po planu je bila ob polletju končana indicija v okviru Loma, nadaljuje se "^sticija v okviru KLI-ja. ^0 sta 2 večji investiciji v gospostvu občine veliko pa je bilo jj^isih - tehnoloških investicij v ameznih temeljnih organizaci- jah I Pri delitvi dohodka ob 9 mesecih 6,°šnjega leta je treba posebno zornost nameniti akumulaciji Z ječanjem akumulacije bi temelj-. 0rganizacije dobile več kvalitet-|,n Sredstev za poslovanje. Ob po-'lu smo ugotavljali veliko odvis- !°stT0 od bančnih kreditov in zara- Ll,e9a se je tudi povečal del dohod-j 2a obresti. Zaradi stalnega pove-ij!lVania obrestne mere je potrebno j. 0|jšati strukturo poslovnih sred-V v korist lastnih sredstev. . 'i skupni porabi so se stopnje l^' razen na Tratah, ker ni bilo nobenega predstavnika KK SZDL na po-,v*tu, da bi se dogovorili za datum sklica, zato bo ta informacija na pro-''arnsko-volilni seji KK SZDL Trate. Razširjene seje so bile dobro obdane, posebno v Rovtah. Prisotni s° ugodno sprejeli informacije, ki staiih podala predsednik IS SO Lo-'a'ec, tov. Viktor Krmavnar in pod-Predsednik IS SO Logatec, tov. ^vko SIRCA tako, da bi moral tak Jacin informiranja postati stalen na-lri našega dela. V razpravi so pri-s°tni pokazali na nekatere nepravilni, ki jih opažajo pri vsakodneven delu v svojih okoljih in opozo-da je še mnogo rezerv za boljše J odgovornejše delo in ravnanje z riJ2benim premoženjem. Opozorili so tudi na razne infor-pacije v dnevnem tisku, ki prinašajo ^ lrriere nestabilizacijskega in ^Odgovornega obnašanja nekate- Posameznikov in zahtevali, da se javlja tudi to, kako je v takih 6rih z odgovornostjo Vznikov. Glede strta. pn- teh posa-stabilizacijskega ki bo nastal tudi v občini ni 0 Posebnih pripomb, saj so se v ^6h sredinah strinjali, da je potreb-fl Poiskati vse rezerve in načine Cj|.a ter začeti živeti tako, da bomo ^stabilizacije dosegli. ri tem so pozivali na takšna rav-|>ia v vseh okoljih in na vseh rav-fj1 Hkrati z razpravo o teh infor-cijah pa so na sejah opozorili na .katere težave v posameznih kra-7h skupnostih. nad Rovtami so opozorili. i Na Vrhu ^delegate, ki so zaposleni v OZD v (8en, ne puščajo na seje v Logatec, fjl s° med delovnim časom. Opozo-s° tudi, da je usahnil vir vode za lr6br-a VrhU na t0, da 'e Š0la po~ V fa'- ki delajo tudi ob sobotah, l^D|eme z varstvom, saj jim odde-Rovtah tega ne omogoča, čep-le precej interesentov. Ko so se i rr,ili na upravo Sat tr6u una nekaterih večjih popravil. Rovtah so povedali, da imajo VVZ Kurirček v cu, jim je bilo odgovorjeno, naj Zlio otroke v soboto kar v Loga- kar Pozo pa za starše ni sprejemljivo. yr -°neno je tudi bilo, da bo težko v J*n'čiti zahteve setvenega načrta fi© ni ~ 30 st kraja. je preveč kampanjska, premalo programirana. Povedali so, da je okrog izvajanja programa samoprispevka precej nejasnosti, da bodo zahtevali jasne odgovore na skupščini samoprispevka. V Naklem je iz razprave razbrati, da ljudje zaskrbljeno spremljajo podražitve, da delo ni tako spoštovano kot bi moralo biti, kar se kaže skozi neizvajanje nagrajevanja po delu Podprli so idejo za združevanje sredstev za povečanje občinskih blagovnih rezerv. Zahtevali so osebno odgovornost tistih, ki delajo mimo dogovorov v naši občini. Jakob KOKALJ Mladi z Vrha izvolili novo vodstvo V nedeljo, 25. 9. 1983 so pripravili mladi Vrhovci volilno-programsko konferenco svoje organizacije. V osnovni šoli se je zbralo 32 mladincev, se pravi dobra polovica. Zelo kritično so pregledali delo v preteklih dveh letih in ugotovili, da bi bili lahko na nekaterih področjih še bolj uspešni, predvsem kar se tiče delovnih akcij, če bi se bolje organizirali. Kot je navada na takih konferencah, so nato razrešili staro vodstvo mladinske organizacije s predsednikom Tinetom Jesenkom na čelu, v novo vodstvo pa so bili izvoljeni: Franci Jereb za predsednika, Jure Treven za podpredsednika, Mojca Mivšek za tajnika in Janez Žust za blagajnika. Najpomembnejša točka dnevnega reda je bila seveda tista, kjer so prejemali program svojega dela za naslednje leto. Svoje delovanje so razdelili na tri glavna področja in sicer šport, kultura in delovne akcije. Za vsako področje so naredili konkreten načrt z roki, poleg tega pa so sprejeli še sklep, da se novo vodstvo pogovori z vsemi, ki ne sodelujejo pri delu mladinske organizacije, ali so v prihodnje pripravljeni sodelovati in pomagati. V nasprotnem primeru jih bodo črtali iz seznamov čTanov mladinske organizacije Vrh, saj takih ne potrebujejo. Marko KEK Smernice s 7. redne seje občinskega sindikalnega sveta Občinski sindikalni svet Je na redni seji obravnaval dve izredno pomembni točki. a) Uresničevanje stališč dogovora o kadrovski politiki v občini. b) Uresničevanje družbenega dogovora o stanovanjski politiki. Iz bogate razprave na seji in s 1 V sindikatih smo se dolžni boje-predhodnih razprav v OOZS povze- vati za to, da bodo delavci postali mamo nekaj stališč: nosilci odločanja. Eden od pogojev oru so zahtevali, da se v obredi kadrovska politika, češ, da Posvet predsednikov KK SZDL V začetku oktobra 1983 je bil na OK SZDL posvet predsednikov krajevnih konferenc. Na posvetu so predsedniki razčlenili septembrske razširjene seje predsedstev KK SZDL Posebej je bila obdelana problematika v posameznih KS, kjer smo tudi poiskali napotke za razreševanje. Dogovorjeni so bili tudi datumi sklicev programskih sej v krajevnih konferencah. Tako bodo programske seje: 1. KK SZDL Rovte - 28. 10. 1983 ob 19.00 uri, 2. KK SZDL Laze - 29. 10. 1983 ob 19.00 uri, 3. KK SZDL Hotedršica - 23. 10, 1983 ob 11.00 uri, 4. KK SZDL Vrh - 30. 10. 1983 ob 11.00 uri, 5. KK SZDL Trate - 9. 10. 1983 ob 15.00 uri. Za KK SZDL Naklo in Tabor je bil datum določen kasneje. Na posvetu smo se dogovorili tudi o vsebini sej, kakor tudi o programih dela. Poudarjeno je bilo, da se v poročilih prikaže dejansko stanje v vseh porah življenja in dela posamezne sredine, predvsem pa obelodani vlogo KK SZDL v kraju. Jakob KOKALJ za to je demokratizacija vseh kadrovskih odločitev in postopkov. Dosledno moramo uveljavljati z ustavo opredeljeno vlogo na področju kadrovske politike in se tako zopersta-viti privatizaciji kadrovske politike in kadrovanja Nosilci kadrovske politike v občini morajo pravočasno in temeljito planirati kadrovske potrebe, te pa morajo biti odvisne od razvoja in programov ter obsega dela V zvezi sindikatov moramo upoštevati že izdelana specifična merila, ki določajo pogoje za opravljanje posameznih funkcij tako delegatskih, izvršilnih, upravnih, poslovodnih, strokovnih, kot drugih družbenih nalog. Zavzemati se moramo za to, da bosta vsako delo in naloga pod enakimi pogoji dostopna vsakomur. Delavci naj na podlagi sprotnih ocen rezultatov svojega sedanjega in minulega dela odločajo o razporeditvi v'delovnem procesu. Prav tako tudi v procesu odločanja moramo strmeti, da bodo delavci zasedali bolj produktivna delovna mesta. Na podlagi prednostnih usmeritev družbenega razvoja moramo spodbujati izobraževanje zaposlenih in s tem ustvarjati možnosti za uveljavitev lastnega znanja 2. S področja uresničevanja stanovanjske politike je najbolj pomembna misel, kako poceni rešiti čimveč stanovanjskih problemov. To pa bomo dosegli z večjim vplivom uporabnikov na izvajalca. Nujno je potrebno, da so vsi uporabniki seznanjeni s strukturo gradbene cene in sicer tako, da bo možno videti: (Nadaljevanje na 6. strani) Zajetne komunalne naložbe V letu 1983 je bilo samo za komunalno urejanje in asfaltiranje cest porabljenih 44.314.000 dinarjev, če k tamu prištejemo se vrednost mrliške vežica (letos približno 3.160.000 dinarjev), veljajo celotne komunalne naložbe kar 47.474.000 dinarjev. Vsa pripravljalna, naložbena in izvajalska dela (SKIS in Gradnik Logatec ter Cestno podjetje LJubljana) so stekla po načrtu In pravočasno. Če bi z namerami odlašali, danimo, na jesenski čas, bi celotna dala veljala kar 8.000.000 dinarjev več ali pa bi bilo za toliko denarja manj narejenega. V celoti je bilo asfaltiranih nad 11 km cest, poti in ulic. Mrliška vežica Poslovitveni prostori z dovozno potjo in s sprevodno potjo so zgrajeni na 1335 m' (poslovitvena avla, 2 stalni vežici, pomožna vežica oz. grobarjev prostor, 2 prostora za svojce, prostor za duhovnika, prostor za obredne potrebščine, garaža in sanitarije). Urejena okolica v krogu se razteza na 800 m*, 204 m; pa pripadajo dovozni in sprevodni poti. Vrednost del velja kakih 10.000 000 - din, ki so jih zbrali SKIS Logatec, stanovanjska skupnost in združena sredstva SlS-a družbenih dejavnosti. Soseska S-1 (za Narodnim domom): del Titove, Partizanske, Pavšičeve, Kraigherjeva, Vilharjeva in Kidričeva t»T ca) 1100 m Vrednost del: 7.900.000 din Poravnava: - SKIS Logatec 5.125.000 din - prispevki občanov soseske 1.475.000 din delež za komunalno opremo zemljišč iz naslova družbene gradil 1 300.000 din Ulica Nova vas 260 m Vrednost del: 2.210.000 din Poravnava: - SKIS Logatec 1.797 7750 din - prispevek občanov Nove vasi 412 250 din Kanalizacija v soseski S-1 (del Partizanske, del Pavšičeve, Nazorjeva, Gubčeva in ulica OF) 760 m Vrednost del: 3250.000 din Poravnava: - SKIS Logatec 2 000.000 din - prispevek graditeljev 1.250.000 din Stara pot in Klanec 350 m Vrednost del: 1.304.000 din Poravnava: - SKIS Logatec 427.000 din - prispevek občanov Stare poti in 627.000 din - KS Naklo 250.000 din Cesta Židank - Veharše 5.900 m čednost del: 17 000 000 din Poravnava: " občinski samoprispevek 15 000 000 ~ Prispevek občanov Trat 1.000.000 " delež skupnosti KS 1.000.000 Za asfaltiranje dvorišč pred javnimi zgradbami so prispevali: " LKZ Logatec 30.000 000 din * Gasilsko društvo Medvedje brdo 15.000.000 din * osnovna šola Edvarda Kardelja 20 000 000 din Pobude ob oceni proslavljanja občinskega praznika V letošnjem letu smo v tednu proslavljanja občinskega praznika organizirali tudi 6. srečanje borcev in aktivistov OF Notranjske Kot je znano, je to srečanje za občine Cerknica, Ljubljana Vič -Rudnik, Vrhnika in Logatec Za organizacijo tega srečanja so bile poleg odbora za proslavljanje občinskega praznika in 6 srečanja, imenovane še komisije za posamezna področja Srečanje borcev in aktivistov OF je bilo napram letu 1975 skromnejše, vendar tudi neprimerno cenejše. Kljub temu pa moramo povedati, da so bili prisotni gostje nad kvaliteto kulturnega programa, scene in vsega ostalega nadvse zadovoljni. To je le še nov dokaz, da v občini zmoremo pripraviti resnično dovolj kvaliteten program in izpeljati organizacijo brez večjih pripomb. Že ob sprovajanju nalog pa je bilo sprejeto, da bi po srečanju oziroma praznovanju občinskega praznika pripravili kratko analizo poteka in jo skupaj z vsemi sodelujočimi obravnavali. Obravnava analize je bila v torek 4 oktobra Na obravnavi analize so bile iznesene nekatere stvari, ki jih bo potrebno poskusiti čimprej uresničiti. Iz te analize povzemam le naslednje pobude: - razstava gospodarstva in obrti v KS TABOR ter razstava živine v KS HOTEDRŠICA, sta v kvalitetnem smislu izredno popestrile praznovanje občinskega praznika. Obe razstavi sta bile na visokem kvalitetnem nivoju, za kar imajo usluge organizatorji in razstavljala. Njihova prizadevanja so bila poplačana z zelo velikim obiskom občanov. Podobne razstave bi bilo potrebno tudi v bodoče organizirati. - za športna tekmovanja, ki se odvijajo v tednu praznovanja občinskega praznika, bi bilo potrebno izdelati enotne diplome, iz katerih bi bilo razvidno, v kakšen namen so bila organizirana športna tekmovanja. - pred Narodnim domom je potrebno urediti prostor, ki bi omogočal nastopanje ob organiziranju raznih prireditev Tako bi bilo za vedno odpravljeno postavljanje raznih odrov, ki prireditelja precej stanejo in so le za enkratno uporabo V ta namen je bil imenovan iniciativni odbor, ki bo pripravil program nadaljnjega dela Vsi prisotni so menili, da je bila ta analiza koristna. Upamo, da se bodo predlagane pobude tudi uresničile . Bogomir AjdiC Ob 6. srečanju borcev NOV aktivistov OF Notranjske p«ata Smrečje - Žlrl 3.707 m •rednost del: 12 000.000 din Oravnava: * občinski samoprispevek 5 500 000 din I *S Žiri 3.500.000 din * Gozdno gospodarstvo 400 000 din * SKIS Logatec 600.000 din * Prispevek občanov Vrha 500.000 din Nedelja, 4 9 1983 Šesto srečanje borcev in aktivistov v Logatcu pred Narodnim domom. Že zgodaj zjutraj sem se prebudil. Najprej sem se šel umit. Ura je hitro tekla. Bila je deset, šel sem pred šolo. Odhod je bil ob deset trideset DOPISUJTE V LOGAŠKE NOVICE Borci prenašajo tradicije NOB na pionirje Odšli smo in hiteli proti Narodnemu domu Proslava se je začela z jugoslovansko himno, potem nam je napovedovalka predstavila goste in vsak si je zaslužil aplavz Slavnostni govornik je bil tovariš France Popit Z enominutnim molkom smo se spomnili Rada Pehačka, prvega komandanta Logaške čete. Proslava se je zelo lepo odvijala Mislim, da si borci in aktivisti zaslužijo tako proslavo. Borci in aktivisti so sedeli v prvi vrsti in vsi so imeli na prsih medalje in odlikovanja. Ko sem pomislil, da so pred mnogo leti držali puško v roki in se borili proti sovražniku, ki je bil stokrat močnejši in prelivali kri, si nisem moqel predstavljati, da so že pred borbo vedeli, da bodo neka teri padli Hrabrost jih je gnala v boj za svobodo in mir Med bojem jih je veliko padlo, a vsakdo, ki je obležal, je obležal za svobodo. Vsem, ki so se borili za svobodo, želim najlepše življenje, saj so si ga zaslužili. Miran Obreza, 7. a Oš »8 talcev« Logatec Živinorejska razstava v Logatcu Ob občinskem prazniku je bila 11 septembra 1983 v Hotedršici v sodelovanju M-KZ Logatec, M-KGZ »SORA« Žiri in BF VTOZD za živinorejo ter pod pokroviteljstvom SOZD-a MERCATOR organizirana razstava goveje živine. Pri pripravah na razstavo so nam priskočili na pomoč tudi strokovnjaki Kmetijskega zavoda Ljubljana Razstava je bila ponovno pripravljena po večkot 25 letih, tako je bila še zanimivejša za številne obiskovalce, ki so si jo ogledali Kljub jutranjemu slabemu vremenu še zadnjih priprav na razstavnem prostoru nismo prekinili Za vztrajanje smo bili kasneje nagrajeni z lepimi sončnim dopoldnevom, nepričakovanim številom obiskovalcev in izredno dobrimi ocenami strokovne ocenjevalne komisije. Naj omenim, da so bili med številnimi obiskovalci predstavniki SOZD-a MERCATOR, predstavniki Zadružne zveze Slovenije in drugih republiških organizacij ter predstavniki občine. Več poudarka kot ostali slavnostni govorniki je razvoju kmetijstva in predvsem živinoreje v okviru razstave sestavljene organizacije Merca-tor, kot tudi položaju kmetijstva v splošnih družbenih usmeritvah, v otvoritvenih besedah namenili slavnostni govornik, svetovalec generalnega direktorja SOZD Mercator Mitja Ponikvar, dipl. ing Prisotne pa so pozdravili še predsednik občine, predstavnik zadružne zveze Slovenije in predsednik združenega sveta M-KZ Logatec. Na razstavo je bilo v konkurenci 38 krav in plemenskih telic, last 17 kmetov-kooperantov M-KZ Logatec in M-KGZ »SORA« Žiri. Sodelavci BFD pa so prikazali krave dojilje s teleti različnih pasem, šarole bika in trop ovac. Ocenjevalna komisija, ki jo je vodil prof. dr. Jože Ferčej dipl. ing., je bila mnenja, da razstavljena živina zasluži prav dobro oceno in pomeni dobro osnovo za nadaljnji razvoj živinoreje na logaškem področju Častni zvonec, diplomo in denarno nagrado so si prislužili krava Sivka, lastnik Ignacij Hladnik iz KGZ SORA Žiri, krava Brina lastnika Pavla Kranjca iz KZ Logatec in telica Mona lastnika Antona Vrabca iz KZ Logatec Diplome in denarne nagrade pa so prejeli rejci: Zinka Bolčina, Franc Kavčič, Anton Vrabec in Franc Facja. Med telicami pa je bila nagrajena še telica lastnika Franca Rupnika. Čeprav je komisija predvidevala le šest nagrad za krave, je vseeno morala kloniti pred nastopajočimi lepoticami in naknadno določila še nagradi za kravi last Cigale Štefana in Rupnik Franca Častne zvonce so pripeli: generalni direktor SOZD-a Mercator, predsednik občine Logatec in predstavnik Zadruž/ie zveze Slovenije Razstava je lepo uspela Vsi raz-stavljalci so bili zadovoljni, prav tako tudi gledalci Zato se bomo v zadrugi trudili, da bi s podobnimi pri-reditvamio nadaljevali in tako širši javnosti pokazali skupne dosežke rejcev in pospeševalcev Ustanovitev Društva gojiteljev malih živali V Logatcu je bil že dlje časa prisoten interes za ustanovitev Društva gojiteljev malih živali. Na pobudo iniciativnega odbora je bil dne 4. 10. 83 sklican ustanovni občni zbor, na katerem je bila prisotna tudi delegacija podobnega društva z Vrhnike z najdaljšo tovrstno tradicijo v Sloveniji. Ustanovni občni zbor je v imenu Zveze društev gojiteljev malih živali SR Slovenije pozdravil tov. Jeršino-vec, ki je prisotne seznanil z dejavnostjo Zveze društev in novoustanovljenemu društvu zaželel obilo delovnih uspehov. Predstavniki društva z Vrhnike so zbor seznanili s svojimi dosedanjimi izkušnjami in gojiteljem posredovali strokovne NNNP Laze 83 V okviru letnega plana KS Laze je bila dne 1. 10. 1983 izvedena akcija NNNP 83. Zastavili smo si cilj načrpati tri tisoč litrov vode iz naravnega vira v Ška-fovem lomu. Po dolgotrajnih pripravah in preizkusu vode je akcija v soboto 1. 10. 83 tudi stekla. Pozvani so bili člani GD Laze, CZ, jamarska sekcija, komisija za gospodarstvo itd. Odpravili smo se na mesto črpanja in napolnili cisterno s pomočjo črpalke v rekordnih štirinajstih minutah. Akcija je zelo dobro uspela. Pojavil se je še dodaten plus, saj se po tako dolgem sušnem obdobju v tej jami nahaja cca 1500-1800 m' pitne vode. Ta pa bi v letošnjih sušnih razmerah pomenila veliko rezervo tudi v primeru požara. Dodati moramo, da smo brž vodo tudi poskusili, čeprav nekaterim ni kaj dosti teknila, boljši okus ima namreč »ustekleničena voda«. nasvete v zvezi z gojitvijo. Na zboru so bila sprejeta pravila društva, usmeritve za delovanje društva, izvoljen je bil upravni odbor. Osnovna naloga društva naj bi bila v prvem letu delovanja popularizacija gojitve malih živali, v ta namen bo društvo že novembra organiziralo razstavo malih živali, na kateri bo kaj videti. Posebna društvena komisija je z obhodom gojiteljev ugotovila, da v Logatcu gojimo deset vrst pasemskih kuncev, činčile, hrčke, razno perutnino in več vrst ptic. Reja oziroma gojitev malih živali je predvsem hobi posameznikov, ne smemo pa zanemariti gospodarski pomen te dejavnosti, še posebno ne v današnjem času, ko je meso drago oziroma ga ni Do danes se je v Društvo gojiteljev malih živali Logatec včlanilo že 45 gojiteljev, ki so obenem poravnali tudi člansko obveznost, to je 300- din članarine. Posamezniki, ki so zainteresirani se še zmerom javljajo, celo iz sosednjih občin - Postojna in Cerknica. Če smo ob sklicu ustanovnega občnega zbora pozabili na vas, vas vabimo na naslednji občni zbor konec oktobra, kjer se nam lahko pridružite. Pogačnik Miro Smernice s 7. redne seje občinskega sindikalnega sveta (Nadaljevanje 8 3. strani) a) delež posameznih izvajalcev de'' b) delež posameznih elementov cene - razen produktivnosti dela Pomemben je sistem financiranj3 in sicer iz dveh vidikov: a) zagotavljanja potrebnih sredste* za gradnjo, b) racionalno uporabo teh sred' stev. Določiti moramo tudi pomembn" razmerje med posameznimi v'rl sredstev in tega dogovora se mor3' mo držati Občinski sindikalni svet vztraja> da se preide na ekonomske stanafl' ne Torej na take cene najemnih st3' novanj, ki bodo zagotavljale eno5' tavno reprodukcijo stanovanjskeS3 sklada Za ta prehod pa moram'' ustrezni organi v občini in OZD'1 zagotoviti ustrezno subvencionir3^ nje stroškov bivanja stanovalcev 1 gospodinjstev z nižjimi dohodki n3 člana družine. ^ Poostriti moramo nadzor n8 gospodarjenjem s stanovanji v dru* beni lastnini. Sindikati so dolžni, da OOZS obravnavajo posamezne P'° bleme, kjer vidijo, da se družbe0 imovina uničuje in da z njo ne ravn3 jo kot dobri gospodarji. Povsem podpiramo Stanovanjs^ skupnost pri organiziranju hišne s3 mouprave. Zahtevamo, da s pom" jo delavcev in celotne družbi skupnosti to opravimo čimprej Rajk Rezultati športnih tekmovanj v počastitev občinskega praznika V tednu praznovanja občinskega praznika je bilo več žPortnih prireditev in tekmovanj. Objavljamo rezultate, dosežene na teh prireditvah in sicer tako, kot so bile prireditve organizirane. 3- september 1983 - namizni tesni Tekmovanja v namiznem tenisu v telovadnici na Griču se je udeležilo 30 «Kmovalcev. Dosegli so naslednje uvrstitve "'Pno Q Posamezno: 1 Peter JureS 2 Igor Ciglarić 3 Jernej Rus 4 Evgen Makuc 5 Janez Bolema 6 Peter Verdinek 7 Janez Menart B Rado Selan 9. Uroš Gutnik j * LI Logatec ' ^EP Logatec J Selan Selan 5 p°staja milice MTK - mladinci ■NTk-eiani , v«lkarton fV-dnik *• september 1983 - streljanje v prijetnem okolju pod Sekirico je strelska družina organizirala odprto s'relsko prvenstvo z zračno in malokalibrsko puško. Na tekmovanju je sodelovalo 110 udeležencev, rezultati pa so bibili takile: l'"tna puška: p,onlr|l Boštjan Cuznar samo čamernik Miha Pivk Malokalibrska puška t Miro Leskovec 2 Franc Slabe 3 Janez Lostrek ""•Hlncl . J»nja Slabe D"San Jerina Helena Marinč Jože Avsec 3 Jane " Slavko Trajkovski 5- in 6. september 1983 - nogomet Na igrišču pri šoli »8 talcev« v Logatcu je bil turnir v malem nogometu Za-'arJi večjega števila prijavljenih ekip je bilo treba tekmovanje razširiti na dva *itva. Uvrstitev ekip: KLl Logatec 8el kamen petrol Lom °đ četrtega do devetega mesta pa so se razvrstile ekipe Crni Drim, Abra-adabra, Postaja milice, Tovarniška, KLl II in Rovte. september 1983 - košarka Na košarkarskem igrišču pred Narodnim domom sta bili odigrani dve tek-2 ^ed člani in veterani Logatca in Vrhnike. V obeh tekmah so bili boljši 9°stje 8' september 1983 - tenis . Na teniškem igrišču v Grajskem parku v KS Tabor so člani teniškega kluba °Satec organizirali občinsko prvenstvo v tenisu. Sodelovalo je 23 tekmo-alcev, prvi štirje pa so bili: i ^uller Aco j Putnik Aljoša "4 Meze Božo in Hodnik Boris bil september 1983 - kolesarjenje kolesarska sekcija »Rog-Franek« je po ulicah Logatca organizirala kole-'sko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 42 tekmovalcev, razvrščeni pa so takole: ,S"5l. tirtn ** ■> Dečki 1. Ivo Petkovsek 2 Robert Bolčina 3. Miha Rupnik 4 Klara Selan 5 David Pivk 6. UroS Kogoj 7 Tomi Kobasič 8 Boštjan Martinčič 9 Goran Klasič 10 Damjan Menart 11 Jure Cotič 12 David KogovSek 13 Janja Brenčič 14 Dejan Hristič I 5 Damjan Bohar 16 Dejan Novak 17. Spela Brenčič 18 Petra Mihevc 19 StaSe Mesec 20 Damjan Martinčič 21 Matevž Podjed Dečki 1975. 1976 1 Miha Gostiša 2 Sebastjan Selan 3 Jaka Brenčič 4 Marko Lamovšek 5. Rok Velepec 6 Janko Moroz 7 Ludvik Zrim 8 Gašper Podjed 9 Aleš de Gleria 10 Janko Logar II Senad Mahmutovič 12 Blaž Selan 13. Amir Bukič 14. Primož Slabe 15. Aleš Musec 16. Srečko Šen 1 7 Milan Vehar 18 Miha Martinčič 19 Boštjan Gostiša 20. Rok Peček 21 Jože Petkovsek 22 Beno Leskovec 23 Janez Možina 24 Uroš Celarc 25 Vasja Leskovec 26 Damjan Nagode 27 Andrej Rozman 28 Niko Pogorele 29 Miha Pogorele 30 Marko Treven 31 Bojen Jereb 32. Darko Maksič 33. Franci Logar 34. Robert Mikuž 35 Peter Urbas 36 Beli Horvat 37 Marko Bogataj 38 Janez Čuk 39 Bojan Šen 40 Gorazd Boštnjak 41 Tomi Strle 42 Martin Škrlj 43 Simon Pečkaj 44 Edi Gorjanc 45 Jan Omerzo 46 Lev Pupis 47 Beno Molk 48 Miha Menart 49. Miha Lamovšek 50 Matej Vidmar 51 Sebastjan Kune 52 Aleš Nagode 53 Toni Račnik Mlajši pionir)! Boris Drašler Srečko Moroz Dejan Kunstelj Tomaž KogovSek Darko Nagode 25 Janez Kos 26 Marjan Kurent 27 Uroš Ivič 28 Janko Krašovec 29 Sebastjan Brenčič 30. Aleš Porter 31 Jurij Rupnik 32 Damjan Cigale 33 Branko Korenč 34 Dejan Nagode 35 Damjan Kune Mlajše pionirke 1 Urška Fećur 2 Sandra Jereb 3. Mihela Jereb 4 Vesna Jerina 5 Vida Smuc 6 Mihela Logar 7 Sabina Žatovič 6 Melita Malnar 9 Nada Urbas 10. Polona Čuk 11 Polona Rožmanec 12 Jožica Nagode Starejši pionirji 1 Marko Matjasič 2 Ivan Skofic 3 Peter Selan 4 Gorazd Iskra 5. Janez Cigale 6 Peter Nagode 7 Boštjan Cuznar 8 Damjan Rupnik 9 Miha Pivk 10 TomaŽ Dolenc 11 TomaŽ Puc 12 Drago Dolničar 13 Marjan Nagode 14 Uroš Jereb 15 Janez Maček 16 Robert Rupnik 1 7. Franci Remic 18 Rudi Lipovec 19 Matjaž Nagode 20 Janez Sedej 21 Franci Merlak 22. Darko Uršič 23 Miha Teršar 24 Ivan Kuralt 25 Izidor Cigale 26 Miran Obreza 27. Janez Eržen 28. Andrej Zalar 29. Klavdij Langenvalter 30 afet HarbaŠ Mlajše mladinke 1 Marička Kovač 2 Jasna Kovač 3 Slefanija Niko 4 Milojka Cigale 5 Mojca Lampe 6 Mojca FeČur 7 Silva Glažar Starejše mladink« 1 Branka Rihar 2. Mojca Semrov 3. Andreja Rupnik 4 Judita Sovan Članice 1 Silva Šimenc 2 Tina Kocjan 3 Jožica Lukančič Veteranke 1 Vika Mesar 2 Bosiljka Malnar 3 Betka Brenčič 4 Julijana Šalamon 5 Dragica Durič 6 Davor Klasič 7. Boštjan Lukančič 8 Marko Leskovec 9. TomaŽ Eržen 10 Matjaž Škrubej 11 Metod Facija 12 Gregor Prezelj 13 Bojan Sedej 14. Aleš Bolčina 15 Rok Urbas 16 Andrej Treven I 7 Tomaž šen 18 Uroš TerSar 19 Samo GostiŠa 20 Matjaž Rupnik 21 Andrej Mihevc 22 Tomo Zrim 23 Matjaž Lenarčič 24 Janez Cimerman 25 Jure Klavžar 26 Boris Plešnar 27 AleS ZuniČ 28 Sebastjan Maček 29 Drago Vilar Starejše pionirke 1 Marta Eržen 2 Nataša Klavžar 3 Indira Ljajič 4 Nataša Arhar 5 Mojca Usenik 6 Tina Kobal 7 Jana Cuk 8 Karmen Pavi.ru 9 Magda Korenč 10 Mateja Molk II Mateja Slabe 12 Nataša Petkovšek 13. Vesna Vavken Mlajši mladinci 1 Uroš Velepec 2. Marjan Žiberna 3. Rafael Marn 4 Polde Kovač 5. Lojze Molk 6. Tone Nagode 7 Andrej Fečur 8 Jože ArnuŠ 9 Danilo Svarc Starejši mladinci Marko Zgonc Bojan Tomaževič Stane Okoliš Adijan Skubak Jure Velepec 6 Marko Oblak 7 Todorče Gogčev Člani 1 Ivan Leskovec 2 Boris Nabergoj 3 Vlado Kranjčev 4 Srečko Žerjal 5. Drago Sebenik 6. Franci Gotlib 7 Konrad Merlak 8 Srečo Brus 9. Andrej Miller 10 Branko Simšič 1 1 Koler Tone Veterani 1 Brane Kušar 2 Janez Gabrovšek 3. Uroš Lampe 4 Jože Stine 5 Jože Kunstelj 6 Slavko Salamon 7. Janez Cempre 10. september 1983 - kegljanje Na kegljišču hotela »Mantova« na Vrhniki je na tekmovanju sodelovalo 41 kegljačev Moški ekipno: KLI Logatec Ograde Postaja milice KLI II GG Logatec Valkarton Ženske posamezno: 1 Majda Drašler 2 Majda Adamič Moiki posamezno: 1. Gostiša Janez 2 Marjan TomaŽiČ 3 Zdravko Godnjavec 4. Franc Podobnik 5. Vojko Prezelj 6. Ludvik Knaus 7 Anton Veber 8 Jože Peterka 9. Ivan Lampe 10 Miro Omerzel 11. Jože Jerina 3 Joža Arhar 12 Ivan Pergovnik 4 Iva Maglica 13. Tone Sparemblek 5 Marta Peterka 14. Miro Leskovec 6 Jane Arhar 15 Franc Leskovec 7 Marija Mihevc 16 Brane Fortuna 8 Helena Zalar 17. Miro Hren 9 Tilka Kune 18 Jože Lukan 10 Zvonka Leskovec 19 Ivo Maglica 11 Jana MartinčiC 20 Silvo Bogataj 12 Maruša Poljšak 21 Franc Kobal 13 Rozi Knaus 22 Ž BeloSevič 23 Janez Podjed Ženske ekipno: 24 Ivan Hvala 25 Viktor Mivšek 1 KS Naklo 2 KLI Logatec 3 KS Tabor 26 27 28 Daniel Marc Janez Brus S Vene 11. september 1983 - balinanje Na balinarskem turnirju je sodelovalo 14 ekip iz Notranjske, Ljubljane in pobratene občine Repentabor iz Italije Tekmovanje je bilo v Logatcu in v Rovtah Vrstni red ekip Logatec I L ogatec II Ilirija Jama Repentabor 6. Vrhnika 7 Unec 8 Rovte I 9 Rakek 10 Logatec III 11. Idrija 12 LoSka dolina 13. Rovte II 14 Žiri 11. september 1983 - šah Rezultate s šahovskega hitropoteznega turnirja, ki je bil v Narodnem dom" Logatec nismo uspeli dobiti. 11. september 1983 - smučarski skoki Člani skakalne sekcije pri SK Logatec so pripravili tekmovanje v smučar; skih skokih za cicibane na 15 m in za pionirje na 25 m skakalnici na Sekiric' Tekmovalo je 35 skakalcev iz petih klubov. Ml. cicibani 1 Zoran ZupanCiC 2 Sebastjan Jereb St. cicibani t Sandi Terek 2 AleS Polanc 3 Simon Razložnik Ml. pionirji 1 Marjan GaSperin 2 Andrež Kopač 3 Primož Triplat St. pionirji 1 Primož Kopač 2 Lvgen Jesenko 3 Marko Martinčič Rezultate zbral Miro Leskov« Aerobika tudi v Logatcu Aerobična vročica, kot nekateri imenujejo navdušenje za novo zvrst telovadbe, se je razširila po vsem svetu na pobudo filmske igralke Jane Fonda. Aerobika ni zgolj njena zamisel, ampak jo je povzela po Kennethu Cooperju. Aerobne vaje so bile sprva namreč namenjene ameriškim vesoljcem. Pri nas je aerobiko uvedla plesna šola Kazina iz Ljubljane, kije tudi izšolala vaditelje aerobike. O aerobiki je bilo napisanega že veliko, vendar mislim, da nekaj besed za osvežitev spomina ne bo odveč tudi v našem časopisu. Aerobika je sestavljena iz plesnih korakov in telovadnih vaj, teka in poskokov. Je moderen, priljubljen in prijeten način kako ob glasbi sto-, riti nekaj koristnega za svoje telo, kako za nekaj časa pozabiti na skrbi in se otresti živčne napetosti, ki je na žalost postala sestavni del našega vsakdana. Z aerobiko poživimo prekrvavi-tev in pospešimo presnovo. Okrepimo si mišice, pridobimo gibčnost in pri vadbi porabimo precej kalorij. Postava postane skladna, gibi prožnejši. Aerobika skoraj ne priznava starostnih meja. Telovaditi lahko začne vsakdo, leta tu sploh niso važna. Pomembno je le, da smo zdravi in da z vajami ne pretiravamo. Važna je postopnost. Najboljši učinek aerobike pa je' da se ob živahni popularni glasbi f hitremu gibanju popolnoma sprt5'1 mo in razvedrimo. Po vaji nam os'8 ne prijeten občutek utrujenosti1' zavest, da smo zase in za zdravje ttnrili nekaj koristnpgf Zato smo se odločili, da tudi v ločit* gatcu organiziramo redno arrobi1 vadbo, ki bo vsebovala tudi ples<]0, aerobiko, saj sama izhajam iz v!^ plesalcev. Že vrsto let se namre ukvarjam z različnimi zvrstmi pie od klasičnega baleta, do izrazni plesa ter jazz baleta. Ker pa je aerobika tesno povei na s tehničnimi vajami, ki jih mo obvladati vsak plesalec, sem se 0 ločila, da se seznanim še s to n0 zvrstjo. Tako sem opravila strokovni za vaditeljico aerobike. Dogaja . namreč, da vodijo aerobično vao strokovno nepodkovani ljudje, " lahko pripelje do telesnih poško vadečih. Vadba bo potekala v pros OŠ 8 talcev v D. Logatcu, dva* tedensko v večernih urah. . .| K redni vadbi si želimo Prite9fe. čim več osnovnošolk 7. in 8. r**^ tor* ■fcr«' ki jih je današnji življenjski wfl! t5C« dov, srednješolk in mamic ter prikrajšal za psihične in rm sprostitve. Pridite, všeč vam bol Livija pe<» UlgaSke kovice Stipendije s priokusom pelina Za začetek nekaj osnovnih podat-štipendije delimo v kadrovske pitoma tiste, ki jih podeljujejo dejane organizacije in ustanove in v ''Pendije iz združenih sredstev ozi-0r"a tiste, za katere prispevamo *sak mesec vsi zaposleni. Poznamo Se Stipendije iz Titovega in Kidričema sklada, vendar v Logatcu že Jekaj let nimamo takih štipendistov. deloma naj bi veljalo pravilo, da Se Podeli čim več kadrovskih šti-Pendij, ker si tako dijak ali študent Za9otovi tudi zaposlitev (čeprav ni Vedno tako), štipendijo iz združenih Sr6dstev pa naj bi dobil tisti, ki je si-°er zaprosil za kadrovsko štipendi -nuar jo iz takih ali drugačnih °gov ni dobil, ima pa slab oziro ^a slabši socialni položaj. , ^er ni moj namen pisati o tem, ako se to načelo uveljavlja v Lo-Jatcu, bom navedel samo tri podat- v ljubljanskih občinah je razmer-med številom kadrovskih štipen- ^ in štipendij iz združenih sredstev 'Povprečju 86/14 (v odstotkih), na Vrr>niki 68/32, Cerknici 84/16 in glej u 'enost pri nas ne pozna meja. g se je namreč to, da podatki tl V|sini dohodka na družinskega pLJ^ pri posameznih prosilcih ne j—***Jo dejanskemu stanju. To je I 0r za štipendiranje ugotovil že I prvi seji, zato je nekaterim višino pendije znižal. Še jasnejšo sliko tjr le pokazal rezultat uprave za 'roh Pr'nodke' ki Je vzela P°d Pogled dohodke desetih na- ključno izbranih prosilcev. Razlika med podatki, ki so bili navedeni v seznamu štipendistov m tistimi, ki so jih ugotovili na upravi za družbene prihodke, je pri nekaterih znašala skoraj 100 % - ve se, v katero smer Omeniti je treba, da so bili vsi pregledani primeri iz področja kmetijstva, popravljeni podatki pa so nastali zgolj zaradi drugih podatkov o prodaji lesa. In kaj sedaj? Očitno je, da so hoteli nekateri z lažnim navajanjem podatkov o dohodku na družinskega člana priti do višjih štipendij za svoje otroke. V tem trenutku še ni o88 obrestovalo, saj gre vendar za zdravja, pravilnega razvoja in ga počutja naših otrok. UČITELJICA GLASBENE ŠOLE NUJNO IŠČE VEČJO( NEOPREMLJENO SOBO" ALI MANJŠE STANOVANJE-Z MOŽNOSTJO OGREVANJA ZA DOBO ENEGA LETA - PONUDNIKI PROSIM POKLIČITE DOPOLDNE NA OSNOVNO ŠOLO, tel. 741-237. Veselo (predvsem pa varno) na smuči Kljub pomanjkanju kuriva bo zima MTialu pokrila hrib in dol s svojo "elo odejo. Za tiste, ki imajo veselje ln užitek natakniti tekaško opremo ln smuči, ki trenutno še samevajo Po podstrešjih in shrambah, čeprav n,so najbolje pripravljeni za prema-flovanje naporov, bo morda ta pridevek koristen. Čeprav je že pozno (bolje zdaj kot "'koli), začnite z redno vadbo vsaj jjvakrat tedensko. Poiščite si družbo, vadba je tako prijetnejša in »laž-'a<< Če pa ste v svojem utrjevanju '^avja in športnih sposobnosti *hi, to ni nič narobe, le malce dol Sočasili se boste na daljših tekih. Začnite s treningi, dolgimi od ure '° ure in pol. Vadba naj bo raznoli- ka. sestavljena iz različnih vaj, naj- "rei iz vaj za razgibavanje oziroma Jflfevanje, potem pa v vadbo vklju-c"e tek in hitrejšo hojo, kolesarje-nle, vaje z bremeni, tek s smučarski-^ palicami, sklece, počepe, poroke in če ste v dovolj veliki družbi 113 koncu vadbe tudi igre z žogo (košarka, odbojka, mali nogomet, rokomet) Za kolesarjenje izberite razgibano cesto, zelo primerna za tako vadbo je cesta v Laze, pa tudi nekoliko manj prometna je. Še opozorilo: v začetku vadbe ne bodite preveč »zagnani« oziroma »tekmovalno razpoloženi«, pravilno ocenite svojo trenutno telesno pripravljenost in tej primerno prilagodite intenzivnost in dolžino vadbe. Po približno desetih, dvanajstih vadbah lahko povečamo intenzivnost in dolžino vadbe (na uro in 45 minut, lahko tudi nekaj več), odmori med posameznimi vajami ali tekom in hojo naj postanejo krajši. Naj opišem še način, kako kontrolirate oziroma zasledujete napredek telesne pripravljenosti. V začetku vsakega vadbenega meseca zapišete število poskokov, sklec ali počepov, izmerite skok v daljavo z mesta, izmerite čas teka na določeno razdaljo, ipd., potem pa dobljene čase in število ponovitev primerjate z doseženim pred enim mesecem. Rezultati »TEKA PRIJATELJSTVA« Tek prijateljstva je bil 22. 5.1983 v Hotedrslci, vendar rezultatov zaradi pomanjkanja prostora dosedaj nismo uspeli objaviti. Upamo, da bodo kljub časovni odmaknjenosti še vedno zanimivi. Kategorije: predšolski otroci - 300 m: dečki 1. Janko Logar (Hot) 2. Miha Rupnik (Hot.) 3. Vasja Leskovec (SK Logatec) deklice: 1 Tanja Zelene (Hot.) Starejše pionirke . 1000 m: 1. Darja Prezelj (SK Logatec) 2. Mojca Fečur (SK Logatec) 3. Mojca Usenik (SK Logatec) 2. Neža Merlak (Hot.) 3. Barbara Šemrov (Hot.) Cicibani - 600 m dečki: 1 Andrej Treven (SK Logatec) 2. Jure Smole (SK Logatec) 2 Boris Zelene (Hot.) deklice: 1 Anica Tomazin (Hot.) 2. Urša Fečur (SK Logatec) 3 Jožica Nagode (Hot.) Majši pionirji: 800 m V Stanko Dolenc (Hot.) 2. Tomaž Puc (Hot.) 2. Franci Rupnik (Hot.) slajše pionirke: 1 Marta Eržen (Hot.) 2 Majda Simšič, (SK Logatec) 3 Irena Leskovec (SK Logatec) Starejši pionirji - 1200 m: 1 Rafael Marn, (SK Logatec) 2 Alojz Moljk (SK Logatec) 3 Milan Rupnik (SK Logatec) Mlajši mladinci - 1800 m: 1. Marko Oblak (SK Logatec) 2. Tone Nagode (SK Logatec) Mlajše mladinke . 1200 m: 1. Milojka Cigale (SK Logatec) 2 Mojca Šemrov (SK Logatec) Starejši mladinci - 4500 m: 1. Marko Dodič (SK Logatec) Člani - 7000 m: 1. Konrad Merlak (Hot.) 2. Cveto Brenčič (Hot.) 3. Srečo Brus (SK Logatec) Članice - 1800 m 1. Ivanka Brenčič (Hot.) Veterani - 1800 m: 1. Jože Jerina (SK Logatec) 2. Jože Omerzu (SK Logatec) 3. Polde Petkovšek (SK Logatec) Veteranke - 1800 m: 1. Barbara Leskovec (SK Logatec) 2. Vika Mesec (SK Logatec) 3. Nada Merlak (Hot.) Ekipno je zmagala ekipa SK Logatec, ki je zbrala 73 točk pred ekipo Hotedršica z 52 točkami. Tekmovanje je organiziralo KŠD Hotedršica. Smučarji tekači so v zadnjem času nastopili na treh množičnih prireditvah: na kolesarskemu jurišu na Vršič, maratonu treh src v Bovcu in na gozdnem teku na Ulovko. Žal rezultatov z juriša nismo uspeli dobiti, zato pa vam lahko poročamo o odličnih dosežkih naših predstavnikov na ostalih dveh prireditvah Na maratonu treh src v Bovec smo poslali le nekaj tekmovalcev (tudi tu se pozna stabilizacija), vendar so leti dosegli izvrstne rezultate. Posebej je treba omeniti Urško Fečur, ki je v teku na 10 km, ki je štel tudi za republiško prvenstvo, kljub mnogo starejšim sotekmovalkam, dosegla tretje mesto. V mladinski konkurenci na 21 km sta Mojca Šemrov in Judita Sovan dosegli drugo in tretje mesto. Marko Leskovec je bil v teku na 10 km deseti, Srečko Brus pa je bil v končni razvrstitvi v teku na 21 km okrog tridesetega mesta Še rezultati z gozdnega teka na Ulovko Sodelovalo je približno 160 tekmovalcev, razdeljenih v različne ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža, skrbnega očeta in starega očeta IVANA ALBREHTA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo dr. Skvarči, gospodu župniku, tov Dolarju in Jesenovcu za poslovilne besede, Društvu upokojencev ter Gasilskim društvom: Dolenji Logatec, Tabor, Rovte, Laze, Jakovica, Hotedršica, KLI Logatec in Valkarton Logatec Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni izgubi moža, očeta, brata in dedka TONETA MAČKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence in ga spremili na zadnji poti. Žena Ivanka, sin Zvone z družino, hči Irena in ostalo sorodstvo starostne kategorije. Naši tekmovalci pa so dosegli naslednje rezultate: cicibani 2 mesto Boris Zelene, cicibanke: 3 mesto Neža Merlak ml. pionirji: 7 mesto Srečko Moroz 9. mesto Tomaž Eržen 12 mesto Marko Leskovec 16. mesto Uroš Teršar ml pionirke: 4 mesto Urška Fečur 5 mesto Melita Malnar It. pionirji: 3. mesto Peter Nagode 10 mesto Marjan Nagode st. pionirke: 2 mesto Marta Eržen 7 mesto Irena Petkovšek 8 meslo Irena Lekovec 9 mesto Mojca Usenik Nekateri iz pionirskih kategorij so nastopili tudi v daljših tekih, kjer pa so bili taki rezultati: 7 km ženske do 25 let 4 mesto Urška Fečur 6 mesto Milojka Cigale 7 mesto Mojca Fečur 8. mesto Mojca šemrov 12 mesto Irena Petkovšek 13 mesto Judita Sovan ženske do 30 let 3, mesto Ivanka Brenčič mladinci do 18 let 4 mesto Rafael Marn 11 mesto Marko Leskovec 16 mesto Peter Nagode 15 km 13 mesto Tone Nagode 16, mesto Marko Oblak člani od 30-40 let 1 mesto Konrad Merlak 6 mesto Srečko Brus ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubeče sestre in tete IVE KUNC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in z nami sočustvovali. Posebno zahvalo izrekamo medicinskemu osobju zdravstvenega doma v Logatcu in osobju Onkološkega inštituta v Ljubljani ter medicinskemu in negovalnemu osobju doma upokojencev na Vrhniki za izredno požrtvovalno pomoč, ki so jo nesebično nudili po kojnici Zahvaljujemo se tudi govornikoma tov. Smrtniku za iskrene poslovilne besede izrečene v imenu osnovne šole in tov. Dolarju za slovo v imenu krajevne skupnosti Naklo, kakor tudi g. župniku za opravljeni obred in pevskemu zboru ter pionirjem osnovne šole za svečano pogrebno spremstvo. Vsi njeni Ob stoletnem jubileju logaške šole (Nadaljevanje iz prejšnje številke Logaških novic) Tik pred vojno (31. marca 1941) je bila šola šestrazredna s sedmimi učnimi močmi in 130 dečki ter 133 deklicami. Skupaj je bilo 263 učencev. Šolsko poslopje so takoj, ko so prišli Italijani v Logatec, 11. aprila 1941, zasedli s svojim vojaštvom in je bila v njem vojaška bolnica do kapitulacije Italije Nemški okupator je bil v poslopju do 1 jan 1944. Šolski pouk se je vršil redno in sicer v raznih zasebnih hišah. V vojnem času se je morala šola seliti kar petkrat Pouk je bil v slovenskem jeziku. V šolskem letu 1941/42 je uvedel italijanski okupator pouk italijanščine ter pouk zemljepisa in zgodovine Italije Po kapitulaciji Italije so ti predmeti odpadli in uveden je bil pouk nemščine od 3. r. dalje. Vsi italijanski učitelji, bili so štirje, so bili slabi, zagrizeni fašisti in se niso mogli primerjati s slovenskim učiteljstvom. Nemščino, ki je bila obvezna v višjih razredih, je poučevalo slovensko domače učiteljstvo. Italijani so poskušali pridobiti mladino in prebivalstvo s priliznje-nostjo. Ustanovili so na šoli mladinsko organizacijo GILL, kjer so v to organizacijo vpisani učenci prejemali v šolskih dneh opoldne kos kruha in krožnik enolončnice. Najprej so Italijani začeli preganjati učiteljstvo. Že 29. junija 1942 sta bila aretirana in odpeljana v internacijo Karel Štravs in Milan Sa-rtori, kasneje so Nemci odpeljali v nemško taborišče še Davorinko Dežela. Doma ostalo učiteljstvo je simpatiziralo z OF in so prispevali, nekateri so tudi nabirali za OF, za partizane in internirance denar, obveze, obleko in živež. Po osvoboditvi je zasedla šolsko poslopje jugoslovanska armada od 4 maja do 24. maja 1945. Od 15. junija do 8 julija 1945 pa je bila v njej bolnišnica JA. Ko je bila v začetku šolskega leta 1945/46 ustanovljena v Dol. Logatcu nižja gimnazija, je odšlo tja precej učencev in število oddelkov na šoli se je krčilo iz leta v leto tako, da so bili leta 1948/49 še samo štirje oddelki s 142 učenci od 1. do 4. razreda. V Uradnem listu LRS, št. 33 z dne 8. sept. 1945, je izšla uredba ministrstva za prosveto narodne vlade Slovenije, s katero je bila ustanovljena v Logatcu nižja gimnazija Šolski odbor je s prostovoljnimi prispevki kupil potrebno šolsko opremo in dobil učne prostore v hiši Gabrijela Oblaka, v kateri je bil tudi poštni urad (stara pošta). Vodstvo zavoda jeprevzel Valter Braz V vse štiri razrede je bilo vpisanih 282 dijakov iz Logatca in daljnje okolice, saj je šolski okoliš obsegal Begunje, Bezuljak, Rakek in kraje desno od železniške proge Logatec - Postojna. Za oddaljene dijake je bil v Dol. Logatcu ustanovljen dijaški internat (Zicherlova hiša na Čevicah), katerega je vodil Karel Štravs, upokojeni šolski upravitelj v Dol. Logatcu in bivši šolski nadzornik okraja Logatec. Na osnovi odločbe Občinskega ljudskega odbora, Logatec z dne 30. aprila 1959 je bilo izdano gradbeno dovoljenje za adaptacijo in nadzidavo šolskega poslopja in zidavo novega stanovanjskega prizidka k osnovni šoli v Dol. Logatcu Adaptacijska dela so se pričela v maju 1959. V prenovljeni zgradbi je bilo tedaj 7 učilnic, oddelkov na šoli je pa bilo 13 s 478 učenci. Zato je bil tudi pouk v 2 izmenah, 2 oddelka sta ostala v 1. nadstropju stare pošte, spodnji prostori pa so bili preurejeni v delavnice za tehnično vzgojo. V šol letu 1960/61 so se prešolali učenci iz nižjih organiziranih šol ob- v višje razrede osnovne šole Dol Logatec Ob tej organizacijski spremembi je bilo treba postopoma premagati odpor proti prevozu med starši prizadetih učencev. Na predlog šol odbora in po pristanku občinskega odbora Zveze borcev Logatec z dne 10 nov. 196" se je šola poimenovala po 8 ustreljenih talcih domačinih. Ustreljeni so bili prav na današnji dan, t.j. 23. junija 1942 v Horjulu. Šola se oriflei imenuje po njih: Osnovna šola talcev« Logatec. Po štirih letih vodenja je Anton Šlibar predal ravnateljske posle s '• sept. 1958 Ludviku Zajcu za 1 let" Sola pred letom 1950 . . Za Brazom je 5. sept. 1951 prevzela ravnateljske posle Iva Kune, za njo pa 1. sept. 1953 Janez Zore. Od 6. sept. 1954 je vodil nižjo gimnazijo Anton Šlibar Nižje razrede osnovne šole od 1. do 4. r. je vodila tedaj Majda Osterc. Tedanja nižja gimnazija je veliko prispevala k dvigirprosvete in kulture, saj je v prvi desetletnici obstoja sodelovala na številnih prireditvah. Kronika navaja: na 68 akademijah, uprizorila 18 mladinskih iger ter priredila 10 risarskih razstav S 1 oktobrom 1957 je bilo združeno vodstvo gimnazije in osnovne šole, katerega je prevzel Anton Šlibar S 1. aprilom 1958 je Občinski ljudski odbor v Logatcu sprejel odlok o ustanovitvi osemletne osnovne šole v Dol. Logatcu Ob združitvi obeh zavodov je imela nižja gimnazija 7 oddelkov s 100 dečki in 113 deklicami, skupaj 213 dijakov .. in leta 196C čine Logatec, katerim je Občinski ljudski odbor omogočil prevoz z avtobusi (Rovt. Žibrše, Grčarevec, Medvedje brdo, Rovte, Hotedršica) Za njim je dve šolski leti prevzel8 vodstvo šole ponovno Iva Kune * razmerami na šoli, s poznavanjem krajevnih razmer in s strokovno ^ m posobljenostjo ter pedagoško Pra so je bila kos nalogam do svojec odhoda v pokoj in na delovno mes ravnatelja je bil imenovan An'0 Resnik, ki je tri leta zavzeto in d" sledno opravljal pedagoško vodst" šil8 Id šole. Po njem je bil eno leto vršu dolžnosti ravnatelja Mirko Šulifl0' jeseni 1965 je prevzel ravnatelj5 ' dolžnosti naš dosedanji ravna'8. Pavel Smrtnik, ki je vse svoje in pedagoško ljubezen pustil in ^ posveča šoli, mladini, sodelavc8 in kraju. V šolskem letu 1961 /62 je bilo n8 G<>< pOV' na šola, kjer je bil že 5. razred, z8^ žali pa so še učence za 6 r. in spr šoli ustanovljeno ŠŠD »Mladost šol. letu 1963/64 je začela v Logatcu nastajati osemletna os Otvoritev nove šole leta 1975 (Nadaljevanje na 13. str8' (i) Je bila vedno tesno povezana z dogajanji v kraju šola pred letom 1959... .in leta 1960 (Nadaljevanje z 12. strani) leli v 7. r učence, ki so se v prejšnjem letu šolali na tukajšnji šoli kot 6 razred. V sol. letu 1967/68 je bilo le rešeno vprašanje odkupa zemljišča za sPortno igrišče. Tedaj naj bi z delom ^daljevali tudi za gradnjo nove os-^vne šole. V tem šolskem letu so Pričeli z dozidavo dveh novih učilnic "ad stanovanjem v prizidku. Seveda pa pridobitev še 2 učilnic 1,6 zmanjšuje problematike nove 8radnje. Sedaj je bilo 9 učilnic in 17 °ddelkov s 523 učenci. začeli so se pogovori o uvedbi Sarnoprispevka v občini Logatec. To " bila tedaj edina možnost, da si je °'a pridobila prepotrebne učne in j^tale prostore oziroma novo šolo s '9|ovadnico. V šolskem letu 1971/72 je šola Jrašla na petdnevni delovni teden, ar je ponovno naletelo na manjše Razumevanje med nekaterimi ro-"elji. Z gradnjo nove šole še niso "''celi kljub prostorski stiski in čep-,av so bili roki že večkrat prekorači V 21 oddelkih je bilo že 603 Vencev. . V naslednjih treh letih smo le dodali novo poslopje za šolske na- meri Pren ko e in v septembru 1975 se je šol-mladež vselila v nove ali pa v ovijene učilnice in pouk je bil nčno le v eni izmeni. <0r Nis era dajala povdarka raznim re- brnim spremembam v osnovni "u|i. ne pedagoškemu in metodičku delu skozi desetletja, ampak "i se bolj opredelila na šolski pro-0r' ki je osnovni pogoj za delo z *ano nci. Vse drugo je pa tesno pove- z učnim in vzgojnim delom ^r*Jžbi predanih in dobrih pedagoš-delavcev. ^^Ijuček: Ko se spominjamo stoletnice šol-e stavbe v Logatcu, moramo dati kot i Priznanje onim, ki so pred več 00 leti postavljali temelje tej *'avbi z željo, dati mladini tako šolo, kateri se bo vsak otrok počutil Sretnega. Stoletje je sicer dolga doba. V tem času je prvotna šolska in nova stavba sprejela na tisoče mladih, ki jim je učiteljstvo bistrilo duha in srce, pripravljalo pot v življenje, jim krepilo zaupanje vase ter jih usposobilo za delo v socialistični družbi. Iz teh šolskih prostorov se še vedno vije nevidna nit, ki povezuje občane med seboj, saj šolske klopi združujejo mladino v medsebojnem prijateljstvu. V šolskih prostorih postavlja učitelj prve temelje kulturnega življenja. In prav zato mora biti šola kot žarišče vsega kulturnega življenja v kraju. Če je šola res to, je šola kot dom, priljubljena in živi s svojim krajem, s svojim okoljem. Eden temeljnih smotrov nove šole je prav njena tesna povezanost z okoljem, ki jo lahko ustvarjajo le učitelji, ki uresničujejo svojo pedagoško in družbeno vlogo povezano, kot je dejal Franc Šetinc letošnjim Žagarjevim nagrajencem, torej kot vlogo, ki je iz enega kosa. Šola, tako njene izobraževalne kot vzgojne sestavine, mora mlademu človeku pomagati, da se bo znašel v resničnem življenju. Vzgoja za samoupravljanje je ena izmed osnovnih nalog naše šole. Lahko bi rekli, da brez vzgoje za demokratične odnose in brez doživetih samoupravnih odnosov ni in ne more biti sodobne šole niti sodobne vzgoje Učenci spoznavajo posredno in neposredno samoupravljalsko pot, ki je tako zelo pomembna v naših socialističnih odnosih. Pa še več spoznavajo človeške vrednote Najpomembnejši pa so pošteni človeški odnosi, ki se spletajo med učenci pa tudi med učenci in učitelji. Naša šola mora postati vsebinsko bogatejša in celodnevna šola mora uresničevati zahtevo po celostni vzgoji. Taka celostnost vzgoje zaživi ob delu vseh, ki so vključeni v vzgoj-no-izobraževalni proces In pri tem pedagoškemu delu je tudi pomembno, koliko smo učitelji pri svojem delu uspešni, napredni, sodobni. Najpomembnejše pa je, da ne zaidemo s svoje poti, kajti vzgajamo mladega človeka, da bo nekega dne postal -človek! Vsem delavcem šole, zlasti pa pedagoškim delavcem, želim ob tem jubileju šole ob njihovem trudu in naporu čim več učne in vzgojne uspešnosti pri delu z mladino. Nove knjige v naši knjižnici STROKOVNE KNJIGE: Zmaga Kumer: Ljudska glasbila in godci Kurt Honolka: Svetovna zgodovina glasbe France Vodnik: Misli in presoje Grafenauer - Suhodolčan: Album slovenskih pisateljev Janez Kajzer: S tramovi podprto mesto Martina Žmuc-Tomori: Pot k odraslosti Samomori in Slovenci Človek - enciklopedija LEPOSLOVJE: Smiljan Rozman: Tudi sneg je lahko ljubezen Marko Sterle: Veter z juga Nada Krajgher: Ej, življenje Janez Švajncer: Oči in srce Janez Švajncer: Čuden dan v Bukevci Nejc Zaplotnik: Pot Ivan Potrč: Izbrano delo 1-6 Utta Schneider: Stella Termogen Sami Bindari: Palača G Evander: Ponedeljki s Fanny D.H. Lavvrence: Aronova palica M. M Kaye: Palača vetrov 1-4 Stanley Gardner: Krivoprisežna papiga Josephine Tey: Gospodična Pym Raymond Chandler: Nikoli več nasvidenje John Carre: Vohun Strugacki: Piknik na robu ceste Victor Hugo: Notredamski zvonar Sheldon Sidney: Bes angelov KNJIGE ZA OTROKE: Vitomil Zupan: Potovanje v tisočera mesta Karolina Kolmanič: Sanje o zlatih gumbih Slavko Pregl: Zdravilo za poredneže Ivo Zorman: Hrčki smrčki Ivo Zorman: Na senčni strani mesta Ela Peroci: Siva miš, ti loviš! Anton Polenc: Živi svet Janez Gradišnik: Moj prijatelj Dane Karel Leskovec Hudi dol H. Ch Andersen: Leteči kovček H. Ch. Andersen: Cesarjeva nova oblačila Ludvik Aškenazy: Ukradeni mesec Antonio Skarmeta Nič hudga Felix Salten: Bambijevi otroci Giovanni Verga: Rdečelasec Hudadlaka Hubert Monteilhet: Duh po poklicu Mira Jaworczakowa: Po sončni strani ZAHVALA ob boleči izgubi moža in očeta JOŽETA LESKOVCA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam nudili nesebično pomoč in sočustvovali z nami. Posebna zahvala velja tovarišema ing Borisu Opari in Vojku Rupniku za poslovilne besede ob poslednjem slovesu. Zahvaljujemo se tudi krajevni organizaciji ZZB NOV Tabor Logatec, Pevskemu društvu Tabor Logatec in Pihalnemu orkestru Logatec Žena Lojzka, hčerki Milena in Zlata in sin Jože ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, deda in pra deda IVANA KOLARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence. Hvala vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti Hvala Gasilskemu društvu, združenje ZB, KZ, krajevni skupnosti ter dr. Skvarči in gospodu župniku. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Žalujoča žena, sin Ivan, Franc, Ton Žalujoča žena, sinovi Ivan, Franc, Tone in hči Marija z družinami ter ostalo sorodstvo! vabimo vas Filmski spored za november 1 ameriška drama PREPOVEDANA LJUBEZEN, režija M Simber, glavne vloge O vVelles, S Keach, P. Zadora, J Franciscus 4.-6. ameriški pustolovski LOV DO SMRTI, r. P. Hunt, gl. vi. Lee Marvin, C. Bronson, A. Dickinson 5-6 italijanski pustolovski PET MINUT DO TREH V CARA- CASU, r M Baldi, gl. vi. G. Addison, P. Audret, H. Franck 8. francoska komedija LJUDJE, PONOREL BOM, r F Le- terrier, gl. vi C Clavier, N. Baye 11.-13. ameriška kriminalka POLICAJ IZ BRONXA, r D. Petrie, gl vi P. Newman, E Asner, K. Wahl 12-13. ameriška erotična komedija PRIVATNE URE, r. A Ma- yerson, gl. vi S. Kristel, H. Hesseman, E. Brown. 15. švedska komedija LJUBEZENSKI TRIKOTNIK, r. T Kal- lifatides, gl vi P Regnar, A. Godenius 18.-20 ameriški znanstveno fantastični RUŠILNA MOČ, r. D. Cronenberg, gl. vi. J 0'Neil, P. McGoohan, S Lack 19-20. avstralska grozljivka BOLNIŠNICA GROZE, r. J. C Lord, gl. vi. L Grant, W. Shatner, M Ironside 22. ameriška komedija NEDELJSKI ZAPELJIVO, r. D. Risi, E. Molinaro, G kilder, B. Forbes, gl. vi R. Moore, U. Tognazzi, L. Ventura, G. VVilder, S. Koscina 25. -27. ameriški vojni NA ZAHODU NIČ NOVEGA, r. D. Mann, gl. vi. R Thomas, E. Borgnine, D. Pleasance 26. -27 francoska drama POVEST O DEKLETU O., r. J. Jaec- kin, gl vi C Clery, U Kier, A. Steel 29 jugoslovanska komedija CERVANTES IZ MALEGA MESTA, r. D Marušić, gl vi. I. Vidović, B. Dvornik, K. Bulic, Z Krstulović PRIZNANJA, POTLEJ PA RADOVEDNOST Prejemniki priznanj ob 30-letnici KLI Logatec so bili priznanja najprej veseli, potem pa začudeno radovedni, ker s priznanja niso mogli povsem zagotovo dojeti: ali jim priznanje podeljuje delavski svet delovne organizacije »SLOVENIJALES« ah delovna organizacija KLI? Upanje: ob 60-letnici bo vse nedvoumno jasno! maš Smo vsi pričak'vali, da dan bo prišel, ko bo naš Logatec v lepoti blestel s cvetočimi parki, s kegljiščem, bazenom, - kot mož v obleki s pripetim ordenom. Verjetno se z nami skupaj kesate, ker so od obleke ostale le - gate. ŠteVin Današnji zapis pričnimo s koncem, točneje povedano s filmom, ki ga bomo zavrteli v počastitev praznika republike. To je duhovita komedija, v kateri nastopa Cervantes, pesnik iz TV nadaljevanke Malo mesto. Vsekakor film vreden ogleda in spomina na serijo, ki je porodila prav tako uspešno Veliko mesto. 29. novembru je posvečen tudi film NA ZAHODU NIČ NOVEGA, ki sicer prihaja iz ameriških študijev, nastal pa je po romanu Ericha Mar/e Remarqua. Prizorišče je prva svetovna vojna, v središču pa je usoda Paula Baumerja, nemškega vojaka, ki na fronti spozna vse grozote nesmiselnega pobijanja, sam pa postane njena žrtev tik pred koncem vojne. Globoko humano delo, ki opozarja na nesmiselnost vojne in čustev, ki se v njej porajajo. Zavezanost miru in prijateljstvu - to ie osnovna misel tpqa nrotivoinega filma, katerega ekranizacijo smo pred časom že spremljali, sseveda z drugimi ustvarjalci. Posebej bi radi opozorili na film RUŠILNA MOČ ali SCANNERS kakor so ga poimenovali po slovenskih kinematografih, skladno z originalnim naslovom. Film bomo spremljali na dva načina: znanstveno fantastična zgodba o sposobnosti branja tujih misli je ena, tehnična dovršenost filmskega trika pa je drugo. Film bo vsekakor zanimiv za gledalce, ki se zanimajo za nenavadne sposobnosti nenavadnih ljudi in bodo pri tem lahko občudovali, kaj danes vse premore filmska tehnika. Naj omenim samo primer: eksplozijo človeške glave ye tehnično gotovo zahtevno izvesti. Film za dobre živce! Po dolgem času prihaja na filmska platna omnibus, to se pravi več kratkih igranih filmov na isto temo, z različnimi režiserji in igralci. NEDELJSKI ZAPELJIVO! so Lino Ventura, Ugo Tognazzi, Po-ger Moore in Gene VVilder, že kar priletni možaki, ki pa se skušajo potrjevati, seveda vsak na svoj način, z nedeljsko pustolovščino. Imenitna, predvsem izredno odigrana komedija, sestavljena iz štirih filmov. Vsekakor za ljubitelje dobre igre in duhovitih dialogov. Paula Nev/mana že dolgo ni bilo na naših platnih. Tokrat igra mehkosrčnega POLICAJA IZ BRONXA, dela New Vorka, ki slovi po najkrutejšem kriminalu tega sveta. Mehkoba policaja kar ne sodi v ta okvir. Če policaj ubije nedolžnega človeka - to je dilema, ki Paula Nev/mana spremlja velik del filma. Vsekakor film za ljubitelje policijskih filmov. Za ljubitelje pustolovskih filmov priporočamo LOV DO SMRTI' Preganjalec prične preganjancu pomagati, ko zve resnico o njem-Film se odvija v mrzli Kanadi, kar daje napeti zgodbi še bolj pustolovski značaj. Z eksotičnim okoljem CARACASA je opremljena zgodba filma PET DO DVANAJSTIH V CARACASU, filmu, ki govori o drogah, ljubezni, odkupnini in Interpolu - mednarodni policiji. Spet za ljubitelje napetih zgodb. Za konec naj mi bo dovoljeno, da opozorim na erotično nenavaden film PRIVATNE URE, v kateri nastopa Sylva Kristel, znamenita Emmanuelle. Film je nastal v-Ameriki, pripoveduje pa nenavadno zgodbo zapeljevanja mladoletnika, ki pa svojo »guvernanto« kar dobro obvlada. Seveda je film narejen s točno določenim namenom, vendar ne gre prezreti, da je duhovit in na trenutke celo dobro posnet. Kot zanimivost naj povem podatek: današnji komercialni val erotičnih filmov ima za »kočljive scene« pripravljene dvojnice in tako je Svlvia Kristel v tem filmu posnela prav malo teh prizorov, zamenjala jo je dvojnica. Filmu je težko verjeti, mar ne? Primož SarK Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Kum. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.