Leto XXIV., št. 22 LJubljana, pet A 28. januarja I944 CcravniStvo. cjumiana, fuccmiievs alici 5« Tele Ion ti il-22 11-23 i 1-24 Internai Jdüeiek Ljubliaaa, Kucciniieva oli» ca i — leìetoo « Ì1-2». JI-26 Podruimca Nove mesto: Liubl lanska cesta 42 1zk:iucdg eastopstvi a ->Rlast a Italiie is i iozemstvo UH) V A. MILANO_ Računi, ča Liubiianskc poteranno pn poštno-čekovnem uvodu it 17.749. za ostale kraje italiie Servizio Conti Cort Post No 11-11 IH 1.-L pooedeilka Niiofaiai «aia m e * e č o o Lu 18.—% rkl nično . •Ponedelitkim I» croci« Lu 36 tO (Jitdoitifoi Pocctnirev» olita ite». 5. telefoo tee». 31-22 31-23 31-24 liflblinK. R ok o p i Das halte Hingen im Osten Gestern wieder über 300 sowjetische Panzer abgeschossen — Feindliche Durchbruchsversuche südlich Belaja Zerkow vereitelt - Feindliche Bereitstellungen im Landekopf südlich Rom zerschlagen Au» dem Führerhauptquartier, 27. Jan. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht g bt bekannt: Bei Kertsch wiesen unsere Truppen, hervorragend durch die eigene Artillerie unterstützt, starke Angriffe der Sowjets ab. Auch im Raum südwestlich Tscherkas-w urtlen heftige, mit starken Infanterie-d Panzerverbanden geführte feindliehe Angriffe in erb tterten Kämpfen abgewehrt oder aufgefangen. Südöstlich Belaja Zerkow trat der Feind m:t mehreren Divisionen, von Panzern unterstützt, »im Angriff an. Seine Durch-brnchsversuche wurden nach Abschuss van }\'l feindlichen Panzern vereitelt. Um ine Finbmchsstelle wird noch gekämpft. Im Raum stidwestl oh Shaschkow und südwestlich Pogrebischtsche machten un-sere Angr.ffe nach Abwehr starker felnd-: jeher Gegenangriffe weitere Fortschritte. Allein im Bereich eines Armeekorps wurden hier 66 sowjetische Panzer, 99 Geschütze sowie zahlreiche andere Waffen vem "ehtet oder erbeutet. Zwischen Pripjet und Beresina kam es rneut zu schweren Kämpfen, in denen unsere Truppen ihre Stellungen behaupteten und 26 feindliche Panzer abschössen. Nordwestlich des ümensees und im Raum südlich Leningrad stehen unsere Divisionen weiter in schwerem Abwehr- kampf gegen überlegene feindliche Kräfte. Die Sowjet« verloren gestern an der Ostfront 305 Panzer. Im hohen Norden brachten eigens Stoss-trupps in den Abschnitten Kandalakscha und Murmansk Gefangene und Beute edn. Im Westabsebnitt der süditalienischen Front hält der feindliche Druck au. Mehrere auf geringer Breite geführte Angriffe des Feindes scheiterten. Im Ostab-schn'tt hieben alle feindlichen Erkun-dungsvorstösse ohne Erfolg. Südl.ch Rom versuchte der Feind vergeblich seinen Landekopf zu vergrössern. Seine Bereitstellungen wurden zerschlagen, Angriffe bis zur Stärke mehrerer Bataillone abgewiesen. Gefangene von mehreren englischen und amerikanischen Verbänden wurden eingebracht, sieben Panzer abgeschossen. Die Landungsstellen 1 egen unter dem Störungsfeuer weittragender Artillerie. Die Luftwaffe bekämpfte Tag nnd Nacht die feindliche Lanilungsflotte vor Anzio mit Kampf-, Torpedo- und Schlachtflugzeugen. Sie erzielte Treffer auf zwei Kreuzern, vier Zerstörern, 12 Transportern und Handelsschiffen mit 47.000 BRT, sowie auf sechs grösseren Landungsfahrzeugen. Mit der Vernichtung eines Teiles dieser Schiffe Ist zu rechnen. In den Hafenanlagen von Ando entstanden nach Bombentreffern Brände und Zerstörungen. Prekinitev diplomatskih odnosov med Argentino in osnimi silami Hudi boji na vzhodu Buenos J ire». 26. jan. V sredo opoldne je državni predsednik general Ramirez preko oddajnih postaj nagovor na argentinski d, v katerem je objavil prekinitev diplo- '-;ih odnosov z Nemčijo in Japonsko. ■erlin. 26. jan. Diplomatski dopisnik DNBja piše: Prckmitev diplomatskih odnosov Argentine osnimi državami, ki jo je objavi! argentinski iržavni predsednik, ni v Berlinu nikogar pre-la, ker se je mogla pričakovati zaradi že edne opazovanega pritiska in izsiljevalnega Manevra Anglo-Američanov nasproti Argen-- Ti m z vri so bili posebno jasni in so dosegli sv : -ck v zvezi z cbrcfcovalno kam-Boliviji Obema državama so oči-. d.3 nrr a Ameriki sovražne vohunske in - bt-r^žnt eentre in 3 tem argumentom je ' Kiseveltu končno uspelo, da ni izoliral zgolj ilivije. temveč je tud" Argentino prisilil h ku, katerega posledice nikakor ne bodo ;ie na Nemčijo, temveč na Anglijo, ki pla-v ameriških vodah. Anglija izgubi namreč resnici s tem. da so Zedinjene ameriške dT-ve <_Jaj polegle svojo roko še na poslednjo -'neameriško državo, ki je poizkušala ohra-svojo samostojnost, enega svojih najpomembnejših gospodarekih trgov ne glede na to. - bo morala za vedno opustiti ves svoj poli-r<; vpliv v Južni Ameriki. Kakor je morala • iglija svoj vpliv v Evropi žrtvovati v prid ■ jetskj zvezi, tako bo morala sedaj odsto- -voje prednostne položaie v Južni Ame- • v prid Zedinjenih ameriških držav in pri m uirpet; ogromne izgube v svojih velikih sncdarsfcih investicijah. In če se argentini .jda da danes proti svojim interesom uvršče-med večje al* manjše trabante Zedinjenih ■ nodarskega oporišča, z drugimi besedami. Listni zaveznic jo je izločil z ameriške celine. Bern, 26. jan O prek:nitvi diplomatskih od- - -sov med Argentino in osnimi silami piše manjepclitieni sodelavec »Bunda« med dru-n. da sc n'kakor ne more oporekati, da je •avezniška diplomacija delala oči vidno v Bue-»j« A resu a prav drastičnimi sredstvi Argentee so nač postavili, ugotavlja list naravnost rred rroti nevarnosti z vzhcKk. Zasedanje sobranja odgodeno Sofija, 27. jan. V sredo se je sestalo sobranje k drugi seji po božičnih počitnicah Odobrilo je od vlade predlagani zakonski osnutek o osnovanju državnega orožništva ter zakon o podaljšanju zakonodajne dobe sedanjega sobranja za eno leto. Nato so bile seje odgodene do 21 marca. Požrtvovalnost japonskega naroda Tokio, 27. jan. Kako je japonsko ljudstvo pripravljeno na žrtve, je razvidno iz izjave, ki jo je podal v četrtek govornik vojnega in mornariškega ministrstva v spodnji zbonrei. Od pričetka vojne dalje sta prejeli vojska in mornarica vsakovrstnih darov v znesku okrog 830 milijonov jenov. Ta vsota je bila deloma uporabljena za ranjence in za svojce padlih» deloma pa za proizvodnjo orožja Z njo so zgradili nad 4000 letal, ki jih uporabljata japonska vojska in mornarica. Japonski državni proračun Tokio, 26 jan. Finančni minster Kaya je ugotovil pred spodnjo zbornico, da je letošnji državni proračun za približno 14 m lijard jenov višji kakor lanski. Večji izdatki bodo izključno uporabljeni za vojne cilje, vse druge potrebe države pa bodo do skrajnosti omejene. Tokio. 27 jan Odločenost japonskega parlamenta. da še nadalje ojači in podpre nadaljevanje vzhodnoazijske vojne je bila ponovno dokazana v četrtek dopoldne, ko je odobrila zgornja zbornica dodatne izdatke za vojne namene v znesku 38 milijard jenov. Predlog je vlada predložila v ponedeljek proračunskemu odboru spodnje zbornice, ki je bil v torek na plenarni seji soglasno sprejet. S pristankom zgornje zbornice, ki je bil enako soglasen, je postal vladni predlog v rekordnem času komaj 3 dni zakon. Velik uspeh japonske protiletalske obrambe Tokio, 27. jan. »Bomei« javlja, da sta japonsko mornariško letalstvo in protiletalsko topništvo zbila 26. januarja dopoldne iz jate kakih 200 letal, ki so poskušala napasti Ra-baul. 58 bombnikov in lovcev Od tega števila odpade 11 letal na protiletalsko topništvo, dočim jih je bilo v letalskih bojih sestreljenih 47 Angloasneriški napadi na bolniške ladje Tokio. 27. jan. Na vprašanje v '•podnji zbornici je v četrtek odgovoril japonski zunanj-minister Šigemicu da je japonska vlada že večkrat naiostreje protestirala zfred- angloameriških naoadov na bo'niske ladje, s sovražne strani pa doslej ie ni prispel nikako dokončen odgovor, šigemicu je poudaril, da bo Japonska že znal* izvesti potrebne ukrepe. Včeraj znova sestreQesdli nad 300 sovjetskih oklopnikov Sovražnikovi poüzknsi prodorov južno od Bele cerkve so se izjalovili — Sovražna zbirališča na mostišču južna od razbita ostali brez uspeha vsi sovražni Izridniški sunki. Južno od lUma je sovražnik zaman poizkušal povečati svoje mostišče. Njegova zbirališča so bila razbita, napadi do ja-kosti več bataljonov pa zavrnjeni. Privedeni so bili ujetniki več angleških in ameriških skupin, 7 oklopnikov je bilo sestreljenih Izkrcevališča so pod motUnim ognjena daljnostrelnega topništva. Letalstvo je podnevi In ponoči napadalo sovražno izkrcevalno mornarico pred An-zijem z bojnimi, torpednimi in vojnimi letali. Zadelo je 2 križarki. 4 rušil«*, 12 prevoznih in trgovskih l'tdäj » 47.(KK> tonami ter 6 večjih izkrcevalnih brodov. S potopitvijo dela teh ladij lahko računamo. Na pristaniških napravah v An «i ju so po bombnih zadetkih nastali požari in razdejanja. Ftihrerjev glavni stan, 27. jan. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Pri Kerču so zavrnile naše čete, sijajno podprte s topništvom, močne sovjetske napade. Tudi na področju južnozapadno od čer-kasov so biH v srditih bojih odbiti ali pre-streženi napadi močnih sovražnikovih pehotnih in oklopniških oddelkov. Na področju južnozapadno od Žaškovu in južnozapadno od Pogrebišča so naši napadi po obrambi močnih sovražnih protinapadov nadalje napredovali. Samo na področju enega samega nrmadnega zbora je bilo uničenih ali zaplenjenih 66 sovjetskih oklopnikov, 99 topov ln mnogo ostalega orožja Med Pripjetom Iti Berezino je prišlo znova do težkih bojev, v katerih so naše čete obdržale svoje postojanke ln sestrelile 26 sovražnih oklopnikov. Sevemozapadno od Dmenskega jezera b» na področju južno od Leningrada so naše divizije še nadalje v težkih obrambnih bojih z nfdmočnimi sovražnikovimi silami. Sovjetske čete so izgubile včeraj na vzhodnem bojišču 305 oklopnikov. Na visokem severu m naše udarne čete privedle na kandalaškem in murman-skem odseku ujetnike in plen. V zapadnem odseku južnoitabjanskega bojišča se nadaljuje sovražnikov pritisk. Več sovražnih napadov na ožjem prostoru se je Izjalovilo. V vzhodnem odseka so Finska vojno poročilo Helsinki, 27. jan. DNB. Na zapadnem delu Karelske ožine je bil, kakor javlja četrtkovo finsko vojno poročilo, z velikimi izgubami za sovražnika zavrnjen napad sovjetskega udarnega oddelka, ki je bil podprt s topništvom in z metalci min. Na južnem delu Maasalške ožine je bila pregnana manjša sovražna skupina, ki se je skušala po ledu približati finskim postojankam. Pri Rukajaerviju je napadel sovražnik s podporo topništva in metal min v moči dveh Čet finsko oporišče, bU pa je s protisunkom odbit. Sovjetska ofenziva v polnem razvoju vendar doslej brez pravega uspeha Berlin, 26. jan. DNB. Vojaški dopisnik DNB-j a ugotavlja, da je sedaj med Leningradom in Ilmenskim jezerom sovjetska ofenziva v polnem razvoju. Severni odsek vzhodnega bojišča nudi sedaj že običajno sliko sovjetskih veleakcij. Z novo koncentracijo množic čet ln materijala poizkuša sovjetsko vodstvo prodreti na severu. Nemci operirajo tudi na tem področju v premičnem bojevanju. Oni se izmikajo, kjer je to potrebno in odvzemajo na ta način ponovno vsakemu sunku operativno probojno moč. Bitka ne kaže na vsem področju med Ilmenskim jezerom ln Leningradom do danes nikakih momentov, ki bi se kakor koli razlikovali od bojev v zadnjih mesecih v vseh drugih odsekih fronte. Potrebno Je zgolj še enkrat ugotof ti, da prežijo na sedanjem bojišču na sovražnika večje nevarnosti kakor na bojiščih južnega odseka. To pa je že v naravi tega prostora kot takšnega. Nemci imajo na severu v ozadju najboljšo cestno in železniško omrežje in nikjer na vsem vzhodnem bojišču niso nemška oskrbovalna oporišča tako ugodno razvrščena za elastično bojevanje kakor prav na tem področju, ki ga hočejo boljševiki z vso silo forsirati. Iz množičnih koncentracij topništva v izmeri, kakršne doslej Še ni doživela ta vojna, se more sklepati, da so se boljševiki že v naprej zavedali sile ln dobrih strani nemškega obrambnega sistema. Zgolj s to množično koncentracijo težkega in najtežjega topništva jim je uspelo, da so na čelnih točkah svojih najmočnejših klinovskih koncentracij prodrli v prvo črto nemškega obrambnega sistema, toda, ko si malo bolje ogledamo te postojanke, vidimo, da so jih Nemci morali že sami izprazniti ob presoji celotnega položaja. Drugače si pač ni mogoče razlagati, da niso boljševiki s prvim navalom svoje zimske ofenzive na severu dosegli nobenega pravega uspeha. Topniški udarec in njemu sledeče boljševiške pehotne operacije so bolj ali manj udarjale v prazen prostor. Nemški manever nam ponovno kaže te- Boji v južni Italiji Vsi sovražnikovi napadi odbiti — Tudi sunki z oklopniki izjalovljeni Učinki nemških letalskih Berlin, 26. jan. DNB. Na predmostju pri Nettunu so bli 24. januarja zgolj majhni boji. Nasprotnik Je poizkušal prodreti preko Mussolinijevega kanala. Njegovi napadi so bili zaust vi jeni, neki nadaljnji napad v moči bataljona odbit, dočim je neki drugi sunek propadel v ognju nemškega t«p-n štva. Dne 25. januarja proti kraju Aprili in tik ob obali z oklopniki izvedeni sovražnikovi sunki so se izjalovili. Nasprotnikovi poizkusi, da bi si z nasilnimi poiz-vodov:®ji 'n izvidnièkimi sunki preskrbel podatke o nemških obrambnih ukrepih, so bili brezuspešni. _ Na področju ob u^ju Garigliana je "popustil nasprotnikov prit sk. Samo na področju Castelforta je 24. januarja sovražnik ponovno napadel z močnejšimi sil?imi in oklopniki. Prišlo je do ogcrčeai'h bojev, ki so trajali ves dam. Nemške čete so odbile vse sovražnikove napele deloma v boju iz bližine in z občutnimi 'zgubami za sovražnika. Pri tem so uničle 4 ameriške oklop-nike t pa »Sherman« in dva n:daJljnja onesposobili za borbo. Zaradi težkih izgub sovražnik 25. januarja n: več obnovil svojih napadov v tem odseku. Znova je izvedel močne napade na Cass no. S: bile predvsem grofije York, Hull, Sheffield. Leeds, Wìthy in M ddlesborough. Med najbolj bombardirane železniške proge spada tri in pol milje dolga proga v bl žlni Coven-tryja. V eni ssim; noči je bilo vrženih nanjo 40 rušiln h bomb. Neka dve in pol milj dolga proga v londonskem predmestju je bila v devetih mesecih 92 krat poškodovana z nemškfmi bombami Daino ameriško priznanje izgub Ženeva. 26. jan. Ameriški vojni Informacijski urad je objavil seznam izgub ameriške vojske in mornarice, ki vsebuje skupno 142.280 mož. Že od pričetka vojne objavljajo Zed njene države kakor Anglija le delna priznanja svojih vojnih izgub. Tak« je z izgubami ladij in gradiva in tako ie tud s človeškimi izgubami. Na ta način ne zvedo od vojnih hujskacev v vojno nahujskani narod sploh ne ali šele čez dolgo časa zgolj del resničnih izgub Tudi se-danie delno priznanje ne ustreza resn čnemu s'anju in predstavlja samo malenkosten del dosedanjih ameriških zgub na raznih bojiščih Angleži so se že naveličali ameriških gostiv Stockholm, 26 jan. Neki nevtralni potnik lz Londona je Izjavil, da se je angleške javnosti polastila močna utrujenost od vojne. Vsepovsod hrepenijo po miru in urejenem življenju. Sleherni vprašuje, kako dolgo bo Se trajala vojna. V mestu ln posebno v gosto naseljenih okrajih čitamo na zido- vih »Mi hočemo mir« ali »Mosley je hotel mir«, pozornost pa vzbuja vsakomur slabo razmerje med angleškim civilnim prebivalstvom In ameriškimi četami. Te nastopajo kot gospodje in si drznejo Angležem v iice zabrusiti, da bi Angiija že davno izgubila vojno, če je ne bi oni podprli. To jezi Angleže tem bolj. ker so Američani že po prvi svetovni vojni slično očitali Angliji. Z mladimi angleškimi dekleti in ženami postopajo kakor s prosto divjačino in so s svojo nenravnostjo mnogo pripomogli k padcu morale in razširjenju pregrešnosti, kar velja posebno za Londpn. S svojo dokaj višjo plačo si lahko privoščijo več kakor angleški vojaki in živijo mnogo bolja, kar povzroča razumljivo zavist in jezo Angležev. Povsod, kjer so zabave, jih srečamo. Pri terorističnih napadih na Nemčijo, poroča ta očividec, so izgube na povratku posebno težke. Mnogo obstreljenih letal strmoglavi v Rokavski preliv in celo nad Anglijo samo strmoglavijo mnogokrat poškodovana letala in se razbijejo. Prenekateri-krat pa se že pri odletu dogajajo nesreče in treščijo bombniki po slabem startu s celokupnim tovorom bomb na tla. Kaj čaka an^laosnerislfe vojake po krrsčan! vofni ženeva, 27. Jan. Po >Da>lv Malu« so izjavili industrijci iz Detroits., središča ameriške avtomob:lske industrije, da bo ob koncu vojne samo v tem mestu odpuščenih takoj nad 600.000 delavcev in delavk. Upanje v kake novo zapcsl'tev v doslednem času bo zelo slabo. Scer je enako kakor angleška tudi ameriška vlada zagotovila vojakom, da bo po končani vojni vsakdo takoj zenet dobil delo, toda že sedaj je jasno, da bo3o tudi te obljube prelomljene in da se bodo odpuščene angloameriške čete enako kakor po prvi svetovni vojni prepuščene s' -mim sebi ter da se bodo morale uvrstiti v staro milijonsko vojsko brezposelzub- Prazne ofetfnf?« angleške' vla&e Stockholm, 27. jan. Britansko ministrstvo zx obnove je v torek cb'jub'lo. da bo vlada objavila v prihodnjih mesecih načrt za povojno nadzorstvo trust m- in karte'ov. To napoved sprejemajo ang'e"ke mnr.žce z veikim nezaupanjem. Poročevalec Columbia Broadcasting sistema. Murrow. je ironično pripomnil: "Lahko stav'mo. da to nadzorstvo ne bo preveč strogo. Trusti in karteü si sicer že'e f;m večjo vladno podporo, istočasno pa seveda čim manjše vladno nadzorstvo. Enako je tudi mnenie večine v snodili i zbornic«. 2e danes torej lahko rečemo, da bo n"dzrr-stvo nad velikim' «lami kapitala, ki ga ob'jvb-lia londonska vlada, zelo nopustlvvo 'n «vroko g rudno, tako da se v resnici niutokratski sistem ne bo txrav nič spremenil. To je v času prevladujočega vpliva ve'ikih gosnodan^kih s'l n* britansko vlado že tako tudi samo po sebi umevno. Cilji francreise Rjllks Pariz, 27. jan. Zastopn'k Daraanda in generalni tajnik milice, Bout de Len, je o prlikj razš rjenja francoske milice podal tukajšnjemu tisku izjavo o njenem ustroju 5n njenih nalogah. Objavil je, da šteje mlica v južnem pssu trenutno 26 do 30 tisoč mož. Za vstoo v milico ie treba biti Francoz, brez židovske krv- in brez pripadnosti kaki tajn- organizacij. Nadalje je potrebna prisega. M:'ira ie avtonomna. sodeluje z državno oblastjo ln je obenem tudi p-rlit čni pokret, čigar naloga je borba proti terorizmu in za socializem. Ob koncu je izjavil Darnanclov zastopnik, da nvlica noče tekmovati z obstoječimi strankami, pač pa je stopala z njimi v stik ter dosegla popolo soglasje. Pariz, 27. jan. Generalštabn'; urad francoske milice objavlja, da bo m lica osnovana z zakonom z dne 30. januarja leta 1943, ki je doslej obstojala le v južnem pasu, s takojšnjo veljavnostjo razširila sveje delovanje tudi na severni pas Francie. Smrtna obsodba francoskega terorista Pariz, 27. jan. »Paris Snlr-: javlja, da se je danes prvič sestalo eno izmed pred kratkim osnovanih sodišč za sojenje terorističnih zločincev. Vojno sodišče v Mar-seillu je danes obsodilo morilca predsed-n ka apelacijskega sodišča v Aixu v Praven ci, kl so ga ujeli v soboto, ko je skušal umoriti dva policista. Bil je obsojen na smrt in v skladu z določ li novega zakona je bila sodba takoj izvršena z ustre-litvijo. De Gaulle sdpotoval v Alžir MadHd, 27. Jan. V Tangerju zh^jajoči list iEspanol« javlja, da je de Gaulle odpotoval iz Alžira na poset v Dakar. Iz Dakarja bo odšel še v Brazzaville. Občutne izgube tolp v Bssni Berlin, 26. jan. Izjalovljen komun st čni napad na vzhodno bosansko industr jsko mesto Tuzlo je tudi v zadmiih dneh stal tolpe občutne izgube. Dne 21. im 22. januarja so zgolj tu mieli 200 padlih in 168 ran;"en'h. Tuzlo napada.toči komunisti ao imeii nalog, da na vsak način zavzamejo mesto, ; da bi si lahko preskrbeli živež n obleko, i To je ponovni dokaz, k !ko občutno so { nemške očščevalne akcije na bosanskem ! področju motile oskrbo tolp. Novi nemški uspehi ob dalmatinski obaC Berlin, 26 jan. Nemške operacije ob daima tinski obali so v zadnjem času dcvedle z zasedbo nadaljnjih otokov do novih uspehov. Ko je bij ob koncu decembra otok Korčula očiščen boljševvkih tolp m «o v začetku januarja nemške čete zasedle otoka Brsč in Šol ta pred Splitom, so sedaj toiovaii iz^ubüi tudi otok H v« Anglija Je žrtvovala Poljsko Bukarešta, 27. j m. R. »Novi Baal« je naslov sijajnega članka ki ga je napisal ravnatelj >Curentula« o poljsko-sovjetskem sporu, o katerem v rumunskem t:sku še nadalje živahno r zpravljajo. Vs narodi Evrope piše Ust, so ogi oženi od Sovjetske Rus je. katere prostorne nenasitnosti ni mogoče zajeziti s pakt: n s papirnatimi izjavam . temveč le z odloč-n m odporom. ki » zraža vcljo narod j v p„ svobodi«. Po 2000 letih žrtvu ejo sedaj novemu B alu, Sovjetski zvezi, narode Da nes zahteva ta novi Baal Poljsko, juir' Finsko itd. Velika Britan ja in Zeačrjene države pa hočejo prevpiti smrtne vsflU ke žrtev z raznim; izjavam: prav tako- kakor so del U včas:h Baalovi svečen ki. Angleško zadržanje v poljsko-sovetskem sporu napada tudi »Foranea Vremi:^. V angleškem listu »Cavalcade«, piše list. so bili Poljaki označen1 kot »id oti«. ker so zahtevali od Anglije, naj se zanje zavzame. Ou neodv snosti f»voje države pa do potokov krvi so Poi j iki zaradi polit čn° igre Velike Britanije žrtvovali vse, dane: pa niso samo izdan-', niso le dožveli, d,i je bivši zaveznik pod-lo prelomil svojo besedo. temveč morajo končno požirati še nesramne žalitve. Budimpešta, 27. jan. Madžarski list >Oeszetrt as« p še o poljsko-sovjetskem sporu, »da je Teheran že obrod i svoj prvi grenki sad. Kočljivi poljski problem je bi spravljen na površ e v obliki, da ga dane:-n več možno postaviti za kulise in tako Angleži kakor Američani morajo sedaj za vzeti pred svetom j-rcno stališče. New.-al-cem in slepim sotekačem se bodo končno oč odprle ter bodo skupno z vsem sv- tom spoznaj i, da 'majo edino reš'tev zgolj v nemški jot agi«. Odklenjeno ameriško Amsterdam, 26. jan. Sovjetska vlada je odbila ameriško ponudbo, da posreduje v povjetsko-poljskem sporu, kakor javlja Reuter po neki v Washingtonu izdani uradni objavi. Švedski list o ruski zaušnici Rooseveltu Stockholm. 27. jan. Stockholmski jutranji tiefe podčrtava z velikimi naslovi dejstvo. da je Sovjetska zveza odbila ameri-šk; predlog za posredovanje v poljsko-sovjetskem sporu. »Dagpostan« piše v komentarju, da si je težko predstavljati, kaj bi bolj sličiilo naihruldtvi, kakor je gladka zavrnitev zavezniškega posredovalnega predloga. S tem je spravil Stalim tako Roose-velta kakor Churchilla v zelo neprijeten položaj. List pripominja nadalje, da od N'ipoleonovih dni naprej niso nikdar tako postopali s kaiko zapadno velesilo. Kako 1 bodo odgovorile Zedinjene države na ta izz;vajoči »ne«, se bo potoaxafto v prtho<~ njih dneh. Vsekakor s to metodo mo»ko\ skega zaveznika ne bodo ol ajšane Roose veltove skrbi- Kaj že doživela Latvifa pod Mjševiki Praga 26. jan. Glavni urednik največje» latvijskesa lista »Tevija«. Kovalevskis, je go voril pred nemškimi in češkim> uredniki in za stopnki nem-"kega in češkega javnega življenja o temi »Latvija pod bol jševiki«. Kovalev skis je že v mladosti »poznal bol jševiški teroi D-kumentarično ie orisal prevaro, ki jo ie Si vjetska zveza zagrešila nad Lat\-jo. in je p> drobno pojasnil dogodke pred boli.ševiskh vdorom v Latvijo in boljševiški teror, k' i spravil latvijski narod na rob propada »Vsi kar je latvijsfci narod moral v tem času spre iet'.« je .končal glavni urednik, »je bila opit njena dežela, uničeno gospodarstvo razru.'e : Iržava. poteptana narodna čast 'n nad 35 0*' :iirabljen'h ljudi.« Finski listi proti angleški ag'tacffi Helsinki, 27 jan. Kako slabo so v nekateri! ing'csk h krogih poučeni o finskem mišljenji n zadržan ju, znova dokazu ie. kakor ugotav üa fin.4;: list »Puinpalehn7« cianci' v »S'irida-Timesu«. ki se zavzema za -zr<>čtev Finski SiA-jet'skj zvez'- Finski list pravi, da se o vrednost č'ank" sploh ne izplača razpra-vj j ah, na vsak način pz je diJcaz. kako daleč so se v Angliji že od makniii od načel Atlantske list ne predle m na dokaz kako slabo So Anglež: poučeni o F;nski. Saj so vendar vedeli, da holjševiki obale Botiškega zaliva ne morejo doseči brez prejšnjega uničenja vse finske voske. Reš'tev te naloge ni tako lahka, kakor si predstavlja angleški člankar Britanci bi bili pripravljen' izročiti Sovjetski zvezi vso severno Evropo, samo da nadaljuje vojno proti Nemčiji Nedvomno se v Moskvi vesele takih namigov7 in njihm-a orientacija na zapad se bo naibrže izvršila tako energično, da se bodo Angleži morali prav čuditi. Tako nevarno pisan je pa mora zbuditi začudenje tudi pri vseh ostalih Skandi-navcih. ki so doslej v Angliji še videli zašcit-nico pravic malih narodov. Tudi »Ajan Suunta« se bavi s člankom v »Sunday Timesu« ter pravi, da je njegov vzrok propagandna kampanja proti Finski, v katero stopa sedaj tudi angleška agitacija. Vse skupaj je po mnenju nekaterih skandinavskih glasov predigra propagandne ofenzive, ki hoče Finsko ustrahovati in a tem ohromiti n jeno bojno moč. Podobne grožnje pa bodo kakor doslej na Fin-dcem imele le obratni učinek, namreč ojačenje finske udarnosti. ^ T mke v zavezništva med Londonom in Moskvo ženeva, 26. jan. Uradni sovjetski list »Pravda« si prizadeva, da bi spravil 8 sveta majhna nesoglasja med Londonom in Moskvo, ki so nastala zastran poljsko-sovjetskega spora. Ves londonski tisk navaja članek »Pravde«, ka govori o neraz-rušljivc-sti edinosti zaveznikov in se pri tem sklicuje na teheranske sklepe. Istočasno priobčujejo londonski listi izčrpno govor sovjetskega generalnega polkovnika šč°rbakova. ki prav tako govori o edinosti zaveznikov in naraščajočem zaupanju med njimi. Ti dve moskovski Izjavi ponovno potrjujeta. da so si v sovražnikovem talioru popolnoma edini glede politični ciljev. Potem, ko so Anglija in Zedinjene države v Teheranu podpisale in zapečatile izdajstvo Evrope boljševizmu, n-j v zavezniškem taboru nobenega evropskega problema. če prihaja tu in tam do manjš-h trenj, so to le dogodki, ki se odigravajo ob robu in ne utegnejo niti najmanj vplivati na edinost zaveznikov, ponovno poudarjeno v »Pravdi«. Taššna majhna neso- Prava oznaka „tltovcev" »Deutsche Adria-Zeitung« z dne 21. t. m. je iz peresa Ericha v. Jaenickeja objavila zaninvv prikaz o pravi podobi boljševizma v baltiških državah za časa sovjetske zasedbe baltiških držav. V uvodu k te-m*a dokumentaričnemu članku piše pisec med drugim: »Part zani so tolpe, ki jih drže boljševiški komisarji pod pritiskom in ki ropajo svoje lastne ljudi in zažigajo vasti.. V mest h pa more in terorizirajo civilno prebivalstvo in skušajo vzpostaviti krajevno mestno upravo. — S temi odkritimi besedami je neka ameriški revija označila turi prave naloge Tita in njegovih tolp. Mor ia se tu in tam še dobe neprizadeti, ld bi hoteli v tolovajskem problemu Iskati tudi še romantično stran. Pri trezni presoji pr. ne more biti za nikogar dvoma, da gre tu le za prednje straže in pripravljavce p^ti za Moskvo, ki naj bi za hrbtom nasprotnika z umori, terorjem in napadi dosegli to. kar jim je navzlic izda.jj v odprtem boju nedosegljivo. Na začetku poti naj bi stal »sovjetski maršal« Tito, na koncu pa sam Stalin s svojimi že preizkušenimi »osvobodilnimi« metodami. V tem pogledu ne sme biti nobenega dvoma, kajti sicer b; Evropa zmoto zelo drago plačala.« Titov problem je tu povsem jasno postavljen za vsakogar, ki misli s svojimi možgani. Vsa prikrivanja, ki se jih njegova krdela poslužujejo, so le maske, ki naj preslepe lahkoverne ljudi. Dejansko se za vsem tem zločinskim početjem, ki se je tudi pri nas že v celoti razgalilo, skrivajo najodvr^tnejši komunistični nameni na vsem Balkanu. Zato se lahko za Titove tolpe in moskovske nakane v ozadju navdušuje le tisti, ki ne ve, kaj je komunizem, ker ga ni še izkusil. Slovensko ljudstvo je skozi to šolo razkrinka,nega komunizma že Šlo in se zato ne more več predajati nika-Ki utvari o »demokratičnih«, »slovanskih« ali drugih nedolžnih ciljih tega »osvobodilnega« pokreta. Dosedanje izkuànje s temi tolovaj so šloveoški narod izmodrlle in ga postavile v vrsto odločnih borcev proti komunizmu. Njegovo domobranstvo je nastalo in se razvilo v mogočen narodni pok r et mar V globokega spoosnanga. glasja so kvečjemu utemeljena v taktiki in rokih izterjanja teheranskih obljub. Medtem ko »Pravda« izglajuje tla. nastopa Moskvi poslušen »Daly Worker« ostro proti »protisovjetski propagandi gotovih listov«. V uvodniku londonskega komunističnega lista svetujejo ponovno tisku in vladi, naj ne motita dobrega sporazumevanja. Istočasno označujejo še enkrat obstoj poljske begunske vlade v Londonu kot oviro za dobro razmerje med Angleži in bc-ljševiki. »Daily Worker« svetuje angleški vladi, naj pomaga Poljski do vodstva, ki ga naj tvorijo vodilni poljsM »demokrat « (čitaj bol jševiki) lz poljskih divizij v Sovjetski zvezi, bančBtov iz Poljske in prebivalstva v Angliji in Zedinjenih državah. Pri tem pa je »Daily Worker« pozab'1, da si razbiia glavo s stvarmi, ki še sploh niso godne za presojo, kajti razpolagati hoče z ozemljem, ki ni v območju zaveznikov in ne bo nikoli prišlo pod njihovo oblast. Za to pa bo tudi skrbelo nemško orožje. Zaplenjen arhiv »Tomšičeve brigade« Domobranske posadke po Notranjskem in Dolenjskem ne počivajo v svojih postojankah. Dan za dnevom delajo patruljne obhode po okoliških krajih ter jih čistijo komunističnih krdel to terencev. Pred dnevi smo poročali o lepih uspehih. kS so jih v tem in v preteklem tednu dosegle skupine novomeške domobranske posadke na svojih obhodih. Sedaj prihaja iz Borovnice poročilo o lepem plenu, M je padel v roke tamkajšnji domobranski posadki. Neka njena patrulja je preiskovala gozdove pri znanem štampetovom mostu med Verdom in Logatcem. Pri tem je v gostem gozdu zasledila skladišče komunističnih spiisov, ki je btlo zakopano ▼ zemlji in dobro skrito. Spisi so bili trdno zaviti v nepremočljivo platno in vloženi v močan zaboj, tako da so popolnoma ohranjeni, čeprav so bili zakopani najbrž že dva meseca. Ko so jih razvili, so ugotovili, da so dobili v roke cel arhiv znane komunistične »Tomšičeve brigade« za meseca september in oktober 1943. Oddelek grosupeljske domobranske posadke je 16. t. m. nenadoma prišel v Spodnjo Slivnico pri- Mlačevem, kjer so se v prejšnjih dneh parkrat pojaviK oboroženi komunisti. Ti se to nedeljo niso prikazali, najbrž so bili pravočasno obveščeni, da so tla za nje tam prevroča. Kljub temu pot domobrancev ni bila zaman, ker so v Spodnji Slivnici ujeli* nekega znanega komunističnega kurirja in zaupnika. Obletnica osvoboditve Barcelone izpod rdečega jarma Barcelona, 26. jan. Barcelona, ki so jo kot eno izmed zadnjih španskih mest rešile 26. januarja 1. 1939 Francove čete izpod rdečega terorja, je v sredo praznovala peto obletnico te osvoboditve Plaz zasul 1$ smučarjev Budimpešta, 27. Jan. Smučarska patrola madžarske mladinske organizacije Levente se je hotela povzpetl na Horthyjev vrh pri Borsi v Karpatih. Zasul jo je plaz. 15 smučarjev je Izgubilo življenje. Zbiranje starih kovin in železa Za olmovo pokrajine, namreč za obnovo » žganih in razrušenih kmečkih domov in .ospodarskih poslopij, cest in mostov, sploh /a vsa dela, ki naj dajo našemu narodu •opet možnost urejenega, delovnega življenja — bo potrebno mnogo kovinskega, .radhenega materiala. V sedanjem vojnem rospodarstvu bo mogoče ta material na.ro-";ti samo za zamenjavo starega materiji. V ta namen bo prirejeno v Ljubljanski » »krajini zbiranje starih kovin in starega eleza Zbiranje bo izvršla šolska mladi-a po hišah. V pošte v pridejo vse vrste k<>-inskih odpadkov m predmetov, ki so n voditvijc reg stra prebivalstva, za katere so po členih 1. do .V) naredbe z dne 25. aprila 1942. št. 94. Službeni list št. 169/41. poklicane občine, občnsk anagraf-ski uradi župani n obč n»ki uslužbenci, se za območje uprave policije v Ljubljani poverjajo upravniku policije. anagraf4cemu uradu uprave policije in organom te uprave v Ljubljan § 2. Odstavek 2. č ena 37. določb za u\edbo in voditev registra prebivalstva v občinjh Ljubljanske pokrajine, odobrenih z naredbo. navedeno v § 1., se razveljavlja. » § 3. Ta naredba stopi v veljavo 15 dni po objavi v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani. Ljubljana, 22. januarja 1944. Prezident: div general Rupnik. s r. Trpljenje stthokrajinske občine Znana občina Sela-Sumberk je v Suhi krajini med onimi, ki najbolj trpe pod razbojništvom oboroženih komunističnih oddelkov. Begunec iz te občine, kateremu se je posrečilo rešiti se v Ljubljano, pripoveduje med drugim: »Sela-Sumberk imajo komunisti že dolgo na piki, ker prebivaj cev te občine ne z lepim ne z grdim ne morejo pridobiti za sebe ia OF. Le redka so. ki so iz občine odšli v hribe med ttolovaje. Zelo mnogo pa jih je že od prvih početkov med proti-komunističnimi borci. Zato je občina pri komunistih zelo črno zapisana. Priredili so tudi pri nas že več »mitingov«, na katere so s silo zgnali ljudi, poleg odraslih tudi otroke. Govorniki so ponovno grozili, da bodo gospodarsko uničili vse vasi, katere so jim nasprotne. Ce pa še to ne bo zaleglo, bodo ljudi izselili ali pa jim požgali domačije. Tako da bodo storili tudi z našo občino. Tudi v nekaterih drugih občinah so enako grozili Svoje grožnje res že izvajajo. Stalno ropajo po Selih in okolici. Naropano blago — obleko, živež in živino — spravljajo v vas Reber blizu Žužemberka. V tej vasi imajo glavno tolovajsko skladišče. Mnogim kmetom so pobrali prav vse, tako da zdaj dobesedno stradajo, čeprav so pridelali hrane dovolj. Ljudje željno čakajo rešitve.« Tudi iz Bele krajine poročajo, da komunistični tolovaji brezobzirno ropajo, kjer se pojavijo. Navadno proglasijo posestnika, katerega so vzeli na piko. za »plavo-gardista« ali »belogardista«, čeprav dotič-nik največkrat niti ne ve. kaj naj bi to bilo. Potem pridejo k njemu, in mu »re-kvirirajo« vse, kar morejo odnesti. Tudi v Črnomlju samem so mnogim ljudem vse pobrali Tolažili so jih s tem. da bodo dobivali hrano iz javne kuhinje. Res so priredili tako kuhinjo, vendar pa je poslovala samo teden dni. Potem so jo spet zaprli, ljudem pa pobranih živil seveda niso vrnili Nekaj minut s Plešnarjevim Jankom Te dni je padel, zadet iz zasede od komunističnega, morilca, mlad logiaški domobranec Janko Pišljar, po domače Plešnarjev. Fotografija mi je *** predstavila obraz, ki se ga spominjam iz otroških let. To si bil TU Janko. Ne morem se' vživeti v dejstvo, da je od tiste dobe preteklo že mnogo let. Mar sva si milila, ko svia še šla po Marekah in Tabora mlade vojake, da se bova Sla čez dobro desetletje vojsko kar za res. Kateo čudno bi se nama zdelo, ko bi «ama kdo rekel, da bo logaška üa poškropila atoveoska kri In zdi se, da ao še tako biizu čari, ko smo trgali rsje po Taboru, nabirali zvončke po Marekah., se sankali po Gabearfeu in RežLšah do noči, se drsali po dolgih drsalicah, da so nas odrasli preganjali, češ da je poledica nevarna za ljudi tn predvsem za živino, ko jo gonijo nsaipajait. Deunes so ta tla že posejana z železom in sneg je pordel od krvi. Minuli so časi lepih idil, zakaj pojavili so se ljudje, ki pojmujejo romantiko kot klanje in požiganje. Tebe je pokrila notranjska zemlja, vendar bodo zrasle iz Tvoje krvi čudovite rože. ki bodo itaivdaJe vse nas domobrance s čudovito močjo, z močjo, ki izpričuje, da naš narod noče umreti. Janko, tovarii Te kličemo po Imenu ln ti nam odgovarjat: »Tukaj!«, zakaj, kako naj bi moglj verjeti, da ni več mladeniča. ki ie pač»i komaj Mveti Vendar Tvoii tovar š še živijo in dogradil bodo t'sto za kar si padel Ti. I4eilko Urbančič. Gospodavsivo Davki t Zedinjenih državah Novoletna poslanica predsednika Roose-veita o priliki otvoritve zasedanja kongresa je -izzvala v Zedinjenih državah precejšnje vznemirjenje. To vznemirjenje se ne kaže toliko zaradi zahteve po uvedbi delovne dolžnosti za moške od 18. do 64. leta in zaradi državnega proračuna v višini 100 milijard dolarjev, temveč predvsem zaradi načrta o pravičnejšem obdavčenju, ki naj prinese dižavni blagajni 8 milijard dolarjev novih dohodkov. Predstavniki ameriške industrije se že sedaj pripravljajo, kako bodo onemogočili spiejetje davčnih predlogov, kakor jim je to uspelo že v oktobru. Takrat je vlada Zedinjenih držav zahtevala nove davke za 15.9 milijarde dolarjev. Te davčne zahteve je morala pozneje pod vtisom ostre kritike zmanjšati na- 10.5 milijarde. Ta reduciran predlog pa je proračunski odbor reprezentančne zbornice ob koncu oktobra odklonil in je sprejel drug zakonski načrt s finančnim efektom komaj 2.5 milijarde dolarjev. Potek razprav je pokazal, da ščiti reprezentančna zbornica predvsem interese ve-lekapitala Zato so vedno najhujše borbe okrog vprašanja družbenega davka in dohodnine. Omenjena dva davka sta v preteklem proračunskem letu prinesla 77®/0 vseh davčnih dohodkov, medtem ko je delež obeh davkov v letu 1939 znašal samo 42«/o. Dohodnina je bila povišana že leta 1940., toda donos tega davka je bil povečan predvsem na ta način, da je bila ponovno znižana dohodnine prosta meja dohodkov in so bili k dohodnini pritegnjeni široki krogi prebivalstva z razmeroma majhnimi dohodki. Medtem ko je bilo v letu 1939 le 3.9 milijona dohodnini zavezanih davkoplačevalcev, je sedaj njih število naraslo na 20 milijonov, šele pozneje so pričeli zviševati davčne stopnje v višjih razredih dohodnine. Tako se je skupni donos dohodnine zvišal od 1 milijarde dolarjev v letu 1939. na skoraj 8 milijard v letu 1943. Davčna stopnja družbenega davka je znašala v letu 1939. 18»/, čistega dobička in je bila naslednje leto zvišana na 24»/0. Poleg tega je bil uveden poseben davek na vojne dobičke, tako da se sedaj oni dobiček podjetja, ki presega predvojno normalo, obremeni z davkom do 90" Donos družbenega davka se je dvignil od 1.5 milijarde dolarjev v letu 1939. na 10.1 milijarde v letu 1943. Seveda pa so tudi podjetja v polni meri izkoristila vojno konjunkturo in se dobički nadalje dvigajo. V kakšni meri so se povečali dobički velikih družb, nam kaže statistika, ki vsebuje podatke o najpomembnejših ameriških družbah. Tako je dosegel neobdavčeni čisti dobiček teh družb v letu 1943. že 22 milijard dolarjev nasproti 19 milijardam v prejšnjem letu, 5.3 milijarde v letu 1939. in 2.4 milijarde v letu 1938. Niti v izredno ugodnem konjunkturnem letu 1929. niso bili zabeleženi tako znatni dobički, kajti v tem letu je dosegel neobdavčeni čisti dobiček samo 9.2 milijarde dolarjev. Navzlic znatno povišanim stopnjam družbenega davka in uvedbi posebnega davka na vojne dobičke je znašal v lanskem letu po odbitku davkov še preostali čisti dobiček 8.0 milijarde dolarjev nasproti 7.4 v prejšnjem letu, 4.1 v letu 1939. in 1.5 milijarde dolarjev v letu 1938. Te številke kažejo v pravi luči, kako navzlic povišanim davkom in davku na vojni dobiček izkoriščajo ameriška velepodjetja sedanjo vojno konjunkturo, saj se navzlic davkom vsako leto dvigajo dobički. Ti povečani dobički omogočajo dražbam poleg plačila povečane dividende, da vsako leto dotirajo svoje rezervne sklade z večjimi zneski. Medtem ko so družbe leta 1940. porabile za plačilo dividend 84.5«/« obdavčenega čistega dobička, so naslednje leto v ta namen potrošile le 64.8«'o, leta 1942. pa le 5S°/o- To politiko krepitve rezerv utemeljujejo ameriška podjetja s tem, da bodo morale družbe po končani vojni imeti na razpolago znatna sredstva za preureditev proizvodnje, predvsem pa za okrepitev konkurenčne zmožnosti na mednarodnem trgu. pri čemer je mišljena predvsem konkurenca nasproti angleškim podjetjem. Tem številkam dostavlja londonski »Economist« za Anglijo nerazveseljivo dejstvo, da so se kosmati dobički angleških družb od leta 1939 zmanjšali za eno četrtino, medtem ko so se kosmati dobički ameriških družb v teku vojne podvojili. GOSPOT>ARSKF VFST1 = Denarni obtok v Nemčiji. Po izkazu nem&e Reichsbanke z dne 31. decembra 1943 je znašal ob koncu minu'ega leta obtok bankovcev 33.7 milijarde mark Obtok se je ▼ teku leta povečal predvsem zaradi tega. ker sc je spričo terorističnih napadov na Nemčijo povečala potreba eotovine v prometu. Prebivalstvo v bombardiranih mestih si drži večje rezerve v gotovini za primer bombnega napada. na tudi denarni zavodi morajo imeti znatne zneske v gotovini, da lahko v vsakem trenutku zadostijo zahtevam vlagateljev. Poleg bankovcev Reichsbanke je v prometu še za 1.5 milijarde mark rentnih bankovcev in za 1.9 milijarde mark kovanega drobiža. Medtem ko je obtok bankovcev v teku lanskega leta narastel za 9.3 milijarde mark (nasproti 5.1 odnosno 5.3 mili'arde v prejšnjih dveh letih)), se obtok rentnih bankovcev in kovancev ni mnogo spremenil. Pri obtoku kovancev se opaža nadaljnje zmanjšanje obtoka novcev iz aluminijevega brona pri istočasnem povečanju obtoka novcev iz cinka. Celotni denarni obtok je znašal ob koncu lanskega leta 37.1 milijarde mark nasproti 273 odnosno 22.3 milijarde maifc ob koncu zadnjih dveh let. = Nova zlitina iz al um in'Ja. Po oznako »hidronalijum« so pričeli v Nemčiji izdelovati trpežno aluminijasto zlitino, katere specifična teža je zelo nizka, katere trdnost in odpornost na zelo velika. Trpežnosi te zlitine se ne kaže le pri uporabi v morski vodi. ampak tudi v zvezi s sodo m solmi. Ta zlitina je mnogo boljša od čistega aluminija ali od navadnih bakreno-aluminijastih zlitin. Ker se da zlitina dobro spajati z varjenjem, se bodo lahko iz nje izdelovali tudi večji čolni — Surovo maslo za prevoz v tropskih krajih. Avstralskim kemikom je po dolgotrajnih poizkusih uspelo predelati surovo maslo tako, da se tudi v tropski vročini ne stopi To surovo maslo nima škodljivih kemičnih dodatkov. Naravno surovo maslo se najprej dehldrira nakar se mu doda mlečn= nrah T*Vo surovo maslo ima okus. kakor naravno surovo maslo, vendar se topi šele pri 65« C. = Argentina bo pridelovala jato. Južnoameriške države so v teku sedanje vojne znatno razširile svojo ìndustnj^o prozvodnjo. To velja zlasti za tekstilne proizvode, ki jih Južna Amerika tudi že izvaža na svetovni trg. Sedaj poročajo že iz Argentine, da se hoče Južna Amerika csvobod t tudi glede oskrbe s surovo juto. Argentinska vlada je določila znesek 300.000 pezov za nakup semen jute. Pridelovanje jute ni mišljeno samo za dobo. dokler trajajo eedanie te»S!ovaško su to« in Dvorakovo uverturo »Karneval«. Novakova »Slovaška suitac je bila poslednjič izvajana v naši koncertni dvorani lani ob koncu ma ja. Izvajal jo je s simfoničnim orkestrom bla-gopokojn: dirigent g. Niko štritof in je bila takrat izredno toplo sprejeta. Slovaška suita je veiepomembno Novakovo delo, ki nam siika prizore iz življenja Slovakov in je v delu samem porabljenega mnogo slovaškega folklora v sijajni obdelavi velikega češkega mojstra. Delo ima pet stavkov, in sicer nosijo posamezni odstavki naslednje naslove: V cerkvi Med otroci. Zaljubljenca. Na plesišču, V NočL Poleg Novaka je na sporedu tudi Dvofa-kova uvertura »Karneval*. Vstopnice vseh vrst jn cen so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v ponedeljek 31. t. m. ob 18 v veliki unionski dvorand- Zapletnba imovine upornika Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani z dne 26. januarja 1944 objavlja odloäw o zaplembi imovine uporn^a Kunca Anton«, posestnika v Kalcah št. 1 v logaškem okraj«, in imovine njegovih rodbinskih članov. Kratke vesti z vsega sveta Stockholm. 20. jan. R. »Angleäci mladoletni delavci se potepajo vse noči po cestah enega najbolj znanih oborožitvenih središč, ker n hče zanje ne skrbi in nimajo nobenih skupnih prostorov«. piše londonski »Daily Herald«. List pripominja, da je sedaj vsaj uspelo dati tem mladoletnim delavcem v večernih urah na razpolago nekaj po večerji neuporabljenih »ljudskih kuhinj«. To pa je tudi vse. kar je država storila za njihovo »oskrbo«. Ženeva. 24. jan. DNB. Londonski »D;>i-ly Express« javlja, da vüada ns vsem Srednjem zapadu Zedinjenih držav strahov t* suša. Celotna letina te »ameriške žtn cc«-je v nevarnosti. Tudi izgledi na žitno ^n letino rži so slabi. Polovica ozimine v držav Nebraska je že uničena. Ce ne bo d" julija dovolj dežja, bo tudi poletni letina pod povprečjem. JANUARSKI ROMAN DX je izšel Je to fantastični roman Žu!awskes;a »NA SREBRNI OBLI«. Oni naročniki, katerim se »Dobra knjiga« ne dostavlja na dom, ga lahko dvignejo v upravi »Jutra« v Narodni tiskarni. V nadrobni prodaji so dobi novi roman tndi v upravi »Jutra« tn v vseb kniigar-nah po ceni 13 lir za broširano in 28 'ir za vezano knjigo. * Odlikovan znanstvenik. Führer je za PO. rojstni dan podelil rednemu profesorju rajnemu svetniku Hubertu Engel su v Jeni za njegove zasluga na področju vodnih gradenj Goethejevo svetinjo za umetnost in znanstvo. 4 Smrt švedskega državnika. Bivši doler»! etni švedski pravosodni minister procesor Kari Gustav Westmann je v torek po daljši bolezni umrl v neki stock-holmski bolnišnici. * Edvard Manch je umrl. Norveški slikar Edvard Münch je 24. t. m. v starosti 80 let umrl v Oslu. K temu še poročajo: Svetovncrznani slikar in risar je zapustil poslednjo voljo, s katero zapušča -o svojo umetniško dedščino mestu Oslu. Slednje bo dobilo vsa dela, ki jih je za-r ;stii Münch vključno z risbami, lesorezi, bakrenimi ploščami in ostalim. * Premestitev francoskih prefektov. Francoski uradni list objavlja 33 preme--•itev oziroma imenovanj prefektov in d prefektov. Poleg tega je bilo 11 pre-i+avMenih na razpoloženje. * Guverner angleške banke je nevajrnO 7?--i katastrofe v San Juanu. Našteli <•> 1500 mrličev, katere so potegnili iz--, ■ ] razvalin, 3000 nadaljnjih žrtev pa še pod ruševnami. Potresno nesrečo je -i rž velo 50.000 oseb. * Nič več plakatov v NemčljS. Nemški »rad za propagando objavlja, da je v na-.....-i prepovadna vsakršna uporaba pia- - -iv za gledališke predstave, koncertne r-n-editve -n varijeteiske programe. V boro se smejo objavljati sporedi takšnih večerov samo v listih v obi ki oglasov, oz roma med dnevnimi beležkami. * Glavni sedež italijanskega zavoda za <:v >tičn° kulturo bo premeščen v Pado-Zavod bo popolnoma preurejen in se v brrfioče imenoval »Italijanska ljudska univerza«. * Padec števila rojstev m porok v An- | Po vesti »Daily Expressa« znova ni : če zatajiti vidnega padca števila po-' in rojstev, ki je pred nekaj meseci do- - 'o v Angliji najvišje stanje od leta dbi možie •n-i.i še rodbinski očetje osvobojeni vo- •e službe, obljube, ki ni bila izpolnjena * Prišel levante v Bukrešto ,1e prepove- no. Policijsko ravnateljstvo v Bukarešti izdalo odredbo, ki prepoveduje vsakr-10 priseljevanje rumunskih državljanov prestolnico ves čas, dokler traja sedanja •na. Za inozemce so bili izdani^ poleg . :. i » no-'bni tozadevni predpisi. * Ob"«jeni plenilci. Pred sodiščem za javno t v Vidmu se je moralo zagovarjati - ' ìajst oseb zaradi javne pleve. Trina storica je bila obtožena, da je m» v **<» ■/ rsit?** pred Malsklittl napadi H O' bi nespametno podcenjevati nevarnost - - i- napadov, ki so samo del uničevalnih •r v sovražnikov evropske svobode. Neti ■ yo--iovin.sk i h proučevanj. Zvezek, ki zdru-/ je 4 številke, je s sodelovanjem članov i ora uredil dr. Josip Mal. Čeprav iz-ja „Glanik« v skromnejšem obsegu, je r. tal glede kvalitetne višine razprav in : i ičnih poročil na ravni prejšnjih letni-> »Glasnik« je dandanes edino revialno zavetišče naših zgodovinarjev, in ker je zgodovina v boju raznih interesov in struj v ,ž-oa pričevalka. zasluži ta časopis pozornost ter moralno in gmotno pomoč. Najob"irnejša razprava pravkar izišlega letnika je donesek Stanka Juga »Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve treUine ltl. stoletja« (str. 1—61). Zgodovino turških napadov na ti deželi t.ia do smrti cesarja Friderika III. je bila pogosteje obdelana. V zadnjih petdesetih letih pa se je nab alo toliko novega gradiva, da je nastala potreba, obdelati znova tudi to periodo. Pri tem se ie zlasti v kronološkem pogledu pokazala bistveno nova slika. Doba po 1. 1433 je bila, posebej še glede Kranjske in Primorske, malone popolnoma nerazi kana. Zgodovinar Parapat se glede te dobe naslanja skoraj izključno na Valvasorja. Razprava Stanka Juga upošteva pri svojem kritičnem razglabljanju gradiva o turških napadih tudi dogodke na Bal- larli 13. oktobra v bližini postajališča Sa-cile oplenila vagon sladkorja ter odnesla 1600 kg tega živila. Poleg trina toric- ki je prišla oblasti v roke, je bilo pri tej plenitvi udeleženih še osem nadaljnjih oseb, ki pa so se s pobegom izmaknile roki pravice. Razprava proti krivcem je trajala ves dan. vsi obtoženci so bili obsojeni na štiri do osem let ječe. poleg tega pa še na občutne denarne globe. * Naseljevanje Židov v Ameriki. Po doslej neobjavljenem poročilu namestnika ameriškega zunanjega ministrstva je od leta 1933. naprej našlo v Združenih državah 580.000 Židov — »zasiguran obstoj« Iz posterga firameta Pošti Novo mesto m šmihel pri Novem mestu zopet poslujeta za pisemsko službo. 1% hjuMjane N°vi grobovi. Dne 26. t. m. je po mučni bolezni umrla vdova po višjem geometru ga. Ana P'rc. Bila je najboljša mati svoji številni družini. Njeno smrt objokujejo sinovi Jelko. Zlatko in M.los ter hčerke Jelka, poročena Debevee, Anči, poročena Tršan, Danica, poročena Fischer, Martina in Mija, poročena Karadžič. Pogreb blage pokojnice bo v petek ob 15. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Preminul je poštni uradnik v pokoju gosp. Franc Vagaja. Za njim žalujejo rodbine Vaga j. Zupane in Verbajs. Na zadnji poti bodo rajnega spremili v petek ob pol 16. iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k^ Sv. Križu. — Umrl je strojevodja v pokoju g. Matija R°th. Zapušča soprogo Marijo, sina inž. Matijo ter drugo sorodstvo. K večnemu počitku ga bodo spremili v petek ob 16. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Do-trpela je vdova po uslužbencu tvrdke Souvan ga. Ivana Plutova. Za njo žalujeta rodbini Plutova in Vizjakova. P.ogreb blage rajnke bo v petek ob pol 15. iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu, — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin. njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u-— Od dajal oe sob in stanovanj, ki so imeli do vključnega 31. decembra 1943. na stanovanju pripadnike nemške vojske ali SS-trup, poziva ljubljansko mestno poglavarstvo, naj mestnemu vojaškemu namestitvenemu uradu predlože čimpreje, najkasneje p<& že do 30. januarja t. 1. stanovanjske nakaznice (Quartierschein ali Quartierzuweisung). Za najemnine po 1. januarju t. 1. pa morajo predložiti stanovanjske nakaznice do 3. dne naslednjega meseca, t. j. prvič do 3. februarja t. 1. za mesec januar itd. Stanovanjske nakaznice morajo biti potrjene od stanovalca ali od Platzkommandanture, da je imenovani zares tam stanoval ob času, ki je naveden na nakaznici. u— Četrta tečaj za pomočnice za hišno prvo pomoč ob letalskih napadih se začne v ponedeljek 31. t. m. ter bo trajal do konca tedna. Predavanje je vsak dan popoldne od 17.30 do 19. ure v sejni dvorani mestnega magistrata z dohodom poleg trgovine mestne elektrarne na Mestnem trgu. One udeleženke, ki bi bile po 17. uri zaposlene, naj prosijo svoje delodajalce, naj jim omogočijo prihod k predavanjem o piravem času. Vsako predavanje se prične natanko ob določeni uri. u— O prepovedi hoje po gozdnem ozemlju. Prejeli smo s prošnjo za objavo: Nedeljsko »Jutro« je objavilo članek, v katerem se omenja, da hodijo mestni prebivalci v prepovedane gozdne predele in tam povzročajo škodo na drevju. Med drugim opozarja pisec na prepoved vojaške oblasti z dne 16. 9. 1943, ki se tiče dostopa v gozdne predele na ozemlju mestne občine v notranjosti zapornega področja. Iz navedenega marsikomu ni jasno, v katere predele je dostop dovoljen in v katere ne. Ker je za onega, ki se ga zaloti na prepoveda-; nem ozemlju, določena smrtna kazen, bi bilo pač na mestu, da pristojne oblasti točno določijo meje in jih po možnosti označijo s svarilnimi napisi. Zdaj, ko se bliža pomlad in z njo lepi dnevi, bosta Ljubljančanom Rožnik in šišenski vrh' skoraj edina kraja za popoldanske sprehode in izlete. Zato bi bilo priporočljivo natančno označili do kod je dostop dovoljen, oziroma kje je hoja prepovedana. Vojaške oblasti ali upravo policije naprošamo, naj v tem smislu izda točna določila, oziroma pojasnila. u— Za darila nagradnega žrebanja gledališkega koledarčka, ki so te dni razstavljena v izložbenem oknu palače Bate, vlada veliko zanimanje. Posebno pozornost vzbujajo kipi in slike upodabljajočih domačih umetnikov, kiparjev Kalina in kanu, zato prihaja k marsikateremu novemu sklepu, ki pomeni revizijo dosedanjega ali vsaj bolj ali manj tehtno izpopolnitev. Dobo turških vpadov je razdelil pisec za čas do L 1532 na štiri periode. Prva. zajema začetne, bolj ali manj slučajne napade tja do polovice 15. stoletja in kaže, da je treba vzroke teh napadov iskati v zgodovini Bosne. Druga perioda sega v leta največjih in najhujših turških napadov, ki so se začeli z letom 1469 in so trajali do poraza na Uni 1. 1483. Pisec podrobno našteva in na. podlagi delno še neznanega gradiva obravnava posamezne napade. V tretjem razdobju, ki traja nekako do nastopa Sulejmana II.. ie vse do smrti kralja Matije Corvina vladal mir, ki sta ga motila samo dva, za sedaj še premalo pojasnjena napada. Od 1. 1491—1499 so se zopet množili turški napadi na naše kraje, vendar so bili lažji. Četrta perioda obsega dogodke od nastopa Sulejmana II. do L 1532. Tedaj so bila za Kranjsko zopet huda leta, saj so manjši turški oddelki skoraj dnevno napadali naše kraje, posebej še obmejno ozemlje. — Pisec je zbral in kritično obdelal novejše zgodovinsko gradivo o teh pojavih in tako pripravil bodočemu piscu slovenske zgodovine zanesljivejše podatke o turških napadih. V zadnjem poglavju spisa, ki je opremljen tudi s karto, ponazorujočo smer posameznih napadov, opisuje avtor pota. po katerih so se nekoč gibali otomanski napadalci, ko so prihajali v naše kraje ropat in plenit. Dr. Rajko L o ž a r je zastopan z razpravo »Sila in bodala iz stavb na kolih na Barju«. Ta naš arheološki raziskovalec, ki ga posebno zanimajo problemi tako zvane ljubljanske kulture, obravnava bakrena j šila in bodala, prav kakor triangulama bo-i dala iz koliščarskih stavb na Studencu-Igu. Putriha ter slikarjev Godca in Sajovica. Pa tudi brezplačni polletni abonma za Dramo in Opero ali dvajset brezplačnih vstopnic si marsikateri želi dobiti. Bogate in lepe so tudi ostale knjižne nagrade. — Vsak »Gledališki koledarček« je numeri-ran in predstavlja srečko za to žrebanje, ki bo nepreklicno na Svečnico 2. februarja t 1. u_ učite »e strojepisja; Novi caio-, dvo-in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) prično v sredo 2. februarja Največja moderna strojepisnica, desetprstna učna metoda. Prakt čno znanje, koristno vsakomur v zasebnem ali javnem poklicu. Posebni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo. Vpisovanje dnevno. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učil išče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Hreščanje in motnje v radijskem aparatu povzroča zaprašen ost. Hitro in temeljito Vam očisti radio aparat ter izvrši potrebna popravila po zelo ugodni ceni tvrdka EVEREST. Prešernova 44. u_ Za srednješolce-ke prične nov tečaj strojepisja v sredo 2. februarja. Priporočljivo posebno on m, Id nimajo rednega pouka. Informacije, prospekte daje: »Christofov trgovski učni zavoda. Domobranska. 15. u— Slovenski mladini nujno priporočamo, da se nauči knjigovodstva, ki je osnova za vsako gospodarsko udejstvova-nje. V bodoče ne bo poklica brez znanja knjigovodstva. Zato naj mladina izkoristi čas, ki ga je danes dovolj na razpolago. Zelò pripravna knjiga za samouke je S -čevo knjigovodstvo. u_ pisalne stroje ln radioapai-ate kupuje in plača po najvišji dnevni cen tvrdka EVEREST. Prešernova 44. u— Znanje tujih jezikav je tudi Slovencem nujno potrebno. Brez tega ni trgovskega ne kulturnega kontakta s širšim svetom. V knjigarni Tiskovne zadruge dob te knjige za samouke nemškega in ital ja ruskega jezika. Nedavno je izšla tudi za angleški jez;k odlična učna knjiga prof. J. kotnika v dveh delih. u— v počastitev spomina in namesto cvetja na grob blagopokojne gospodične Ludinile Bukovič, učiteljice v p., darujete g. Marica Roblek in gdč. Cilka V'rjent, Beethovnova 15, za mestne reveže 100 lir, za gluhonemo deco 100 lir ki za begunce 100 Er. u— Za stare onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici 30 darovali stanovalci hiše v Maurerjevi ulici št. 23 200 lir namesto venca na krsto ge. Apolon-je Lucin. Mestno županstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranfh. u— P°dpornemn društvu a gluhonem® mladino je daroval g. dr. Brandstetter Fi-anc v počastitev spomina blagopokojne gospe Leposave Komadine Lir 200. Odbor društva se plemenitemu darovalcu naj-Lskreneje zahvaljuje. Z Gorenjskega Tovari&kj večer v Kranja. V Kranju so imeli te dnd tovariški večer za pripadnik» nemškega Rdečega križa. Ob tej priliki je bilo podiamo poročilo o društvenem delovanju od 1. februarja lani do konca leta. Reševalni avtomobili so v tem času prevoczül 51.819 km pota, opravili so 1047 dnevnih in 242 nočnih voženj. Poleg tega je b»a opravljena 101 vožnja za oboroženo silo, orožništvo in obmejno stražo ter 31 prevozov za policijo. Meseca decembra so bili nekateri strežniki Rdečega križa v Kranju povišani. Med njimi so tudi Friderik Kobi, Franc Peetotnik in Franc Leskovšek. Koroško društvo živinorejcev je bilo pred dnevi ustanovljeno v Celovcu. Za predsednika je bil postavljen Rudolf pl. Gali. Novo društvo bo ozko sodelovalo s koroškim deželnim kmetijskimi vodstvom. Inž. Körber je pcdt-4 zanimive številke o reji rjave goveje živ ne v državi in na Koroškem. Novo društvo bo posvečalo vzreil na Koroškem najbolj udomačene rjave pasme vso potrebno pozornost. V Lescah pri Radovljici je te dni neki avto do smrti povozil 10 letnega Janeza Tonejca, ki je obležal mrtev na cesti. — Pri drsanju na pobočjih Save se je ponesrečil 8 letni sin krojača Jožefa Pogačnika. Zlomil si je nogo ter so ga morali odpeljati v bolnišnico. Smrtna kazen za plenilce. »Kärntner Zeitung« poroča, da so po bombnem napadu na Celovec zasačili nekega italijanskega in nekega hrvatskega državljan, ki sta bila zaposlena pri očiščevalnih delih v mestu, kako sta skušala izkoristiti položaj ter pleniti po hišah. Zaradi tega sta bila takoj pozvana na odgovor in ustreljena, kakor predvidevajo vojni zakoni v takšnih primerih. Ti bakreni predmeti spadajo med najtx> membnejše najdbe Karla Dežmana ob njegovih izkopavanjih na Barju. Pisec se poslužuje primerjalnega gradiva, da dožene tipološko, kulturno in kronološko uvrstitev teh starin. Tako postavlja šila, katerih fi-nejši primerki so utegnili po piscu služiti za tetoviranje, v zgodnjo bronasto dobo. Kažejo oblike unéticke kulture (po kraju Unétice na Češkem). Med bodali razločuje pisec dva tipa. Primerjalni material, ki ga obravnava pi^ec. poteka iz šnan-k ^n eneolitika, iz Turingije in Bavarske, Velike Britanije, Ogrske, Ponta in severozahodnega Kavkaza. Značilna je geografska razširjenost takega orožja. Tudi to spada v zgodnjo bronasto dobo. Glede triangular-nega bodala je dala primerjava takisto zanimive izsledite. S tem. da so za bakreno dobo dokazani kulturni stiki naših krajev s pokrajinami ob Pontu in na Kavkazu z ene strani in z Iberskim polotokom z druge strani, je dobila pravljica o Argo-navtih, ki jo navaja Plinij starejši, ustrezajoče zgodovinsko ozadje. Prof. Milko Kos je priobčil razpravo »Vojvoda in knez v krajevnih imenib.« Pisec razpravlja, da so pri nas mnoga krajevna imena izpeljana od besede knez. ne manjkajo pa tudi taka z vojvoda tvor- jena. Prav tako imamo imena, ki so tvor-jena s herzog. Vojvodovo zemljiško posest so naši predniki imenovali vivodina. Zato moremo skoraj za vse kraje na Slovenskem, katerih imena so v zvezi z vojvoda oziroma s herzog, dokazati tamošnjo po sest ali pravice vojvodove. ne moremo pa trditi, da bi bila t« krajevna imena v zvezi s kakimi star osi ovenskimi vojvodi. Pisec meni, da so v starini imenovali Slovenci poglavarje knez in navaja za t' obilo topjnomastičnega gradiva, med kate rega sodijo tudi imena, ki odgovarjajo S štajerskega Zborovanje šolskih voditeljev v Ptuju. V Ptuju se je nedavno vršilo zborovanje šolskih voditeljev obeh ptujskih okrožij. Na njem sta poročala šolska svetnika Moser in Khil o sklepih, ki so bili nedavno sprejeti na podobnem sestanku v Mariboru. Posebna pozornost je bila posvečena vprašanju ietaiske zaščite. Govorilo se je tudi o reji sviloprejk. na koncu pa se je svetnik Bauer zahvalil nemškemu učite:j-stvu za. vse delo, ki ga stori v prid domovine. Prosvetni urad v Trbovljah po=ebno upošteva rudarstvo. Doslej so bila že tri predavanja in sicer je rudniški ravnatelj Oton Koller govoril o tem. kako je treba rudarje vodili, inž. Serovac je razpravljal o postanku premoga, te dni pa je predaval inž. Sollgruber o poklicni poti rudarja. Prihodnjič prideta na spored kulturna filma »Velika vožnja« in »Islandija«, okrožni uradni vodja inž. Werner Schultz pa bo predaval o pisatelju Feliksu Dahnu. Odlikovanja. Poročnik Heinz Trathnigg iz Gradca, odlikovan z železnim križem I. in II. stopnje ter z rumunskim redom za hrabrost, ki je 26. maja lani padel na vzhodni fronti, je bil po smrti povišan v nadporočnika. Z železnim križcem 2. stopnje sta bila odlikovana spodnještajerska grenadirja Rudolf Weber jn Bogomir Sojč. Pisan večer na Pobrež-hi. Pred kratkim je krajevna skupina na Pobrežju priredila v prenapolnjeni dvorani pisan večer v korist Zimske pomoči. Navzočne je nagovoril najprej krajevni skupinski vodja Rei-ter, nakar je operna pevka Hagensti i ler- j jeva izvajala Schubertove in Zellerjeve j pesmi. Sledile so glasbene točke salonskega orkestra pod vodstvom Marka. Prisrčno 1 odobravanje je sledilo vsakemu nastopu. SimfOn čnf koncert v Trbovljah. Dne 5. februarja bodo imeli v Trbovljah koncert s simfoničnim sporedom. Kot prva točka j je na programu Beethovnova Prva simfonija. Nesreče in nezgode. 291etna Marija Zu-pančeva iz Maribora je padla s kolesa ter se poäko lov ala na nogi. Na. glavi se je poškodovala 441etna delavka Ljubica Milt-vojevičeva ter je morala z»radi tega iskati pomoči v mariborski bolnišnici. Iz Pestone v Senožečah se je pripetla usodna re- ; sreča. 161etni Štefan Dolar iz Sencžeč je i našel na bližnjem travn ku bombo, ki je pri ; dotiku eksplodirala Dolar je dobil številne 1 poékoclbe po trebuhu in levici. V bližni i so bili ljudje, ki so prihiteli na pomoč- ; Dolarja so pripeljali v tržaško btlnišn'30, j kjer so ugotovit, da rane na srečo niso usodne. Iz Hrvatske Predsednik vlade kmetom. V nagovoru predstavnikom hrvatske kmetske zveze je ministrski predsedn'k dr. Mandič omenjal voljo vlade spoštovati oblike kmečkega gospodarskega in socialnega življenja, iz katerih je hrvatski narod vedno dobival novih moči za osvobodilno borbo. Kmet-stvo je danes dolžno, da se po svoji stanovska organizaciji vključi v politično življenje države. Delo in uspehi bodo v bodoče merilo za posameznika in za državno celoto. Doba sedanjih težkoč bo premagana in hrvatski narod bo ob strani velikega nemškega zaveznika dosegel končno zmago. Seja vlade. Pod predsedstvom mhrstr-skega predsednika dr. Mandiča je hila pred dnevi 4 ure trajajoča seja vlade. Posvetovanja so se nanašala na politična in gospodarska vprašanja. O zgodovini zvez med Hrvati in Nemci je v Domu štajerskih umetnikov v Gradcu predaval dr. Uzorinac iz Zgreba. Orisal je gotsko, iransko in slovansko teorijo o poreklu hrvatskega naroda. Izvajal je, da se je razvoj tega naroda najbrž odigral takole" Kot sosedje germanskih ljudstev 90 živeli iranski Hrvati do preseljevanja narodov v vzhodnem prostoru, ustanovili ao potem na področju današnje Poljske »Belo Hrvatsko«, prisvojili slovanski jezik, na. kar so se na današnjem področju pometali z IJirci, Avari in slovanskimi rodovi. Najbrže teče po hrvatskih žilah tuli nekaj gotske krvi. Ime, značaj in zgodovinsko poreklo so gotovo iranski in na tem najbrž temelji sorodstvo Nemcev in Hrvatov. Vpliv nemške kulture je od nekdaj očiten v junaški pesmi in pravljici je mnogo stikov med Nemci in Hrvati. Notranjim odnošajem ustrezajo d našnje zveze, ki se kažejo v prevodih, v gostovanjih gledaliških umetnikov in v ustanavljanju znanstvenih ustanov. Predavatelj je predvajal vrsto slik, ki so prikazale slikovite pokrajine in hrvatska mesta. Pridelek medu na Hrvatskem. Hrvatsko Primorje je že od nekdaj gojilo umno öe- belorejo. Velika suša leta 1942. pa Je bfla za čebelarje pogubna ter je uničila mnogo rojev in panjev, tako da je ostala je-dva četrtina čebeljega zaroda preko naslednje zime. Tudi vojni dogodki niso ostali brez voliva na nazadovanje čebelarstva. Kljub temu je bila letošnja letina zadovoljiva, ker se povprečno računa, da je dal vsak panj 5 kg medu. Z velikim uspehom je v Gradcu gosto-vaia Ljubi Veličeva. primadoma dunajske mestne opere. V vlogi Nede v »Glumačihc je pokazala tako zrelo pevsko in igralsko umetnost da je bilo graško občinstvo navdušeno. Kritika je polna hvale in pravi, da je Neda Ljube Veličeve nep rek osi ji va. BeSežnica KOLEDAR Petek. 28. januarja: Valerij. Dragomil. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Takrat... Kino Sloga: Bolha v ušesu. Kino Union: Kohlhieselovi hčerki. DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Leustek. Resljeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Nada Komo-tar, Vič — Tržaška cesta. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 17.30 do 6. ure! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Petek, 28. jan.: Zaprto. Sobota, 29. jan., ob 16: Cvrček za pečjo. Red Sobota. Nedelja, 30. jan., ob 14: Sneguljčica. Mladinska predstava. Izven. Cene od 18 lir navzdol. — Ob 17: Vera in nevera. Izven. Cene od 22 lir navzdol. * Ch. Dicken»: »Cvrček za peč.p«. Božična igra. Komedija v treh dejanj h po povesti Charlesa Dickensa: LodoVic de Francmesnil. Osebe: Jchn — Cesar, Galeb — J. Kovič, Tacleton — M. Skrbinšek, Edvard — Gregorin. Dotka — šaričeva, Berta — V. Juvanova, gospa Fiedlingova — Rakarjeva, Maya Fiedlingova — Le-varjeva. Režiser: C. Debevee. Prizorišče: inž. E. Franz. Na črt j za kostume: J. Vilfanova. Predstava v soboto bo za red Sobota. Začetek ob 16. OPERA Petek, 28. jan.: Zaprto. Sobota, 29. jan., ob 16: Mrtve oči. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Nedelja. 30. jan., ob 16>: Melodija srca. Opereta. Izven. Cene od 36 lir navzdol. * D'Albert: »MRTVE OCl«. Opera s prologom po pesnitvi H Heinza Ewersa in M Henryac. Osebe: Pastir - Banovec. kosec - Delničar, pastirček - Barbičeva. Ar-cesius - Janko, Myrtocle - Heybalova. Au-relius Galba - Delničar. Arsinoe - Polaj-narjeva. Marija iz Magdale - Golobova, Ktesiphar - M. San ein. Rebecca - "oličeva, Ruth Spanova, Esther - Ramšakova, Sarah - Skerjančeva, bolna žena - Mauzer-javd -idje. sužnji in sužnje židovsko ljudstvo. Dirigent: S. Hubad. Režiser C. De-be- t-c. Načrtj kostumov: J. Vilfanova. Ponovitev priljubljene mladinske operete »Princeska in zmaj« bo orvič v letošnji sezoni prihodnji teden. V n.jej so zbrane vse prvine, ki so blizu otroški domišljiji: živali, bajna bitja, palčki, kralj, kraljična, norček, zlobni cigan itd. Prijetna, lahko razumljiva glasba, pestri veseli in žalostni prizori in baleti poživljajo potek dejanja. Dirigent: avtor J. Gregore. Režiserka: M. Slavčeva. Koreograf: ing. P. Gclovin. Oddajniška skupina Jadransko Prorje F A D I O LJUBLJANA PETEK, 28. JANUARJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10— 8.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert Malega orkestra, vodi Stcjan Steno-vic. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Za vsakega nekaj. 17.00— 17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Popoldanski koncert. 17.45— 18.00: Iz pesniškega sveta. 19.00—19.30: Predstavljamo vam nove sodelavce: Mal-narič Milena — sopran, Albert Papier — tenor. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Pregled sporeda. 19.45—20.00: Mala glasbena medigra. 20.00—20.10: Poročila v nemščini. 20.10—21.00: Ljubezen v duru in molu. 21.00—22.00: Za konec dneva. 22.00— 22.10: Poročila v nemščini. 22.10—22.30: Glasba za lahko noč. nemškemu graf, saj so Slovenci vse do 16. stoletja imenovali tudi grofa — knez. Podobno kot pri Hrvatih in Srbih je prešel naziv knez tudi na vaške poglavarje in kmete, kar kaže tako priimek kot hišno ime Knez. Ob koncu razprave obravnava naš vodilni zgodovinar še vprašanje zvez« med knezi in Hrvati, kakor ga je postavil J. Kelemina v razpravi o Dulebih na Slovenskem. Dr. Kos pravi, da ta zveza ni dokazljiva m da se dajo njeni primeri razložiti s poznejšimi naselitvami Dr. Sergij Vilfan se v članku »Valvasorjevo poročilo o županskih sodiščih« primerjalno bavi z viri, ki je iz njih naš najstarejši zgodovinar zajemal podatke za 10. poglavje svojega spisa »Die Ehre des Herzoglhums Krain«. Pisec je doznal. da je Valvasor pri sestavi tega poglavja upo-rabii dve enako se gladeči pritožbi kranjskih deželnih stanov iz 1. 1528 do 1530. Pritožba se tiče županskih sodišč v Istri, ven-4 dar je Valvasor zadevo razširil tudi na Slovensko marko, česar mu listinski viri niso dopuščali. Modest Golia popravlja v kratkem prispevku nekatere zmotne trditve glede kanonikatov ljubljanskega škofa Janeza Karla grofa Herbersteina. — Dr. Fr. K. L u k ma n se tudi bavi z napačnim podatkom o isti zgodovinski osebi in ugotavlja, da J. K. Herberstein ni bil nikoli gojenec nemško-ogrskega kolegija v Rimu. _ Josip Türk seznanja naše zgodovinarje s itinerariem Paula Santonina, spisom, ki ga je lani izdal v Vatikanu msgr. Giuseppe Vale. Spis obsega tudi mnogo gradiva, ki se nanaša na slovensko ozemlje. San tonino je bil dolga leta kancler oglejske patriarške kurije. V svojem Itinerari ju, ki je šele z lansko vatikansko iz- ' dajo postal znan. popisuje Koroško. Kranj- j sko in Štajersko, ki so «padale pod oglej- i sfco škofijo. Pisec je namreč v 1. 1485—87 spremljal patriarhovega generalnega vikarja na njegovi vizitaciji naših dežel. — Rudolf Andrejka navaja v posebnem donesku vrhovne predstavnike državne uprave na Kranjskem od 1747—1941 ter pristavlja pri posameznih imenih biografske opombe. Za Društvenim vestnikom prinaša zvezek obilno Slovstvo. Tu ocenjujejo Jože Kastelic. Fr. Stelè, A. Breznik, J. Mal. F. K. Lukman. J. Türk, Fr. Kotnik, R. Len-ček, B. Grafenauer, Janko Polec. M. Mi-klavčič, S. Kranjec, M. Kos, dr. M Pivec-Stelè razna domača in tuja dela zgodovinskega, arheološkega, etnološkega, jezikoslovnega in dr. značaja. S kritičnimi opombami opremljene ocene nudijo marsikak zanimiv pregled v te in njim sorodne znanstvene panoge. Tako je torej GMD srečno izšel tudi za L 1943. Naj bi s podporo vseh, ki uvažu-jejo pomen domačih zgodovinskih raz-iskavanj. prav tako srečno prebredel tudi 1. 1944! (Naprošeni pristavljamo, da dobe izvenljubljanski člani Muzejskega društva »Glasnik« osebno pri upravništvu. Nar. muzej v Ljubljani.) Zapiski Izdaja Scbillerjeve korespondence. Znana založba Insel, ki deluje v Lipskem, pripravlja v redakciji Reinharda Buchwalda 800 Schillerjevih pisem v eni knjigi. NOva skladba Wolfa - Ferrarija. Na zadnjem monakovskem filharmoničnem koncertu so igrali pod taktirko Oswalda Ka-basta novo skladbo znanega mojstra sodobne komične opere Ermanna Wolfa - Ferrarija »Violinski koncert v d-duru«. Skladba ni bfla še nikjer izva^na in ie dosegla s svojo npžno. mebko. lirično razpoloženjsko noto lep uspeh. sp on t Za ljubitelje številk Številke sc več'dei suhoparno stivo za povprečnega čitatelja. toda v športu je sem in rja že treba poseči po njih. če hočemo prav natančno zasledovati razvoj in izboljšanje uspehov v posameznih športnih panogah Najbolj važne in neogibno potrebne so seveda številke tam, kjer je treba uradno ugotoviti najboljše izide al tako imenovane rekorde, od navadn'h društven h tja do olimpijskih m svetovnih- ki jih je na kupe v raznih panogah m discplinah Nckaier rekordi se tudi po krivici imenujejo tako, ker sploh niso uradno priznani kot rekordi, temveč pomen:jo samo največje daljave ali višine aii sploh znamke, ki 90 bile dosežene v posameznih panog-ah. Taki rekordi, ki se po krivem imenujejo tako. so tudi oni — ti so tud: pri nas zelo popularni — s smu-ških skaka!n;c, ki uradno niso bili nikjer veri-fic ran: in objavljeni, ker za tak?en postopek že v značaju te športne panoge ni pravih pogojev. Vreme, sneg in pri skakalnicah še posebej tfradnja naprave same. imajo pn dosegi najboljših izidov toliko vpliva, da jih ni mo goče pustiti v nemnr pri morebitni določ tvi »rekordov« na nj h. Seveda pa zato ni nobene ovire, da bi se ne zabeleževale največje daljave. ki so bile kdaj dosežene na smuških skakalnicah 'n ena trkih statistik nam je zdaj pri-v reke. k: kaže zeio preg'edno. kako so smurki skakalci v več k s kot 50 let:h izboljševal1 svoje najbolje uspehe od skromnih 23 m do neverjetne daljave 118 m. Do leta 1900. in sictr od leta 1880 dalje, je bil svetovn rekorder n3 smuški skakaln:ci nekj Norvežan Lillehagen. ki se je pognal v daljavo 23 m, in tega na znal dclgo n:hče napraviti enako. Po 12 let h šele ga je prv- prekosil njegov rojak Tandberg za 12.5 m Potem so prhajali drugi, po več ni sami Norvežani, med njimi predvsem »kra'j skakalcev« Sigmund Ruud, ki je prav nazadnje skočil samo 5 m manj kskor cciih 100 Toda tudi ta daljava n: estala do'?o nedotaknjena, kajti za Ruudom sta prišla Poljak Marusarsz in še en Norvežan Andersen, ki sta tvegala tol'ko. da sta prišla na znamki 97 ednosno 99.5 m. Prvi človek, ki je na srn u.'.k i stnr.ini preekočil bajno lOOmetr-sfco znpmko. je b:l Nemec Sepp Bradi iz Solno-grada, ki je leta 1936 v Plan ci obstal na 101 m in dve leti pozneje — tudi v Planici — »potegnil« še za nadaljnjih 7 m. ali vsega na 108 met-ov. Marca 1 941 je na izboljšan1 skakalnici v Plan'ci nastopil še nov nem "ki skaka'ec — Rudi Gchrng —, ki se je pognal do skoraj neverjetne daljave 118 m in srečno dokonča! tudi ta podvig. Ta znamka je od tedaj ostala nespremenjena in zdaj so tudi utihnile razprave o- tem. ali so še možna izbolj:anja, čeprav je b:!o prvi čas po rem rekordu splošno mnenje tako. da ta daljava še ni največja, ki se dà dcv?.eč: ro taki zračni poti. V podrobnem je pregled najboljših uspehov rn «k-ka'nicah od leta 1888 dalje nas'ednji: Leta 18: 8 Lillehagen 23 m. 1 1900 Tandberg 35.5 m. 1. 1910 H Hansen 45 m. 1 1914 A. Amundsen 54 m. 1- 1924 Strömstad 57.5 m. leta 1926 D Carken 63 m, 1.1926 Snersrud 66 m, 1. 1927 c Ruud 76 5 m. 1.193! S Ruud 81.5 m. vse Igre, le proti Venusu 1« Bukarešte je gladko izgubil z rezultatom O : 2 (0 : 2, O : 0, 0 : 0). s— Smuk v Predealu na Romunskem. Predeal je postal pravo smučarsko središče Rumunije. Vsakoletno so tamkaj tradicionalne tekme v smuku, za katere vlada v rumunski javnosti veliko zanimanje. Na 2500 m dolgi progi za smuk je bilo v nedeljo tekmovanje za kraljevi pokal v navzočnosti vodje rumunskega sporta prof. Gheorghia ter predsednika smučarske zveze generala Manolesca ter 8000 gledalcev. Pri seniorjih je zmagal Vasile Munteanu, pri juniorjih Suheanu, ki je dobil pokal maršala Antonesca, pri ženskah pa Elena Tampa, ki je prejela pokal soproge maršala Antonesca. Iz Gorice Goriški nadškof pri papežu. Goriški nadškof Margotti je bil 12. januarja v Rimu kjer ga je sprejel v posebni avdijenci pa pež Pij XII. V pogovoru s cerkvenim do stojanstvenikom je papež izrazil željo, da bi se življenje v goriški nadškofiji kmalu vrnilo v svoj normalni tek. Na koncu je papež podelil vernikom goriške nadškofije svo' rv^eb-M aoo^tolski blagoslov. Zgodovinski sp s o goriški grof Nemški Usti poročajo, da je padel na jugovzhodu nemški germam'st. t'ro'skl zgodovinar dr. Andrej Ve;der. Pokojnik, ki je bil po rodu iz Lienza. je štud ral naiprej v Brüxnu, pozneje pa v Inomostu. Posebno so Veiderja zanimali spis- o goriških grof;h. Temu vprašanju se je posvetil z vso pozornostjo ter je predelal več tisoč list n, ki se nanašajo na preteklost gor-ških grofov Grofija goriška ie včas'h šegah ori visok'h Tur preko Karnijsk'h Alp v Gorico in Istro do Jadrana ter je bila na j več j" gr-f:ja stare nemške države. Na gradu Brucku kier so bil doma gorišV grofje, je bilo živahno portano življenje, ki se je lahko meril« s tedanio politiko na Dunaju, v Monikovu in v Benetkah. Na podlagi proučevanih Hst:n -z redu ero-rišk h grofov je pokojni dr. Veider n"P?sal obš;mo d'sertàcno o ustavi in upravi gro-flie goriške :n Koroške do konca 14. stoletja. Sestav:ti je nameraval še seznam listin g" t i ških grofov, smrt pa ga je predčasno ugr?b la. da ni mogel dovršiti to mnogo obetajoče delo. L 1°33 S Ruud 84 m, 1933 S. Ruud 86 n». 1. 1934 B Ruud 92 m. 1. 1935 R Sörer.sen 05 m. L 1935 S. Maruearsz 97 m. 1. 1935 R Andersen S 99.5 m. 1. 1936 S.Brad! 101 m. 1.1936 S.Brad! j 108 m in leta 1941 R. GehnnS 118 m. —s Stari znanci na mednarodnem table- ten"r!'em turnirSu v Bratislavi. Kakor posnemamo po nemških listih, se je te dni pričel v slovaški prestolnici velik mednarodni table-ten'sk; tum'r za pokal pokornega nemškega državnega športnega vodje v. Tsch^mmer und Oscena. N'a turnirju bodo nastopile državne reprezentanee petih držav, in sicer Nemčije. Madžarske. Rumunije. Slovaške in Hrvatske fsamo moški) Med predstavo "ki posameznih držav so zastopana naslednji? znana imena: za Nemčijo S'ntmb'. za Madžarsko Harangozo 1 :n II, za Hrvatsko Dolinar, za Slovacco Marinko. Najbolj zanimiv je nastop Marinka, na katerega tudi naši Herrnežani še. niso pozabili; ka>kor beremo, ga ie pot zanesla med Slovake, kjer si je ustvar i v športu tako dober sloves, da so mu oblekli državni dres s— Hrvtski sn-i»čarSki prvak v teku. Hrvatski smučarji so v nedeljo organizirali m izvedli tekmovanje za prvenstvo H rv d t ske v teku na 30 km na Sljemenu. Na startu se je javilo 30 tekmo^/alcev, toda !e sedem tekmovalcev je prišlo na c li. Zmagovalec je postal šafar v času 2:57.51. s— Madžarski seznam najboljših teni- igrr'rr-v. Madžarska teniška zveza je izdala uradni seznam najboljš h teniških Igralcev. Na njej pogrešamo le Fran ja Punčeca, ki v zadnjem času ni nastopal. Gospodje: 1. Asboth, 2. Szigetty, 3. Kato-na, 4. Fancsi, 5. Stolpe, 6. Zzentpeter in 7. dr. Mayer (prej član ATK in Z KD Zagreb). Dame: 1. Florian Alice (prej ZKD Zagreb), 2. Peterdi. 3. Justs. s— Prvak premngan v rumunskem hokejskem prvenstvu. Pri tekmah za rumun-sko prvenstvo v hokeju na ledu je dosedanji prvak Juventus iz Bukarešte dobi' Februarski živilski obroki. V f bniar-'u bodo prejeli v Trstu na osebo po 1 kg r ža in 1 ker testenin. 500 g sladk-ria. 1 kg fižola- 200 g parad žnik- in 50^ ? mezge G'ede ostalih živil bo sledilo na^nfdao spo ročrilo. Ukinitev avtobusne proge. Avtobus proge »L« da nadaljnjega ne bo obratoval Razdeljevanje premoga zn industrijske svrhe. Pokrajinski gospcdarsV svet v Trstu obvešča potrošnike premoga. k; je namen en industri jsk-m s vrh am, č morajo predložiti omenjenemu svetu pos-bm proš njo. Prošnje n1 treba vlagati petrošn kom Id imaio mesečno potrošnjo nad 10.000 ton in pekom. 0 Umrl je najstarejši Tržačan. Dne 23 januarja je umrl v Trstu eden na;stareiš'h Tržačanov. 951etnr" Spiro Kvekič. Bi3 je v Trstu zelo znan in spoštovan. Pokojnika so pokopal1 na tržaškem pravoslavnem pokopališču sv Jurija. Mrtvaški zvon. V Trstu so umrli te diu Slletni Ivan škerl. 30!etni Nazar Auber, 771etna Hermina Požar. 781etna Antonija G3ims vd. Haasknecht 231etna Ana Cu-gnac-Far n, 891etna Josiplna Dr «gene. 131etna Eleonora Iskra llletna Hilda Nemec, 631etni Vktor škerl, 851etna M irija Zorko od. Budan, 791etna Antonija Boš č. 241etni Viktor Hercegovac, 801etn Ivanka Karvin, 71etna Diana Kavčič, 461etna Marija Dobrla. 701etna Franč:ška Sščaz-Pegan, 801etna Terezja Mihel č vdova šturm, 751etni Avgust Schloss. 771etna Zara Klauder, 241etni Don Pavlefč, 561e»n. Ivan Kocijan, 641etni Karel Gerž:na. 73-tetna Helena Celč in 73!etn' Alojz Taboga Slab°umnikova "hnrt. Z nekega drevesa v Jul jski ulici ."e viselo truplo starejšega moškega. Poizvedbe so pokazale, da gre za 571etnega Rudcilfa Posego iz'Trgovske alice 167, k' je kazal v zadnjem času znake sla.boumnosti. Nov» umetnostna razstava. Umetn ka Celioni 'n Gejič sta ot vor il a svojo umetnostno razstavo v prostorih Tržaške galerije. Prvi razstavlja 40 svojih del, drugI pa 30. Colloni obdeluje po večini tržaške mot've. njegove slike prikazu ejo med drugim katedralo sv- Justa, Ricardov lok, rimsko gledal šče in stolp Cucherna. V gledališču Politeama Rossetti nastepa te dni skupim Navarrjni, ki uprizaria no večini operetna dela. »Manon« v tržaškem gledališču. Za četrtek, 26. t. m. je napovedana v tržnšRe.n gledališču premiera znamenite Masseneto-ve opere »Manon«. Sodelujejo Mafalda Fa. vero, G. Malipiero, N. Gubian\ G. Zini ter Nerma Ferrari. Tramvaj ga je povozil, svetni delavec Ivan Andolovič 'z ulice Majolika 13 -'e bil zaposlen pr: delih na tramvajski prog ftt-6 v višini Boccaccijeve ulice. Po nesreč- nem naključju je tramvaj zadel Andolovl-ča in ga povozi, ima številne poškodbe. Zdravi se v tržaški bolnišn:ci. Tatovi v trgovini. Drzna zlikovska druščina se je v nočn h urah vtihotapila v trgovino Ludvika Vecclleta v Telovadni ulici 30. Odnesli ao razne predmete, razen tega nekaj sto lir v gotovini. Škode je okoli 5000 tr. V zadnjem hipu zaaačena. Na osrednjem tržaškem kolodvoru je postal policijski agent pozoren na zakonsko dvojico, ki je Imela s seboj nenavadno težak kovčeg in ki Je n:tneravala odpotovati. Agent se }•» pozan mad za vseb no njunega kovčega ki je vseboval dragocene predmete, med dru-gm okoü 10 litrov slikarskega olja to več čopičev, razen tega kristalno svetilko. Skupna vrednost vseh teh predmetov presega 4000 lir. Poizvedbe so pokazale, ±s je dragocena vsebina sumi jvega kovčega last inž. Ferdinanda Vclpinija, ravnatelja družbe »Iglior «. Zakonca sta bila zaslišana. Izkazalo se je, da gre za 441etnega Se. konda Pievesana tn njegovo ženo, ki stanujeta v ul ci F. Severa 158 Kanila sta prepelj:(ti ukradene stvari v Trbž k sorodnikom. Oba zakonca sta bila aret:rana. Napaden pri Komnu. 201etni Vladimir Fakin iz kemenske okolce se je vrača; 3 kolesom domov. V bl:ž ni Komna so streljal: nanj iz zasede. Fakin je obležal z ranami ob levi ključm'ci. Na srečo je kmalu za tem privozll mimo neki avto, s katerim je bil n tpadeni Fak n prepeljan v tržaško boln 'šn co. Pogrešan deček. I21etni Ivan Eržen .z Marconijeve ulice 18 -ie stanoval ckoli 1C let pri svoji teti Katarini. Te dn< je deček odšel od dama :n se ni več vrnil. Verjéuno je hotel k svojim staršem v Idrijo. Po-z-vedbe za njim so ostale ieslej brezuspešne Mrtveca je ofcradel. Pred rešk m sod -ščem se je moral zagovarj ti Marko Lo-vrč z Reke stanu oč v Trstu, zaradd tega jer je okradei ustreljenega reškoga trgovca Josipa Dulkoviča, ki je ležal mrtev na ceist iz Opatije na Reko. Odvzel mu je listnico s 3000 lir m'. Razen tega se je mornl zagovarjati zaradi t hotapstva s tobakom Obsojen je bil na ječo treh mesecev in 20 dni. razen tega na plačilo globe 2500 lir, Posebni tečaji iz kemije na tržaški un-verzi. Da se ustreže prošnj! nekaterih tržaških dijakov, ki študirajo na raznih fakultetah in ki ne morejo posečati predavanj in vaj v laboratorijih svoj h univerz, so bili sedaj organizirani na blagovnem zavodu tržaške univerze posebni tečaji za kvalitetno n kvantitativno analit čno kemijo, razen tega v zadnjih dneh tudi posebni tečaji fizikalne kemije. Predavanja in vaje ima prof. Mario P-cotti. Pričelek tečajev bo 31. januarja. Cbvestiia Slovenskega Räsccga križa Zahvala. V počastitev spem na pek. g. Staneta Heinrharja sta gg. Mara in dr. Vladimir šuklje pok'onila Slovenskemu Rdečemu križu 200 liir. Prisrčna hvala! Poziv. V po zvedovalnem oddelku se naj pri referentu III. zglase med uradnimi ura- j m svojci Markoviča. Damjana ki je bil v Bergamu. Mali oglasi Službe išče BLAl>AJM^AKKA z 20-jetno p a-so v trgovskih in denarnih zavodih, veééa slovenske in neTke stenograllje. korespondence in strojepisja. obenem sam<»t >J-na knjigovedk nja. i:če 6luSbe. Ponudbe n' ogl odd. Jutra pod »164. 2005-1 ' [IJJj KUHARICO za vsa màna dela, 8 daljšimi splfievali, ià-e tr.ž Vladi.t.ir Sublc. Muzejski 3-V. 2003-la SLUŽKINJO za vsa hišna dela. iStem. Hrana in plača dobra. Naslov v ogl odd. Jutra. 2009-la POSTREŽNICO Za vsa hišna dela, l£6e Podbevšek — Petra kova ulica 20 (prej K men Skega uli."».) 1996-la POMIVALKO mlijšo moč in gostil, vajenca sp-ejme »Sosti-ca« 1934-1; STRESNIKARJA vajenega zi cemen-no za rezno opeko — sp e'me Oihlaf. Ty-ševa ce^t" 69 1^88-la POSTREŽNICO ss» vsa eosp dola .spreimem t^koi. Plač' po do eovo-u 7^'psmičlč To-vorniška 32. 2000-la 09 VM^SKO polteno, z vso oskrba, proti majhnemu odpla- sprejrrrm takoj. Naslov v 05I -Ju- t-a 2018 44 Zimska ps-m^l Iz pisarne odbora za -»Zimsko pomoč« smo prejeli: V počastitev spomina pokojnega Alojzija Gerbca daruje Rafael Stamač 50 lir za Zimsko pomoč. Za informacije glede »Zimske pomoči« kličite: 47-71 (int. 44)! Prostori »Z mske pomoči so v Puccinijevi ulci 9./I., levo. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zmska pomoč — ček. račun 16.580«! Steisdhafov rokopis predasi za 273.C90 frankov Neki pariški zbiralec starin je našel rokopis zgodovine italijanskega slikarstva iz leta 1817. Možu se niti sanjalo n'. od čigave roke izvira rokopis, zato. je bi! zadovoljen, ko je manuskript prodal za 200 frankov. Knjigotržec. ki je rokepis kupil, pa je imel nenavadno srečo. Ugctov 1 je, da predstavlja rokopis original francoskega pisatelja Heniya Belleya, znanega pod pisateljskim imenom Stendhal. 24 ur poz-nje je prodal rokopis neemu ljubitelju rokopisov za 270.000 frankov. Me kadi v postelji! Na Dunaju je upokojenka Ljudmi'a Brichta šla z perečo cigareto v posteljo Med kajen;em je zaspala, c'gareta pa je zažgala posteljnino, kj je vsa zgorela medtem ko je Brichtova dobila le hude opekline po vsem telesu. camaDODOoiionDnrxTnmnaoüüUüi STENOTIPISTKO, mlajšo moč, veščo nemškega ln po možnosti italijanskega jezika — IŠČEMO za uradno mesto v Trstu. — Predstaviti se v ponedeljek, dne 31. januarja 1944 od 14. do 15. ure popoldne v hotelu Miklič. soba štev. 230. CTfMOFOVSKE PLOŠČE rabijene. proda'a od 10 lir dilje tvrdka Ever-st. Preše nova 44. J-2'6 6 M MISI. PODGANE in ščurke, zane lj >o ps-končate s strupom, ki ga dobite v drrge lji KANC Židovski u' 1. iari-6 KINO PROJEKTOR z Uorpletno zvečno napravo. nomali!' f irn — prlmpr=n zi m ni'1! kino. društvo ali p •v-t-nika. ur dni o-'d im V=e 'nfo rrac:Je d^b te v > S« vis biro« «e'en*"'!'-go—' 4 1885 6 ŠTV.SLVI STROJ pocrezli v. p->polnomi rev š;v-> n-orel ;n n^ ril te- n^vo zr-dno letv» kiihini'-ki opravo uswl-no or"''''m Nas'o- v cgi. ortd J"tr- 1 2 KT AV. "ARMOMKI h?rmor<:i ter viol'». clpnt. Naslov v ogl Jutra. 2003-6 BLAGO za moòko obleko, predvojno. p odam» Naslov v ogi. odd. Jutra. 2013-6 ŠTED LN1K. peč, ga^per^k. drsalke in ot oékj voziček v obliki sank. poda Metalla, Gosposvetska 16. nasproti Delavskega doma. 2014-6 KUO HOČE GRADIVO Oddam podj-inje goepo-daskega poolopia n.ijpo voijne.éemu ponuiniku. G adivo: stre-nik (pretežno bobrovec). stavbni les, opeka, kamen, okna. vrata itd. ostane prevzemniku dela p oti pri-merni odškodnini. Ogied na licu nv3sta Gosp> bvetska c. 41 (stavba na koncu dvoriš ia) Ponudbe na naslov: Zdenko Knez. Ljubljana. Cesta Are'ie R*a 1-1 1982-6 ŠKORNJE št. 42 črne. p--ina izdelane — prodam. Osded od 11. do 14. ure Polakova 7-1 — Ne*č 1961-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro oh-anjen, temnomoder, prodam. — Meh delavnica, Bleiweisova (TyrSeva) 12. 1964-6 SOLO ZA SAKSOFON p-odam Nova, št i^e deli. Cesar, Levs-ikova ulica št. 22 podpritličje 1991 6 GOJZERICF št 42—41 v zelo dobrem st nju prod-m za 500 lir. Ni-slov nove oglas. od- pr-rfi-vVl PAH« t^w^'t* Cirri r> Tin" r^—- rri »T« mr'tH r- t, J-" ""989-6 fp» n-'-Vi^r-f) xf^'ir"**. rw-t,o ti— 1 v -1--. fyr rr nr-1. RADIO APARAT popolnoma nov, prod m. Resljeva c 16 Tt2 rt T t m Y>(p V^vic^Ot 'ö (V 1 - nrv-t V ; n A |i'lL*(oi> fi-4 1 Toliko zaželjeni in do sedaj še ne videni film najvišje umetniške vrednosti TAKRAT • • • iNajnovejši film Žarah Leandrove! — Severnonemško mesto, klinika v Švici, kabaret v L saboni in pristaniško mesto v Južni Ameriki so postaje pustolovskega življenje Leke žene Ostali so gralci: Hans Stü-.ve, Rossano Brazzi, Juta v. Alpen t. t. d. Predstave ob delavnikih ob 15. in 17.30 KINO SLOGA TeL 27-30 Odlična kmetska burka, polna preprostih in duhovitih domislic, sijajnih komičnih prizorov in zapletljajev Bolha v ušesu Emil Hess, Lotte Rausch, Sabine Petere i. t. d. Predstave ob 15. in 17. uri. KINO l'NION Telefon 22-21 Kako se je premeteno kmetsko dekle odkrižalo neljubega ženina, ki je hrepenel le po njeni bogati doti R:h!hiese!ovi hčerki Sijajna kmetska burka duhovitih potegavščin — Eli Finkenzeller, Oskar Sima, Erika Thellniann, 4osef Eich- heim, Paul Richter Ltd. Predstave ob delavnikih: ob 1530 in 17.30 uri. WiMIIIHimr II IIIIIIMMIillilllllWEHBWWBBW OPREMLJENO SOBO s souporaba kep lnice, dvigalo, v s ed šču mesta. takoj oddam go:oo-du. Nasiov v og\ odd Jut-a. 19 G 23 OPREMLJENO SOr.O oddam gospodu v Ulici 3. nrja štev. 7/II 'e-o (A'ek"PnHr<-.v?>. 1992 23 OPREMLJENO SOBO s po-ebnlm vhodom, v središiu me?ta odd m S 1. sveianom. N.'.slov v ogUsnem oddelku Jutra. 1971.03 OPREMLJENO SOBO •ä*eta pos-o^l'éni s tel-Ti-srem. Ponudbe na o^l ortdipiplr »Jutru» p^-» Šifro »Oo^rjod čni«. l9<"5-23 OP^EM* TFNO SOBO oddarr tavo.1 b~l*š->—u posi->od u. Na-slov v oe'. r^t^^ir,, 1070 97 SENO — SLAMA Poeimo, tìa se interesenti za vagorL=ke količine govejega kot konjskega sena b&T slame zglase pn Gospoiaiki zvezi. Bleiweisova 29. 1374-37 MAJARONOVE PLEV1CE nudi Sever & Komp. — Gospo6vetfka cesta 5. 1981 37 POMIJE in kunmjske odpadke, oddaja v zakup 81ov. domobr„nstvo. In te esenti naj se zglase s svojimi pismenimi ponudbami v uradu Beethovnova ul št. 10. pritličje, levo. 1919-37 HARMONIKARSKI TEČAJ ZA MLAD NO Starše vabimo, da vpišejo svoje ovoke v ta tečaj. Naslov v og'. odd. Jutra. 2004 37 G. BRIVCI POZOR! Posercove brivske tr tve. Tenis Dovo. Veaso ter razne štoserlce št 28. p-vovrstne. Ima na zalogi in podaja Popit V ktor. fr zer. C nkarje-vo nabrežje št. 3 1692 37 IZGUBILA SEM manjšo vsoto den rji.— Poštenega najditelju prosim. da odda prot na-g-idl. — Naslov v 0^1 as. oddelku »Juta«. 1993 37 KROJNI TEČAJ za vso d'jm«vo g rdero-bo p-'red J-ž ca Rus-Kume'J. Piöet'k tef-js 3. februarja. Info m c'ie v Pucinijevi ulici 4 T' — levo 1966-37 KRZNENO ROKAVICO levo. sem i7giib'1 24. I. v Grsd:š*u Nuditeli naj jO Odda v C-rnl zilcg; tobaka. Ajd-vSčna 1973-37 S1AKEJSE i*UUJETJE v Ljubiiani. išče za dobo treh mesecev 30 000 lir posojila. p-oti Ob e-stlm po dogovoru. Naslov v oglas. »Jutra«. 1892 37 OPOZORILO Gospod, k' ie 25. t m zamenjal aktovko pri ÌB-stor>u iz poro'darpke-ra vlaka na en; izm^d rostri N-b ež na — P^+-J na. pros;m. da D^šVic srol naslon ra ©^""^ni Oddelek *Jut-a«. odroma dv'tme «vo^o »ktov-ko nri žel milic' " 131 sto'nì. l?ws-37 FOKROMANA OČALA sem izgub la dne 26 t. m. na /.aioékl c. od Ga silnega doma do tramvajske postale v M-stuh Najd tel j a prosim, da ilii poti nagradi odda pn Zakotnik. Zaloška 143 1993-37 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Cena in tip. Cent«-. Do i bro ohranjen. Denar : ko J IzpUčijiv, D..O' d na-gi'ad-j, D3òi a sliižon. Dobro plačam. Dobra priporočila. Enonadsti-p-na, Eelavsksa obleka. Enoivóno punc* n.«;. Globok voziček, Go o nekaj nem.čine. Ha ra> nija 73, iskrenost, n-spektor, Iskreno prijateljstvo, Kuhar Lea, Kavcija, Krasno vložsn lepita!, Lep5a bodočnost Modern, Mirna peiten Miren 910, Majša mo Nov motor. Numlzm t s I Nemška znamka, N:-vedba cene. Novejši tip, Ohranjen, Psihots- p ; -Po-celan P-kvemo de rilo. Proda J aJiLs. P Je ten dom. Poroka. PL Cam naprei. Pls^rn2. Rentabilen donos. SreV> iSčem. Sam:itojni 144" Stalna služba, Srebo Stajica. Solidna tvrdk.. Stìenskà ur-., Sh-?mbs. SVj omen, So^tr/nov lk „. Stogo separirano 416 è'.-.omte. Tovarna, Ti. na 1944, Takoj voziček, T? ko i 878 Tako omara, Tekstil Je. T^k-^1 ?. UiTOtìì-u pril'ka. Vel k;, trgovina, Vd va, Vselitev jpril. Veliko odsotna, Vaiena. Važen do vor. Volna. Ve-s 1. V brezhibnem stanju. Z feb-uar. Tidravnik s-v>-mladi 1944. Zd;-ava menjam, lP2i Ze- leznlnar, 200.000, 778. f Dotrpela je naša dobra mati, stara mati, gospa IVANA PLUT vdova po uslužbencu tvrdke Fr. Ks. Souvan Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek 28. t. m- ob uri popoldne z Zal — kapele sv. Petra — k Sv. Križu. Ljubljana, 26. januarja 1944. žalujoči rodbini: PLUT, VXZJAK. Harry Hoff: rsfsr j», Ä 16 Kriminalni roman Ko se je spustila noč, so bili zskladi iskalcev zlata, kolikor so se hoteli ločiti od jih, vsi spravljeni v banko. Knjigovodja in tajnik sta bila oskrbela tehtanje 'n zaob lo. Zdaj ;'e ležal ob eni izmed sten hrib zavitkov, vreč in zabojčkov — prava zlata gora v zmanjšanem merilu. Senhor Barreto je bil tudi pri tem znova izkaz: 1 svojo koristnost. Zapečatbo posameznih shranil je bil osebno opravil. Zdaj je bila stvar tako rekoč v redu. Vsi udeleženci so si brisali potna čela. Lobato je rekel: »Morda bi nam storili še veselje, da ostanete z nami pri večerji, senhor Barreto?« 2,-Oh — kar prvi večer?« ge je Barreto iz vijuomosti pobranil. Vendar ni* mislil zares. Nič mu ni bilo bolj dobro dcšfo od tega vabila, ki ga je na pcQ že prčakoval. In pri tem je ostalo. Sedli so v dnevno sobo in obednico. kjer je bilo res prijazno. Sest visokih stolov je stalo okoli okrogle mize, ki je zbujala, pokr ta z obilno izbiro jed'1, ka-' vabljiv in prijazen dojem. Sredi mize je vrisk 1 mogočen šopek cvetlic, ki ga je bil prinesel Barreto s seboj :n ga pravkar poškropil z vodo Brez takega škropljenja so ostale cvetlice v tem pod- nebju največ do dve uri sveže tako da so navadno dajali prednost umetnim. Nad mizo se je pestrll okrogli senö.-ik električne svetilke. Tudii nekaj stenskih svetilk je dajalo mehko., prijazno svetlobo. V kotu sobe je bilo razpostavljenih več širokih, udobnih naslanjačev okrog kadilce miz ce s cizelirano bakreno ploščo. Prav tam blizu gi videl tudi knjižno omaro, ki se ji je luč zrcalila v brušenih šipah Na omari sta se bleščala dva vzpeta marmornata kor.'j 3. Na desnj steni, nasproti jedilne omare, je visela okusna pokrajinska slika. »Postrezite si!« je rekel Lobato in porinil sikledo pred gosta. »Sicer se pa ':u-dim, da komisarja še ni nazaj. Baš on je sprožil misel, naj spravijo iskale svoie zlate zaklade k meni. Ker sem takoj izrazil pomisleke, je obljubil, da jih bo osebno čuval. Glede na to sem končno privolil.« Brrreto si je polož i na krož ik ko« razseljenih prs in rekel v tem, ko je segel po skledi s solato: »Gromska strela — on je to sprofel? Nu, da, kakopak, misel ni napačna, ali — zastran varnosti bi se bil tudi jaz pomišljal.« »Rekel nr je. da je porefc zanjo. To vam je dečko in pol. na mojo vero.« Bankir se je obrnil k hčeri, ki je vse dotlej molčala »Si že kaj mislila na to. kje bo spal 3!1-za?« Barreto j« prisluhnil. ?Ks j — res hoče tu preoočiti ?« »Da. Kot varuh zaklada bo spal tako rekoč pred nagrmaden m kupom zlata v bla-g jniškem prostoru, ki je za zdaj še brez železnih omar. Razen tega bosta zunaj stražila hišo dva čuvaja. Tako se pač menda ne more nič pripetiti.« »Ne, težko si zumisi m. In če je res gor spod Braun sam prevzel poroštvo —« »Sodim, da je zelo zmožen kom aar « »Hm — to mora prav a prav šele dokazati. Njegova naloga ni lahka.« »Oh — videla bosta, da se bo obnesei!« se je zdajci oglasLla Bliža in z bleščečimi očmi poklm la cčetu. Barreto ;'o je z-".ču-dero pogrleoal. >Kako misi te to- gospodična Eliza? Mar ga že tako dobro poznate?« »Ne — toda — prepričana sem. Tako — samoz vesten se mi je zdel, kakor bi naprej vedel, da bo zJnaSa njegova.« Da ♦o je smela reči brez skrb: Nič ne de. *e Barreto kaj ugane. Potem si vsaj ne bo toliko domišljal — je menila s ma pr' te-bi. In res je postal Barreto pozoren Curino se mu je zdelo že to. kalto je bila Eliza mo borna oživela, ko so .eli govoriti o komisarju Nejasna stutnj ga je obšla Na čelu se mu je pokazala guba. »Tt-ko. t^ico — sam izavesten!« je po ovil vRaziimem razumem.« Njegove očj so irk"'e El zo. Ta pa Je rahlo zardela in pogiedala mimo njega T sti mah je vstopil sluga in povedal -j? je komisar Braun pravk r prišel. »Na-' pride noter.« je rekel Lobato. »Ske . da. Tudi on bi b i lahko večerjal z nami ' Braun je osupnil ko je stopil v sobo in zagledal za mizo senhorja Barreta Vendar se je takoj spet zbral in z vso vljudnostjr pozdravil navzoč-e Lobato in Barreto st* vstala ter mu prijazno segl? v roko. Tudi Barreto ni pokazal, da je nekoliko zmeden Rekel je: »Sl šaJ sem že, da vas pričakujejo, gospod Braun. Nu — ali so vzše poizve !be kaj napredovale?« Lobato je potegnil Brauna k mizi. "Se 1 dite, gospod kom sar. Kakšno malenkost boste pač menda še zrložili z nami. Pričakoval sem vas že prej. Je bilo mar toliko opravka ?« vNa žalost,« j« Braun odvrnil, »saj »1 lahko mislite Moral bom celo še enkr t oditi. Gre ramreč za neko h šno ali bolje, kolibno preiskavo — pa to naj ostane med nami.« »Kje?« je ušlo Barretu, ki ga je bi.» m homa sama pozornost. »Pn nekem iskalcu zlata, ki ga imam na sumu.* je Braun odkrito povedal. »Ime nevati ga seveda Se ne morem.« »Tore ste nagi sled!« je rekla Eliz? t> navdušeno vrgla oči po Barretu Birreto je pogledal na uro in mahoma izjavi!, d» mora zi-j iti Braur se je zavzel 'Kaj — odhajate že?« je vprašal. »Upam vsaj, da vas nisem pregnal?« Čuden nasmešek je zaplaval Barretu ukrog ust. i Kaj še! Toda — res i-m m še opravek. Poštar je hotel pnti noeo; k meni, da se pogovoriva zastran napeljave telefonskega omrežja.« -Kaj? Telefon bomo tudi imeli?« ja vpr šal Lobato. »Seveda! Saj smo moderno mesto, čeprav nas ni drugega kakor barake in le-senjače. — N kar se torej r.e hulujte. sen-aor Lobato. Zdravi ost nite gospo jična Eliza! Lahko noč gospod Braun!« Ko je vsem po vrati segel v roko, je krenil za slugo in odšel. « karavana, pn kateri je bil ranjeni redar se je pi-č si pomikala skoz; pragozd proti Serri Ouro Obstajala je iz trideset tovornih ž vali in štirih vc-lovskih teleg. Telege so imele kolesa iz celega, in os» so jim strahovito škripale, ker jih nifco praznoverm vozniki n koli mazali, češ da škripanje odg: nja hudobne duhove Povsod, koder koli so obratovale karavane, si srečaval take škripajoče telege Ne grožnje. ne pritožbe ne pozivi na zdravo pamet da voz ra ši teče ako so kolesa namazana. nič ni moglo odprav-ti te nailo-ge Celo oblastva so bila v tem pogledu brez moči Karavanarji so vztraj li pn svoji veri. pa mir besedi Pro to! Schriftleiter - Urejuje: Davorin Eavijen. — Für da* Konsortium »Jutro« als Verla« - Za konzorcij »Jutru« u«t izd».i»t"lja. -sta-ik« \ tiskarnarja: Fran Jer an. — Für dea Inseratenteil verantwortlich • Za üueratni irant - K.ir »Nar<*»n..< tiskarna A. u.« aia Drucknteile • Za »Narodno tiskarno d. d.« kot oddelek od g o varia: Lfubrniir Vulčič