221. številka. Ljubljana, v petek 26. septembra 1902. XXXV. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi 86 ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod41 telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Gozdarstvo na Kranjskem. (Dalje.) Seveda so si prizadevale gosposke in njihovi oskrbniki, kjer bi bilo le količkaj mogoče, vsled posekanja in sežiganja lesa za železno industrijo nastale gozdne praznote naseliti s svojimi podložnimi, ki so jih vpisali celo v urbarje, da so si pridobili zemljiške dohodke zase. To je bila doba tlačanskega požiganja in rovtanja, o katerem so se toliko pritoževale tovarne od 16. stoletja do zadnjega časa svojega obstoja. Toda ne samo v gozde za rudnike hranjene in v graščinske gozde je prodiral kmet z ognjem in sekiro brez prizanašanja, temuč tudi v prave de-želnoknežje kameralne gozde je prišel isti gozdni proces. — Da se zabrani kolikor mogoče nadaljnemu pustošenju gozdov po brezmiselnem podiranju, žganju oglja, iz-trebljevanju in požiganju ter da bi se na ta način prišlo k rednemu gozdarstvu, izdali so se v 16. stoletju prvi gozdni in rudarski predpisi, katerim so sledile pozneje vedno strožje gozdne določbe, da bi se uvedla uredba v opravičenost uživanja gozdnih dohodkov, kar je bilo v začetku popolnoma samovoljno, in da bi se s tem zagotovila ohranitev gozdov. Toda maloštevilni organi, ki bi naj izvedli dobro-hoteče gozdne naredbe, niso mogli zadržati razvad in so se vsled tega stoletja brezuspešno bojevali s podložniki, ki so imeli pravico do uživanja gozdnih dohodkov. Sčasom se je prebivalstvo zelo znatno pomnožilo in ž njim tudi število onih, ki so imeli pravico do graščinskih gozdov. Mnogo novo nastalih rovtov kakor tudi izoliranih gozdnih parcel je prešlo vsled stalnega bivanja v posest onih, ki so jih rabili ter so se potemtakem v urbarjih vknjižili. Kakor znano, so se do 19. stoletja podeljevale številne pravice glede vedno se omlajajočih naravnih gozdnih zakladov deloma za naselitev, deloma za pospeševanje železne industrije in za gospodarsko podpiranje vaščanov. Gosposke so začele štediti z nadaljnimi dovolitvami za sekanje ter so skoraj splošno odrekle za bodočnost nove pravice do gozdov. Za obdelovanje spo sobna boljša gozdna zemlja je bila pač že okupirana z gospodarskimi kulturami, t. j. premenjena v njive, travnike, vrtove in pašnike. Vrhutega so izišle opetne prepovedi vladujočih deželnih knezov na gosposke in deželne oblasti glede nadalj-nega iztrebljenja gozdov. Ti vzroki in pa splošna bojazen grozečega pomanjkanja lesa je pripomogla, da se je z naravnimi zakladi gozda začelo gospodariti. In z lesno trgovino v Trst in po Savi s plovi na Hrvaško so dosegli lastniki direktne dohodke iz svojih gozdov, tako da se je prejšnje samovoljno izrabljenje in pustošenje gozdov s stopnjevanjem lesne vrednosti vedno strožje prepovedovalo ter se po mogočnosti omejevalo. Vkljub temu so prihajale vedno posamezne nove pravice vsled prisestvovanja in razširjenja že ob stoječih, tako, da so se razna obreme njenja gosposke v tem dolgem času in ravnotako v 18. stoletju izvenredno pomnožila. Končno so se uživalne pravice, ki so nastale vsled navad in zastarenja ali pa so se pritihotapile vsled pomanjkljivega nadzorstva brez ozira na prvotni nastanek poedinih pravic obravnavale enakomerno po načelih o servitutah po rimskem pravu. V tem času dovolitve lesa za hišne in gospodarske potrebe so nastale prve nravne podlage za sedanjo lastninsko pravico malega privatnega gozdnega posestva na Kranjskem. V to dobo pade tudi prodaja cele vrste de-želnoknežjih fevdnih posestev in zastavnih graščin prejšnjim fevdnim gospodom. Na ta način je nastalo alodialno velepo-se8tvo v naši domovini. Marsikateri gozdi veleposestva in posebno deželnoknežji logi so bili tako pretrgani z naselbinami in rovtami ter obremenjeni s servitutami, da preostalih kosov nekdanje gozdne krasote ni bilo več mogoče zdržati. Drugi go zdovi so bili zopet v porabo takrat obstoječim rudnikom, in sicer: idrijski gozd je; gozdje v vipavski pokrajini; gozdje loške graščine; gozdje v Bohinju, spadajoči k Bledu; gozdje radovljiške graščine (Je-lovca); gozdje pri Jesenicah, ki so bili deloma last belopeške, blejske, deloma loške graščine; končno gozdje ob Krki na Dolenjskem, last graščine Žužemberk. Našteti gozdovi so bili, kakor je dokazano, že leta 1580 izročeni tovarnam, ozir. rudnikom v uporabo. V teh kakor tudi v ostalih gozdih se je vedno bolj sililo na ureditev gospodarstva. S pomočjo v letih 1553, 1575, 1650, 1695 in 1771 izdanih rudarskih in gozdarskih naredeb se je tedaj prizadevalo, doseči urejeno gospodarstvo v obremenjenih gozdih. Z omenjenimi gozdarskimi naredbami so se dali natančneji propisi glede pomlajenja gozdov, odkazal se je les za rudarske potrebe in za opravičene podložnike, uredilo se je glede žira za svinjerejo, odka-zali in razdelili so se pašniki za živinorejo. Te odredbe tvorijo sukcesiven prehod od prvih prepovedij pustošiti gozde do najvažnejših zapovedi urejenega gozdarstva. Predstavljajo nam obenem začetke moderne gozdarske znanosti. Iz teh gozdnih naredeb izhajajo nadalje takratni odnošaji gozdnega posestva in pravice do istega. Tam se govori o kmetovalcih in podložnikih, katere je bilo, ako niso imeli lastnih gozdov, oskrbovati ali iz deželnoknežjih in občinskih gozdov, ali pa iz zasebnih graščinskih gozdov z množino lesu, do katerega so imeli pravico in ki se jim je odkazal. Toda dobrohoteči nameni gozdnih naredeb so ostali večinoma brez uspeha, ker se niso istočasno najeli potrebni nad-zorovalni organi, ki bi bili morali paziti na izvršitev danih propisov. Vsled tega se je od poklicane strani poročalo in pred lagalo, naj bi se organizovalo državno gozdarsko nadzorstvo. Predlagalo se je, nastaviti v deželi posebnega gozdarja, kateremu se naj izroči nadzorstvo nad de-želnoknežjimi, graščinskimi in rustikal-nimi gozdovi z natančno instrukcijo. Ta bi moral vsako leto enkrat vse gozde v deželi pregledati ter najdene nerednosti naznaniti. K temu pripomnimo, da bi ta gozdar ne bil istoveten s prej omenjenim gozdarjem, ki je bil nastavljen za gospodarstvo in lov v pravih deželnoknežjih gozdovih. Nadalje pripomnimo, da so bili rudarskim podjetjem odmerjeni gozdi tačas podrejeni nadzorstvu in oskrbi cesarskega višjega rudarskega sodnika. Tudi pripomnimo, da se je preneslo nadzorstvo in gospodarstvo cesarskih logov v začetku 18. stoletja, potem ko je prenehala iz leta 1572—1717 obstoječa uredba gospodarja-jočih gozdarjev, višjemu rudarskemu sodniku, tako da so bili vsakokratni višji rudarski sodniki do odprave te kategorije v letu 1783 obenem gozdarski mojstri, katerim so bili prideljeni za gozdno nadzorovanje takozvani gozdni jahači (t. j. gozdarski organi na konjih). Cesar Jožef II. je potem podredil državno gozdarsko nadzorstvo obstoječim okrožnim uradom, in od istega časa je eksekutiva deželnoknežje vrhovne oblasti nad gozdi prenesena v kompetenco političnih oblastij. Vsled Jožefinskih reform je imel vsak posestnik pravico, rabiti svoj les po gozdnih naredbah, kolikor najbolje in svobodno, nasprotno pa mora vsaka železna livarna potrebni svoj les in premog nakupiti, kjer se ji zdi najugodnejše. Največji del še obstoječih deželnoknežjih gozdov se je razdelil med opravičene občine in podložnike, na drugi strani pa ,8» je prodal premožnim graščinam. Vsled tega se je privatna gozdna posest znova zelo znatno pomnožila. Deželnoknežjim okrožnim uradom se je svoječasno naročilo, naj strogo pazijo, da se izvršujejo gozdne naredbe, ravnotako kakor je paziti nad izvršilom drugih političnih zakonov ter nasprotu- Umetniška izložba v Zagrebu. (Konec.) Da, v naših umetnikih je precej kompromisnosti. Ali zato so nas obilno od-škodovali vsaj s tem, da so se z vso silo lotili forme, proizvedbe. Tukaj so dosegli izvanrednih vspehov. Idejno nam niso do-nesli skoraj ničesar, v tem so zaostali za nekaterimi pojavi v slovstvu, — ali kakor čisti umetniki, kakor izključni artisti pokazali so nam toli silen napredek, pokazali v celini tako moč umetniškega gledanja, kombinacije boj, skladne ekspresije, da se jih lahko od srca veselimo. Ideje, ki bodo lepo posodo napolnile z močno vsebino, — še lahko pridejo. Kakor v vsakem narodu, ki živi v nezdravih in abnormalnih razmerah, — tako se tudi pri nas pojavlja emigracija. Naši ljudje začenjajo bežati ven. A to ne škoduje. Ostaja nam vsaj nada, da se povrnejo bogatejši, močnejši in večji. In ako se tudi ne vrnejo, — čisto odtujiti se ne morejo. Sebi vsaj bodo ostali verni, sebe bodo mogli izpopolniti in dvigniti do višine — ali prvi utiski iz rodne grude se menda ne izbrišejo tako lahko. Dokaz kompromisnosti naših slikar- jev so pejsaži. In to zato, ker niso revolucionarni pejsaži kakih navdušenih poganov ali Rousseauvcev, ampak kratke, idilske krajine naše domovine. V tem so slikarji čisto naši. Idilika, to je naša naj-značajnejša črta, kakor je nekdo dobro opomnil. Skoraj vsi so se lotili pejsaže. Dobre stvari, — ali nekaj iznenadja: pri večini slik ni onega čustvenega diha, onega individualnega timbra, ni občutja. Dobre, verne, mnogokrat suverene kopije prirode, da, tudi samostalne tehnike je najti tu — ali onega liričnega vela, ki dvigne krajino šele do prave popolne umetnine, tega manjka. Osobito iznenadja to pri Kovače-vicu, ki se je prej ravno z občutjem odlikoval, iznenadja to tudi pri globokem Č i k o š u , pri krepkem Crnčiću (na slikah iz Plitvic in na nekaterih morskih slikah) in pri sanjavi Raškajevi. Povsod je hladni umetniški pogled izpodrinil toplo srce. Samo mladi Krizman kaže na nekaterih slikah (spominjam osobito sijajni pejsaž »Pomladni zapad solnca« in »Večer v zagorski vasi«) v tej smeri napredek. Ali tudi on opeša, — ako ne zadosti zahtevi svojega talenta: ven, ven v svet, v prvi vrsti v Pariz! Še nekaj dobro označuje mehkobo naših umetnikov, kako lahko gube svojo individualnost: Crnčić, Kovačević in Krizman so izložili svoje slike iz Plitvic, kjer so bili skupaj. In da ni kataloga in numeracije — težko, da bi tudi izkušeno oko moglo razločevati te slike. V malem času jih je skupni milieu tako obvladal in zbližal . . . Hotel sem samo z nekaterimi glo-sami označiti to izložbo in se ne spuščati v tanjšo kritiko. Samo zaradi popolnosti spominjam nekatera glavna dela. Bukovac ima štiri portrete, ki ga kažejo na višini te stroke. Č i k o š je razstavil dve krasni, sanjarski stvari iz cikla »Inocentia«, ki je že na parižki izložbi zbudil veliko zanimanja, — prava mojstrska dela, kar se tiče efektnega kolorita; poleg tega razne pejsaže. A u e r se vedno bolj razvija v finega in elegantnega dekorativnega slikarja, kakor dokazujeta dva vrlo uspela panneauxa »Cvjetarica« in »Japanka«. Cr n č i ć zopet navdušeno kaže kotiče in kose obale in morja svojega ljubljenega Primorja, osobito Kvarnerja; do dovršenosti je pritiral svojo tehniko na »Drvarjih v Spljetu« in na »Agavah«, poleg tega se je lotil z veliko srečo koloriranega radiranja in monotvpije. T i š o v je izlo-žll dela razne vrednosti; pri portretih najmanj uspeva, ali zato se je lotil z velikim uspehom eksperimentov v tehniki. Njegovo kombiniranje vijoličastih in ru-deČkastih tonov rešava veliki panneau »Slavonsko kolo«, ki bi bil sicer precej trd in v detajlih ponesrečen; osobito so mu uspeli akvareli. Izmed mlajših vzbuja največ nad Krizman, kateremu je potreba večjega pogleda in figuralnih študij; v portretih kaže mnogo verve B u ž a n , elegancije pa gospodična Krasnikova, ki briljira tudi s krasnimi stvarmi iz umetniškega obrta. Špun-Dvofakova zelo napreduje in izlaga mnogo boljše stvari, kakor v tujini. Drugi so ostali na prejšnji višini ali se pa z ničemer osobitim ne odlikujejo. Izmed kiparjev je vsakakor Fran-g e š danes najbolj »evropski« naobražen in delaven, ki kaže, da se je mnogo naučil pri Rodinu. Osobito opozarjam na klasično postavo »svetega Ljudevita«, »Kolo« in fragment »v molitvi«. V a 1 d e c se je oprijel portretiranja z večjo ali manjšo srečo. Dobro je poprsje g. Kolmarja, slabši portret bolnice. — O arhitektonskih delih — the rest is silence. Mislim torej, da veselje nad umetniško višino teh del nadkriljuje vse neugodne misli o kompromisnosti, — tem bolj, če vemo, da so to mladi ljudje, ki imajo, hvala Bogu, še vse pred seboj. Zaslužijo, da se jim izkažejo vsestranske simpatije. Zagreb, septembra 1902. Vladimir Jelovftek. joče tem naređbam najstrožje kaznujejo. — Toda nameščenje za državno gozdno nadzorstvo potrebnih organov se je tudi takrat prihranilo za poznejši čas. Zaradi tega tudi ni bilo mogoče okrožnim uradom, se vspešno postaviti zoper gozdne zlorabe. Navadno so zvedeli za prestopek gozdnega reda mnogo prepozno ter niso mogli pravočasno zabraniti brez-miselno izrabljanje kmečkih gozdov, kakor tudi prekoračenja servitutnih opravičencev v graščinskih gozdih. V pravih deželnoknežjih gozdovih so med tem časom posestne razmere in pravne zahteve podložnikdv dospele tako daleč, da je bila celota teh nekdaj obširnih gozdov ne-zdržljiva; razdirajoči proces se je posebno markantno izigral v takozvanem Štangi-škem gozdu med Ljubljano in Litijo, tako da se hočemo s tem procesom natančneje baviti, da predočimo našim cenjenim bralcem začetni razvoj še danes trajajočega razkosavanja gozdov ter podobno usodo drugih gozdov. (Dalje prih.) V &JubiJaiii, 26 septembra. Ministrske konference. Končno je zopet negotovo, ali se dovrše ministrske konference radi nagodbe v toli naglem času, kakor se je napovedovalo včeraj. Prva dva dni so tekle razprave gladko, a sedaj je tek zopet zastal. Avstrijska vlada se brani povišanja carine na kavo. Tudi davčno vprašanje dela še velike težave. Vendar se trudita sedaj obe vladi, da se zjedinita in da se čim preje dožene ves kompleks točk nagodbe. Ministrski predsednik Szell je bil pri cesarju v avdijenci. Tudi danes se vrše konference, zvečer pa ogrski ministri odpotujejo. Prihodnji sestanek ministrov se bo vršil v Budimpešti. O jezikovnih konferencah se v vladnih listih nič več ne govori. Tudi o državnem zboru je vse utihnilo. Korber pa misli najprej dognati nagodbo z ogrsko vlado, in šele ko bo ta dognana, se loti češko-nemške sprave. Potem pa se skliče parlament, v katerem pa ne čaka Korberja nič prijetnega. Za nagodbo so le Poljaki, Čehi so odločno proti neugodni nagodbi in Nemci se bodo deloma absentirali. Korber pade bržčas preko nagodbe. Brez dovoljenja Nemcev ne doseže ničesar, a Nemci ga zapuščajo. Pesimisti trdijo, da dobimo za novo leto novo vlado brez Korberja. Ali Korber je spreten taktik, in možno je, da se vzlic vsemu še obdrži ter da ukrene v skrajnji stiski tako, kakor se ne nadeja sedaj še nihče. Korber uživa namreč pri cesarju največje zaupanje. Vatikan in Francija. Dopisnik pariškega lista »Eclair« je imel razgovor z visokim cerkvenim dostojanstvenikom o stališču Vatikana napram zapiranju kongregacijskih šol na Francoskem. Dostojanstvenik je dejal: Molčanje Vatikana je le relativno. Res je, da svetuje kardinal Rampolla, naj se miruje in da se vzdržuje papež vsaki javni izjavi, toda v svojih prostorih izraža Lev XIII. svoja čustva neprikrito. Vsa politika papeža stremi za tem, da se izogne Vatikan vsakemu konfliktu s Francijo, ker bi moglo imeti razpor za papeštvo najslabše posledice. Predvsem se trudi Vatikan, da bi preprečil poset Loubeta pri kralju italijanskemu v Rimu. Ako bi šel Loubet najprej v Kvirinal, bi v Vatikan ne imel vstopa. Tudi avstrijskemu cesarju se je opetovano zabranilo priti v Kvirinal, ker bi ga potem papež ne sprejel. Če pa bi se Loubeta zavrnilo, bi Francija odpoklicala svojega poslanika pri Vatikanu ter bi se odpovedal konkordat. S tem bi bilo pa peštvo omajano v svojih temeljih in silno oškodovano v svolih materialnih interesih. Ako bi se odpovedal konkordat, bi se odpravil tudi budget za verstvo v Franciji, in francoski katoliki bi morali iz svojih žepov plačevati svoje cerkvene in šolske potrebščine. Rusija in Turčija. Ruski veliki knez Nikolaj Nikolajevič se udeleži slavnosti na Sipki ter poseti potem sultana. S tem posetom hoče Rusija izraziti baje svoje zadovoljstvo, da je Turčija dovolila štirim ruskim torpedov kam krožiti po turškem vodovju ob Bosporu in ker ji je tudi na drugih poljih izkazala usluge, ki so širši javnosti še tajne. V Carigradu se mudi sedaj egip čanski Kedive Abbas, ki je bil tudi v Bol- gariji pri knezu Ferdinandu v Sarambevu. Knez je naročil kedivu, naj sporoči sultanu izraze njegove udanosti in zagotovila, da stori bolgarska vlada vse, da se ohranita na Balkanu in mir red. Sultan je bil spo ročila vesel ter je kedivu naročil, naj sporoči knezu Ferdinandu brzojavno zahvalo. Slavnost na Sipki se bo vršila torej v ugodnem Času: razmerje med Turčijo, Rusijo in Bolgarijo je dobro. Irska. Na zimo je baje v zahodnjih krajih Irske pričakovati nevarnih nemirov. Nemiri se začno med kmetskimi najemniki, katere poganjajo radi zaostalih davkov s posestev. Na kmetih vlada beda. Vlada iztiska iz poljedelcev šiloma davke, duhovščina pa kmete podpira. V dotične kraje je že sedaj odšlo mnogo vojaštva, nekaj pa ga še odide. Južni in zahodni del Irske sta najnemirnejša, a tudi doslej Angležem najudanejši sever je začel postajati z angleško upravo jako nezadovoljen. Na Irskem vre in Anglija bo morala zopet krotiti ustajo, ki je med Irci skoraj permanentna. Najnovejše politične vesti. Več vojaštva hoče zahtevati Nemčija za prihodnje leto. Liberalno časopisje je že nastopilo z vso odločnostjo proti tej nameri, kajti državni deficit bo že itak znašal za bodoče leto do 150 milijonov mark. — Obisku ruskega velikega kneza Nikolaja Nikolaj eviča pri sultanu, ki je napovedan po slavnosti na Sipki, se pripisuje dalekosežne važnosti, posebno glede koncesij v Dardanelih za rusko brodovje. — Včerajšnja ministrska konferenca avstrijskih in ogrskih ministrov je trajala od 11. ure dopoldne do 3. ure popoldne. — Nemški kancelar Bulovv je obljubil agrarcem na lastno roko 50 fenikov carine na žito, in sicer proti vladni predlogi, ne da bi imel cesarjevo dovoljenje. — Cesar koreanski je umrl, kakor poročajo nekateri francoski listi. Vest pa še ni potrjena. — Za mednarodno morsko pravo se je otvoril v Hamburgu včeraj peti kongres. — Grozilna pisma ruskemu carju in carici so poslali zadnji teden nihilisti. Vsled tega se je preložilo caričino potovanje v toplice na jug. — Zoper vsepoljski narodni shod, ki bi se naj sklical kot protest proti zatiranju pruskih Poljakov, sta govorila na shodu v Przemvslu poslanca Szeptvcki in grof Dembicki. — Ustaja v Južni Ameriki. Tri kompanije mornarice ameriške vojne ladje »Pan-ther« so prišle v Colon, kar je tujce zelo pomirilo. — Stavka v rudnikih vPen-silvaniji je dobila tako nevarni značaj, da je guverner izjavil, da ne more skrbeti za varnost ter je prosil vojaške pomoči. Jurij Vega. (Ob stoletnici njegove smrti: 26. septembra 18G2.) Danes je poteklo sto let, kar je ugasnila živa iskra slovenske misli in slovenskega uma — Jurij Vega —. Tuji časopisi so — že 17. t. m. — prinašali o Vegi laskave članke. Ker pa je baš danes 100 let, ko ao potegnili našega rojaka iz Dunava, prinesemo mu danes skromen naš spomenik. Vega si je sicer sam v svojih nesmrtnih delih postavil dovolj trajnih spomenikov, da ne potrebuje našega proslavljanja, toda mi potrebujemo svojega »Ve-hovčevega Jurija«, da se navdušuje ob njem naša mladina, da dokažemo z njim pred svetom, da smo Slovenci doprinesli dovolj gradiva za ponosno stavbo evrop ske kulture in znanosti. „Spomnite se imenitnosti del pokojnih očetov", nam kliče njegov ožji rojak Koseški. Jurij Vega se je poleg treh hčera narodi! kot edini sin ubožnega slovenskega seljaka Jerneja Vehe 24. sušoa 1. 1754. v Zag^rici, kako poldrugo uro od Moravč oddaljenem bornem selu. Njegovo ime, ki ga nosijo tudi slavni španski plemiči, je nekaterim vzbujalo dvome o njegovem slovenskem pokoljenju. Po utrehtskem miru leta 1713. so baje trije polki španskih kirasirjev in dragon-cev sledili Karolu VI. in prestopili v avstrijsko službo. Med njimi se je baje nahajal mož po imenu Vega, ki naj bi bil ded Jurija Vege. Toda iz moravske krstne knjige se da jasno dokazati, da je ded na šega slavnega matematika že leta 1700. bil posestnik na »Vehovem« in da je njegov praded, porojen sredi 17. stoletja, bil Moravčan. Vega je torej potomec čiste slo-j venske krvi. Kot trinajstleten deček je ; zapustil Vega domače hišo in se napotil v Ljubljano v latinske šole. Zapuščal je domače trate, kakor jih zapušča toliko slovenskih sinov, poln visokih misli in nadej, a brez vseh pripomočkov. Navezan na podporo dobrosrčnih, ljudi se je pre-boril skozi latinske šole in že kot dijak je vzbujal s svojim globokim mat..-matic nim znanjem pozornost svojih učiteljev, izmed katerih mu je bil posebno nalilo njen Jožef pl Maffei. Dovršivši ljubljanski licej, postal je Vega (ali Veha) vsled svo jega znanja c. kr. navigacijski inženor za Notranjo Avstrijo. Toda boj z brezumnimi prirodnimi silami ni prevzel vseh njegovih zmožnosti, katerih vsaka je zahtevala svojega delokroga. Zato je že Črez pet let zapustil svojo službo in vstopil kot navaden prostak k topničarstvu. V tej dobi je tudi izpremenil svoje ime »Veha« v Vego, ki je že na enem mestu zapisano v moravski krstni knjigi. Prestop k topničarjem je bil za Vegovo življenje odločilen korak. Od tega trenotka naprej je rastel iz Vege prostaka učenjak svetovne slave, vojak, podpolkovnik, slovenskega poguma. Na drobno ocrtati njegovo plodonosno znanstveno delovanje, zvesto naslikati njegove junaške čine, to ni namen teh vrstic. Pokazati hočem samo na celotnega moža Vego, učenjaka in vojaka. Vega, ki ni obiskaval višjih šol, je vzrastel iz samega sebe, živa ljubezen in zanimanje do predmeta ga je vodila skozi vse težave samoučenja, in na tej poti je dospel do vrhunca svoje dobe. Iz lastnih moči je stopal težavno pot »od pluga do krone«. Plod njegovega neumornega dela na priljubljenem mu znanstvenem polju je ne-broj spisov in razpravic, ki so od 1. 1782. počenši, tja do njegove smrti potekle iz nikdar počivajočega njegovoga peresa. Ta dela so spomenik železne vstrajnosti in obenem polna velikega duha in globokega umevanja. Vse stroke matematičnega znanja so v njih mojstrsko obdelane. Ako pregleduješ njegova »Matematična predavanja«, ki jih je izdal v štirih zvezkih, ne veš, ali bi se bolj divil preciznosti, s katero so izpeljana, ali pa tako prozorno zasnovani porazredbi predmeta. Listajoč po njegovih treh logaritmovnikih občuduješ neizmerno delavnost, ki priča o nji vsak list. Vegovi logaritmovniki so bili najboljši svoje dobe. Pred vsakim izmed njih pa se blesti svetla obljuba — dokaz goreče resnicoljubnosti — vsakemu, ki zasledi v njih napako, podariti v nagrado cesarski zlat. Povsem so odkrili šest pogreškov, štiri šele po njegovi smrti. Poleg imenovanih Vegovih del, ki so temelj njegove učenjaške slave, je še brezštevilno manjših razpravic: o krogli, ki se vrti okrog lastne osi; o občni težnosti; o merah in utežih i. dr. vse stro-kovnjaško izpeljane. Od suhoparnega, me haničnega računa, ki zahteva le potrpežljivosti in truda, do onih skranjih mej matematične vede, ki se že poizgubljajo v filozofiji — vse to veliko polje si je osvojil — samouk Vega. Poleg slovenščine je bil vešč francoskega, italijanskega, an gleškega in nemškega jezika ter poznal vso literaturo svoje dobe. Takoj leto potem, ko je izšla Laplanceova »Mecanique celeste«, je že z lastnim spisom posegel v zanimive in še danes ne definitivno rešene probleme te knjige. Skratka — Vega je bil učenjak sve tovnega obzorja, in to so priznavali tudi njegovi sodobniki; postal je član znanst venih družb v Erfurtu, Pragi, Mogunciji in Gottingenu ter je dospel v svoji službi do podpolkovnika. Izdaje njegovih knjig segajo v sredino preteklega stoletja in še dalje — najboljša karakterizacija njihove vsebine, in v Čast jim je, da niso bile le lepe, prazne teorije, ampak da so odgo varjale dejanski potrebi. Tak je bil Vega znanstvenik. A ta znanstvenik ni ostal doma pri svojih zaprašenih knjigah in ni ondi koval nerealnih teorij, ampak šel je v življenje, v boj, da praktično poskusi svoje znanstvo, ki ga ni pustilo' na cedilu, ampak često so uspehi prokosili vse nadeje. Teorija in praksa sta v Vegovem življenju tako tesno spojeni, da jih ne moremo ločiti; šestilo in orožje je nosil v eni roki. Kakor je znal ravnati s šesti-lom, tako spretno je sukal orožje. Pred Belim gradom in ob Reni je izkazal svoje junaštvo, po lastnem načrtu je uklonil mesto Lauterburg in trdnjavo Fort Louis, pri Mannheimu, Mogunciji in Wiesbadnu je zmagoval njegov pogum in premislek. Sploh vsi voji, ki jih je tedaj vodila Avstrija, vedo mnogo povedati o slavnih činih našega Vege. A tudi v vojni ni po zabil svoje vede, ampak v taDorišču je vpričo sovražnika dovrševal svoje znan tsvene knjige. Njegove zasluge so našle odmev tudi na najvišjem mestu. Leta 1796. je dobil Vega vitežki red Marije Terezije, 1. 1800 je bil povišan med barone in naslednjega leta so ga kranjski stanovi brezplačno vsprejeli mej svoje člane. Tako je vzrastel iz priprostega slovenskega dečka od širnega sveta čaščen in s priznanji obdarovan mož. A vsa ta slava ga ni premo tila v ljubezni do skromne domovine. L. 1799. je poslal kranjskim stanovom po en izvod vseh svojih knjig in osem spričeval o junaških svojih delih — po kazati je hotel, da dela čast svoji domovini. Mož svetovne slave se ni sramoval posvetiti svojih proizvodov dobrotnikom na latinskih šolah in pred vsem svetom priznati sprejete dobroto in svoje revno pokolenje. Vsem se je krčilo srce, ko so ga dne 26. septembra 1. 1802 mrtvega, na k«il privezanega potegnili iz Donave pri Nussdorfu blizu Dunaja; postal je žrte* človeške zlobe. Žena in dvoje sinov je žalovalo za njim, sinova sta na Dunaju ponesrečila, eden njiju si j* sam končal življenje; tako je že v kali zamrla plemenitaška slovenska rodovina Vegova. Celo stoletje je že leglo za Vegom v grob, in ne dviga se še v njegovi domovini njegovemu slavnemu imenu dostojen spomenik. Skrbimo, da bo že stal v svetišču naše »almae matris« njega dostojen spomenik, kadar se bo stoletje zopet hitrih kril dotaknilo njegovega groba. Vega sam nam je začrtal pot, ki nas vodi do cilja: biti moramo junaški boj za svoje pravice, v boju pa ne smemo pozabiti vede in kulturnega dela. P. G. Dnevne vesti v b|usijani, 26 septembra. — Osebna vest. Okrajni sodnik v Tolminu, Matevž Primožič, je imenovan deželnosodnim svetnikom in predstojnikom istega sodišča. — Peticija na visoko c. kr. deželno vlado v Ljubljani. V pisarni I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani je razgrnjena prošnja na c. kr. deželno vlado v podpis, da ista blagovoli ustaviti eksekutivno prodajo zaradi zaostalih obrokov brezobrestnega potresnega posojila. Davkoplačevalci ljubljanski se tedaj naprosijo , da sigurno podpišejo lastnoročno to prošnjo, ki leži v pogled dne 27. 29 in 30. septembra t. 1. od 4. do 7. ure zvečer v društveni pisarni. (Dvorni trg št. 1) — Klerikalni taborček v Kamniku. Naši klerikalni agentje se že par dni sem skrivnostno plazijo po hišah in vabijo na katoliški ljudski shod, kateri se ima vršiti to nedeljo na dvorišču »Katoliškega doma«, v gostilni pri Krištofu v Kamniku. Javno vabilo na shod sledi gotovo šele v nedeljo, kakor običajno, raz lečo. »Slovenec« bo tudi shod, kakor tudi vse druge jednake shode, pozabil naznaniti, čeprav prinaša podrobna poročila o povoženih psih in izgubljenih dežnikih; pač pa bo morda v torek prinesel gorostasen hvalospev o izborno vspe-lem taborčku v Kamniku, katerega se je vdeležilo nad 4000 (štiritisoč) raznih poslušalcev in se odobrila neomejena zaupnica dr. Žlindri. — Popravek. G. profesor Berbuč nam piše: V listu z dne 23. t. m. prinašate iz »Sočea posneti dopis iz Gorice, v katerem je čitati doslovno: . . . »Vlada je že lansko leto sklenila, odvzeti »Schulvereinu« kos bremena ter ustanoviti na c. kr. vadnioi tudi dva čisto nemška razreda . . .« Konec dopisa se pa glasi: »Dostavljamo še, da prof. Berbuč v deželnem šolskem svetu ni odprl ust proti tej pljuski vsemu deželnemu prebivalstvu.« — Vsakdo mora soditi po tem dopisu, da sem jaz zanemarjal svojo narodno dolžnost v tem vprašanju, češ, da sem molčal tedaj, ko je bila ta zadeva na dnevnem redu v deželnem šolskem svetu in se je o nji glasovalo. Na to mi je opomniti, da sem bil imenovan šele 2. januarja 1902 deželnim odbornikom ter da sem prišel šele meseca februvarja t. 1. v deželni šolski svet, našel sem tam torej v tej zadevi fait accompli, kakor sami lahko razvidite. Pravi čas, postopati proti tej nameri, je bil lansko leto, in če zadene sploh koga krivda, da je dobilo »vse deželno prebivalstvo pljusko«, nisem jaz temu kriv, marveč krivda zadene mojega prednika, ki je sedel lani v deželnem šolskem svetu. Ker sta tudi interpelirala poslanca O. GabršČek in Štrekelj v državnem, oziroma deželnem zboru radi takega postopanja, storilo se je po mojem mnenju vse, kar je bilo sploh v tej zadevi storiti mogoče. Na to sem Vas hotel posebno opozoriti, ker razvidite lahko Vi in vsak razumen čitatelj iz dopisa samega, kako zvijačno hoče nekdo zavaliti grehe drugih meni na rame.« — Sprejeli smo ta popravek rade volje, prepuščamo pa končno besedo o stvari »Soči«, iz koje smo notico posneli. — K petdesetletnem obstoju ljubljanske realke. Ker so o prireditvi slavnosti nastale diference poravnane, naj č. g. slovenski abiturijenti naj številneje prijavijo slavnostnemu odboru svojo udeležbo. — Lože v slovenskem gledališču so še na razpolaganje: V parterji štev. 5 in 6 na levi; v I. nadstropju štev. 3 na levi; v II. nadstropju št. 2 in 5. Polovica lože je oddati: V parterji st. 2 in 5 na desni; v I. nadstropju št. 4 in 7 na desni. Oglasila se sprejemajo v S e š a r -kovi trafiki. — Finančno ravnateljstvo v Ljubljani nns prosi za objavo sledečega naznanila: »Vsled dogovorno s c. kr. tr govinskim ministrstvom izdanega ukaza c. kr. fininčnega ministrstva z dne 28. decembra 1900 št. 68517 se ukrene, da bodejo od 1. oktobra 1902 počenši začasno poskusoma eno leto poleg c. kr. deželnega plačilnega urada tudi vsi c. kr. davčni in glavni davčni uradi na Kranjskem iz-vzemši le c. kr. glavni davčni urad v Ljubljani prodajali na drobno uradne pri-stojbinske znamke in obrazce za napo-vednice blaga za promet blaga med kraljevinami in deželami, stopanimi v državnem zboru in med deželami ogrske krone« — Vodovod v Postojini. Piše se nam: Naša dolgoletna želja po zdravi in zadostni pitni vodi se nam je v največjo radost izpolnila; z napravo vodovoda se je že pričelo in upamo, da bodemo otvoritev istega še letos praznovali. — Z novim vodovodom prenehalo ne bode nele pomanjkanje vode, ki je bilo posebno po leti, torej ravno v času, ko iz celega sveta prihajajo obiskovalci naše znamenite jame, jako občutno, temveč izboljšale se bodo gotovo tudi naše zdravstvene razmere, in tujci bodo tem rajše dohajali in dlje časa ostajali v našem prijaznem trgu. Z zgradbo vodovoda smo za orjaški korak napredo vali; dal Bog, da bi nam ta naprava do-nesla v vsakem oziru obilo sadu, vsem onim faktorjem pa, ki so k uresničenju naše iskrene želje pripomogli, izrečena bodi naša najsrčnejša zahvala! Vodovod preskrbljevali bodo podzemski studenci, iz kojih bodeta vodo črpali dve sesalki v zvezi z elektromotorjem ter jo gnali v vo-dohram, od koder pelje potem glavna cev v trg, ki se tam v preskrbljevanje posameznih ulic potrebno razcepi. Voda je najboljše kakovosti ter se nahaja v toliki množini, da je pomanjkanje popolnoma izključeno. Zgradba vodovoda oddala se je tvrdki G. Rumpel na Dunaju, ki je dose-daj, kolikor smo poizvedeli, zgradila že čez 150 večjih vodovodov v popolno za-dovoljnost dotičnih občin, oziroma mest in trgov. Ista tvrdka je dogotovila ravnokar tudi vodovoda v Rudolfovem in Toplicah na Dolenjskem. Dobri glas, ki ga uživa ta tvrdka, nam je torej porok, da bo naša zgradba tudi v tehniškem oziru popolna. — Po Dvorjah in Gradu potepa se že nekaj dni jako nevaren človek, vulgo Škander, kateri je prišel šele iz zapora. V vsaki hiši, v katero pride, mu kar strežejo, nobeden se mu ne upa besedice reči, ker ima vedno velik nož pri sebi. Pa sam pravi, na zimo morem biti na Žabjeku. Kako pridemo prebivalci do tega, da bi nas tak lopov strahoval? Tako dolgo, da bode Škander tukaj je življenje in imetje v nevarnosti. Prosimo torej, da se Škandrovi želji v toliko ustreže, da pride zopet na Žabjek, ker se ga nam tam bivajočega ne bode treba bati. — Izvanreden občni zbor priredi »Zveza slovenskih posojilnic v Celju« v sredo, dne 22. oktobra 1902 ob 2. uri popoldne v dvorani posojilnične gostilne »Narodni dom« poprej »Hotel Aufmut« v Velikovcu s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročila revi zorja o koroških posojilnicah. 3. Pravni pouk o raznih posojilničnih zadevah. 4. Poročilo o cepljenju nekaterih koroških posojilnic od slovenske »Zveze«. 5. Nadomestna volitev v odbor. 6. Volitev pododbora za Koroško. 7. Razni govori in nasveti. Poročevalci bodo sledeči gospodje: Mihael Vošnjak, t. č. predsednik; dr. Ivan Dečko, t. č. podpredsednik in pravni zastopnik; Franjo J o š t, t. č. tajnik in revizor »Zveze«, ter č. g. Fran Trei-ber, kanonik - župnik v Št. Rupertu pri Velikovcu ter odbornik velikovške posojilnice. Z ozirom na veliko važnost tega občnega zbora in predmetov, ki se bodo na tem shodu razpravljali, je pričakovati, da bode vsaka koroška slovenska posojilnica po več odbornikih ali odposlancih zastopana. V Celju, dne 22. septembra 1902 Za: »Zvezo slovenskih posojilnic v Celju: Mihael Vošnjak, predsednik. Franjo Još t, tajnik in revizor. — Otrok utonil. V Bistri je padel 5Ietni sin delavca Lenarčiča v zajezeni potok Bistro ter utonil. — Regulacija Bistrice in Lož-niče pri Slov. Bistrici. Po prizadevanju okrajnega načelnika g. A. Stigerja se je ustanovila v Slov. Bistrici vodna zadruga, ki bo uredila omenjena gorska potoka. Takoj je pristopilo 950 interesovanih posestnikov. — Lokalna železnica Svetna vas - Borovlje - Podljubelj. Zaradi gradnje železnice čez Karavanke pokazalo se je potrebno, da se zgradi stranska proga od Svetne vasi čez Borovlje na Podljubelj, po kateri se bo kasneje ob enem kakor na progi od Celovca do Svetne vasi, najkasneje po letu 1904 skupno prevažalo. Dežela bo prispevala za to lokalno progo 400.000 K. — Žrtva dvoboja. V Temešvaru se je vršil nedavno dvoboj med podpolkovnikom Fr. Masserjem, ki je služboval pred tremi leti v Ljubljani, in podpolkovnikom Jetlom. Masser je sedaj vsled dobljenih ran v bolnišnici v Budimpešti umrl. — Tatvina v kavarni „pri Slonu". V noči od 24. na 25. t. m. uti-hotapil se je tat v kavarno »pri Slonu«, odprl s silo omarico v takoimenovani »sinagogi« in ukradel iz nje za 30 K drobiža in dve škatlji cigaret. Oškodovana sta mar-kerja Valentin Margutti in Srečko Kobal. Tat se je dal najbrže ponoči zakleniti v v kavarno ali je pa s ponarejenim ključem odprl kavarno na hodniku. Dekla, ki je prišla zjutraj pometat kavarno, je slišala, da je nekdo z vrati zaškripal, pa se ni brigala dalje za to. Najbrže je takrat tat zbežal iz »sinagoge«. — Zaradi harmonik. Matija Kri-novc in Martin Jeran v Šmartnem pri Kranju sta biia v soboto ponoči v reki gostilni v Šmartnem. Dva fanta sta hotela imeti od Martina Krivca harmonike, ker jima jih pa ta ni dal, sta ga potem na cesti napadla in ga je jeden sunil z nožem v hrbet in mu prizadejal 8 cm dolgo rano. — Nezgoda. Mizarskemu pomočniku Rudolfu Pipanu pri Langu na Marije Terezije cesti je padla danes dopoludne težka deska na želodec. Pipan se je zgrudil na tla in je bil z rešilnim vozom prepeljan na stanovanje. — Kamen v glavo zagnal je črevljarski vajenec Karol Prime 51etnemu dečku Avgustu Mačku, gostilničarjevemu sinu v Krojaških ulicah štev. 8. Deček je lahko telesno poškodovan. — Žemlje ukradel je danes zjutraj kleparski vajenec M. C. pekovskemu mojstru Francetu Babiču na Rimski cesti št. 4. Vzel je iz miznega predala šest žemelj in 2 kroni. Babic je tekel za fantom, ta pa je vrgel žemlje stran in ušel. — Deček ponesrečil. Včeraj po-poludne je padlo 7 let staremu dečku Maksu Smonu v Spodnji Šiški štev. 139 bruno na levo roko in mu jo čez dlan po-dolgem presekalo. Tudi sredinec mu je strlo. Deček se je na dvorišču igral in se je bruno podrlo na njega. Danes zjutraj so ga pripeljali v bolnico. — S polenom. V nedeljo zvečer Bprli so se v neki gostilni v Podgorici fantje Martin Lcš, Jakob in Vincenc Maj-dič, Ivan Jemo in Ivan Cedilnik. Prvi je bil pozneje zunaj od drugih fantov napaden in ga je jeden udaril s polenom tako po desni roki, da mu jo je zlomil. Prepeljali so ga v bolnico. — S ceste. Posestnica Frančiška Modrijan iz Rovt pri Logatcu se je danes dopoludne v Ribjih ulicah nezavestna zgrudila na tla. Prenesli so jo na policijsko stražnico in poklicali zdravnika. Ko je prišla k sebi, so jo prepeljali na stanovanje njenega sina na Poljanski cesti št. 11. — Opeko je zagnal v glavo pri stavbi občinske šole delavec Ivan Trdina delavcu Matiji Beniču. Zadel ga je tako močno, da je bil takoj ves krvav. — Vola sta se splašila električnoga voza danes dopoludne v Prešernovih ulicah in sta odskočila na stran proti kavarni »Pri slonu« in zadela z ojem v okno, da se je ubila šipa. Voznik Ivan Blejc, po domače Mihetov, iz Malega Mengša, ni mogel vola obdržati. Šipa je vredna 160 kron. — Štiri otroke je danes dopoludne skoraj povozil na križpotu Dunajske ceste in Sodnijskih ulic hlapec Ignac Zupančič. Vozil je neprevidno naglo. — Pod električni voz bi bil včeraj zvečer na križpotu Prešernovih ulic in Dunajske ceste prišel neki pijan človek, da ga ni neki častnik pravočasno potegnil vstran. — Kokoši ukradel je danes po noči neznan tat župniku na Jezici. Odnesel jih je deset. — Najdene in izgubljene reči. V Špitalskih ulicah so bile včeraj popo-ludne najdene nove rokavice. — Na Starem trgu je bil najden zlat privesek. — Na Tržaški cesti je izgubila neka dama zlat ščipalnik, vreden 60 kron. — Društvena godba priredi svoj drugi promenad ni koncert v soboto dne 27. t. m. ob 7. uri zvečer na trgu sv. Jakoba. operirali, a je vendar Se v veliki nevarnosti. * Delavske razmere v Angliji« Tekom zadnjih let je opažati sedaj prvič, da postajajo delavske plače manjše, nego so bile sedaj, kajti lanski zaslužek deiavcev je bil* za 9,000.000.000 dolarjev manjši, nego oni predidočega leta. Znižanje plače občutijo najbolj rudarji in pre-mogarji, toda tudi v druzih obrtih je to opažati. Kakih 100.000 delavcev dobiva sedaj po 1 dolar na teden manj, nego po-preje. V Angliji še nikoli niso bili štrajki tako r■ ilki kakor sedaj. Strupenost človeškega znoja. Francoski fiziolog Arloing je izpričal z raznimi poskusi, da je človeški znoj strupen. Živali so proti cepljenju s človeškim znojem jako občutljive, osobito pes, bržkone zato, ker se sam jako malo poti. Pes kmalu pogine. Strupenost Človeškega znoja je različna, ravna se po tem, ali je bilo znojenje naravno ali šiloma napravljeno, v počitku ali pri delu. Pot pri delu je veliko bolj strupen nego pot izsil|enjeni, recimo, v parni kopeli. Ako je bila oseba na hladnem delj časa, kjer se ni potila ter se potem v topli sobi vznoji, je tak znoj najbolj strupen. Razen tega je strupenost znoja pri raznih ljudeh različna. Znojenje je za človeško zdravje jako potrebno. Zlasti pa je zanimiva okolščina, da žival, koji smo vcepili človeški znoj, nenavadno hitro hujša in mršavi. ' Najnovejše vesti. Protestantski cerkvi v Beljaku je sklenilo Gustav Adolfovo društvo v Bero-linu podeliti 21.000 mark. — Velike tatvine v francoski banki ni zakrivil noben njen uradnik, kakor je preiskava dognala, temuč neka visoka oseba upravnega sveta. — Grofica Lonyay in njena hči kneginja Win-d i s c h g r it t z nameravate v parku v Hetzendorfu postaviti pokojni belgijski kraljici Henrieti spomenik. — Poroko baronice Mattenoloit, rojene grofice Taaffe, je razveljavila kraljeva kurija v Budimpešti. — Zapiski pokojne belgijske kraljice iz idejo decembra v Lipskem v nemškem in francoskem jeziku. — Zaradi hujskanja zoper Madjare je bil v 6e-gedinu obsojen knjigovodja Krisch v štiri-mesečno ječo. — Bogata oporoka. Komercijski svetnik Kohn je zapustil mestu Norimbergu milijon mark za olep-šanje mesta in za ustanovitev politehnike. — Strašno maščevanje. V Rolde na Saksonskem je neki \Vallach užgal iz maščevanja hišo trgovca Horna, kjer se je vršil ravno krst. Zaloga za petrolej se je raznesla ter je bilo šest oseb usmrćenih, 14 pa nevarno ranjenih. Požigalca je množica ubila. * Hrvatska pevke na Malti. Gospića Amina R u k a v i n a - Svetojurka, hrvatska operna pevka, katere učitelj je bil hrvatski skladatelj pl. Zaje. je angaži rana v La Valette na otoku Maiti. To je že druga hrvatka umetnica na Malti. Prva je bila gospica Zofija Krambergerjeva. * X vrelim maslom polil. Na Dunaju je nesel 24 t. m. zvečer natakar Rudolf Gebauer v klet velik lonec raz beljenege masla. Na stopnicah se je spotaknil ter padel. Polil se je z vročim maslom in ima po vsem životu hude opekline, tako da bržčas ne bo ozdravel. * Kako nastane migrena. Nekateri zdravniki menijo, da igra pri migreni veliko ulogo dedičnost ter se je dokazalo, da je imelo to bolezen po več generacij istih rodbin. Marsikateri zdravnik je tudi mnenja, da je migrena v zvezi s strupi, ki se nabirajo po različnih delih človeškega telesa, katerih pa ne morejo uničiti slabe živčne celice. In tako pride čestokrat do nekake eksplozije teh stru pov; ta eksplozija pa deluje na oslabljene živce ter povzroča migreno. Zato se po kaže migrena tudi v gotovih rokih. Migrena je slična in celo sorodna epilepsiji, obe napadete često isto osebo ali različne osebe iste rodbine. ' Dve gledališči zgoreli. V Cin-cinati je pred kratkim zgorelo ondotno gledališče Odeon in zgodovinska »Music Hali«. Goreti je pričelo na odru, od kjer se je ogenj hitro po vsem gledališču raz širil. Skoda znaša 110000 dolarjev in se pokrije z zavarovalnino. Dasiravno so gasilci bili takoj na licu mesta, je vendarle vse zgorelo. * Zločin iz krvoločnosti. Iz Gradca javljajo: V "VVindorf pri Dobelbadu je prišel 24. t. m. proti večeru na pašnik k 121etnemu dečku Bogomirju Kieslu mož, ki je legel v travo ter dejal, da hoče zaspati. Malo zatem se je začel pogovar jati z dečkom, nakrat pa je planil nanj ter mu je porinil nož za vrat z besedami: »Veselje mi napraviš«, potem je zbežal. Deček je bil hudo ranjen, vendar je imel še toliko moči, da je prignal živino domov. Zločinca je srečal neki mladenič, kateremu je pravil, da mora od tod, ker je zabodel dečka. Tudi v neki gostilni je povedal isto. Dobili so ga v neki vasi pri Gradcu, izjavil je, da je I v a n M a t h a i s in priznal, da je ranil dečka. Kiesla so Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 26. septembra. Ministrski predsednik je imel danes daljše posvetovanje s češkim ministrom Rezkom v zadevi izjave, ki jo je izdal izvrše-valni komite čeških poslancev. Dunaj 26. septembra. Nagodbene konference so se danes ob 11. uri začele nadaljevati. Ali bo tudi jutri seja, se še ne ve. Tek obravnavam se zelo zavlačuje. Dunaj 26. septembra. „Slav. Cor-resp." priobčuje, da so zahteve Čehov po češkem notranjem uradnem jeziku in vseučilišču notranje politične zadeve, ki nimajo z ogrsko nagodbo ničesar opraviti, zato pa večina Čehov želi, naj bi se nagodbena pogajanja po-vspešila. Dunaj 26 septembra. Cesar Franc Jožef je grofici Lonyay takoj po nastopu z belgijskim kraljem poslal v Bruselj prisrčno brzojavko; ravno tako tudi angleški kralj. Pokojna belgijska kraljica je zapustila celo svoje premoženje v gotovini 50 000 frankov svojemu komornemu služabniku. Posestvo Spaa dobi njeni tajnik baron Jossinet. Praga 26. septembra. Izvrševalni komite se je izjavil, da vztraja pri zahtevah in pogojih, katere je izdal Pacak v toplicah Misdroi. Segedin 26. septembra. V sosednjem okraju je nastal kmetski punt. Orožniki so streljali ter ubili dve osebi, tri pa smrtno ranili. Vzrok upora še ni pojasnjen. London 26. septembra. V kitajski pokrajini Turkestan je razsajal grozovit potres. Mesto Kašgar je večinoma razdjano, pod razvalinami so našli dosedaj nad 100 mrličev. Raz-djane pa so tudi neštevilne vasi. Kolikor se da dosedaj dognati, je nad 1000 oseb mrtvih. Narodno gospodarstvo. — Za eksporterje v Salonik. Trgovci in obrtniki, ki iitmeravajo ali že imajo v Saloniku trgovske /.veze, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani važno zaupno naznanilo. — Dobavni razpis. C kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo vršila dne 21. oktobra t. 1. pri avtonomni monopolni upravi v Belemgradu ponudbena licitacija za dobavo papirja, desk, železnine in špecerijskega blaga. Predmeti, katere bo dobavati so: 1465 risov raznega papirja, 83 000 kg kartonov 40.280 koma dov smrekovih, borovih in hrastovih desk; bukovih kolov, 12.573 plošč pločevine, 2500 kg žebljev, 1800 kg žice, 825 kg raznega železja itd. Zapečatene ponudbe je vposlati najkasneje do 20. oktobra t. 1. monopolni upravi v Beligrad. Pogoji in vzorci so vsaki dan v tobačni tovarni v Belemgradu na vpogled. Prepis dobavnega razpisa, v katerem so natančnejše podrobnosti, pogoji, množine in kakovosti predmetov, katere bo dobavati, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Borzna poročila. Dunajska borza dne 26. septembra 1903. Skupni državni dolg v notah..... ICO 95 Skupni državni dolg v srebra .... ICO 86 Avstrijska zlata renta...... . 120 85 Avstrijska kronska renta 4°/» .... 100'— Ogrska zlata renta 4«/........ 119 80 Ogrska kronska renta 47,..... 97 90 Avstro-ogrske bančne delnico .... 1688 - Kieditno delnice.........684 25 London vista.......... 239 50 Nem&ki državni bankovci za 100 mark 117 — 20 mark . . ;......... 2343 90 frankov........... 1907 Italijanski bankovci....... 94 90 C. kr. cekini........... 1130 Žitne cene v Budimpešti dn« 26. septembra 1902. Termin. Pfienica za jesen.....za 50 kg K 687 „ „ »pomlad .... „ 50 B „ 716 JEte ,, jesen.....„ 60 „ „ 616 Koruza ,. spomlad . . . . „ 60 „ „ 655 Oves „ jesen.....„ 50 „ „ 664 E Tek ti v. Mlačno, nesprepenjeno. Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 1._Dr. pr. 1199 V soboto, 27. septembra 1902. . Otvoritvena predstava. KotosI! Sovost! Prvikrat na slovenskem odru: Gospod Jakob. Ljudska igra s petjem v »tirih dejanjjh. Spisal Karol Morre. Poslovenil Režiser A. Verovsek. B"vtr!ijnk» it odpr« »k 7. uri. —SčJjtek 9k ari. — Konec p-j 10. ur;. 'r! predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. peh. polka Leopold II. it V-Prihodnja predstava bode v nedeljo, dne 28. t. m. Mateorologično poročilo. Visina nad morjem 308'S m. 8rednjl »raini tUk 7(6-0 am. i Stanje i! o. Čas opa- baro- Vetrovi Nebo Uhi>en-Depot *W£»,itmno drž. kol. Is Ksaunilca. Mešani vlaki: Ofc 8. ari iH m sjatraj, ob 11. ari 8 m dopolad ne ob -i. -ri 10 in in ob 9. ari 55 m zvečer, piolednii vlak le ob ntieijac in praznikih. — Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljub ljani za 2 minute spredi. (1517) Dobro ohranjena obleka za a se proda takoj. 2300-3 Izve se: Salendrove ulice št. G II. nadut r. (2317-3) divjačina dobi se pri hišniku v palači grofa Auersperga, Gosposka ulica 15. Išče se 831«-4) upraviteljica za poštni urad na Gorenjskem. Nastop s 1. ali 15. oktobrom t. 1. Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«. m—1 j JCeua mesnico. S tem vljudno naznanjam, da sem prevzel z dnem 27. t. m. na Sv. Jakoba trgu št. 8 ter se priporočam v obilne naročbe. Prodajal bodem goveje meso pitanih volov ia sicer: (2331-2) stegno.... po 54 kr. pleče.....po 50 kr. bržoli......48 „ flam in prsa .. 44 ., Z odličnim spoštovanjem Andrej Trrifaan, mesar Sv. Jakoba trg št. 8 v Ljubljani. ig^j- &v- ^aKODa trg si a v ujuuijani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. ;Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. D0$0C 17 65