SLOVENSKI TEDNIK 1**0 - Año VII N? 322 'EL SEMANARIO ESLOVENO" Uredništvo in upravnlStvo Calle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 3667 ||Buenos Aires, 19 oktobra 1935 Sprejemanje strank vsak dan od 15.-18. ¡Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto $ 5,— Cena 10 cen». Jj I TARIFA REDUCIDA g 1 FRANQUEO PAGADO o ^ I Concesión 1551 tako smo pač priča- 1 kovali Gospodarski bojkot proti Italiji se ni izvršil, °t so ga napovedali zastopniki članic pri ruzbi narodov v Ženevi. To nas ni prav nič 1Zaenadilo, ker poznamo državne sisteme v kadrih imajo zadnjo besedo vedno le denarniki. Argentinija je bila prva, ki se je premislila °Aotirati Italijo, kakor hitro je Mussolini Poslal svojo delegacijo na pot, da vzpostavi oljše trgovinske odnošaje z njo. Tukajšnji Pijanski fašistični listi so celo pisali, da je aigentinski zastopnik pri Družbi narodov "in-ecil", ker je prejšnji teden zagotavljal, da bo ^•rgentinija bojkotirala Italijo, kar pa je Uio-pozneje po naročilu svoje vlade pojasniti, ne bo šlo vse kar tako gladko, ker da veže-njegovo državo razne pogodbe z Italijo. ■Anglija, Rusija, Južna Afrika in Kanada so ®stro kritizirale Argentinijo, da se je zadnji umaknila. Pričela se je tudi Francija obotavljati in se Prikazuje vedno bolj odkrito na strani Italije, 1 kot poročajo, zadobiva slednja vednó slabše je izkazalo, da se bojkot v praksi ne bo izvajal, kot je bil napovedan, je Nemčija pripravljena se zvezati tudi z Anglijo, če bi ji tako bolje kazalo. Iz vsega tega razvidimo, da evropska diplomacija ni nič drugega kot prazno mlatenje slame. Razmere v realnosti so vsak dan bolj zapletene in napete, ter nič dobrega ne napovedujejo. Če bi bilo med ljudstvom dovolj moralne odpornosti proti kapitalističnim intrigantom, ki jih za svoje nikoli zadostne dobičke, ni nič sram tirati ljudstvo pokolj n propast, bi človeštvu brez krvoprelitja zasijala lepša bodočnost. Ker pa večina ljudstva živi predsodkih narodnega in verskega pogubljenja, če bi pokazala pest vsem zavajalcem brez ozira pod kakšno zastavo se skrivajo, bomo dosegli zmago le preko mnogega trpljenja, potokov krvi in kupe človeških trupelj. < stališče; ne samo z vojno v Afriki, ki je sto-v fazo počasnega izkrvavetja in utrujenja lla obeh straneh, ker obe nasprotujoči vojski v°dijo evropski vojaški strokovnjaki in tako pijanska vojska nima opravka s kako afri-0 tolpo temveč z nadštevilno moderno oboro-Zeno vojsko, ki jo vežbajo in financirajo vele-"«e, ki imajo interes bojkotirati Italijo, tem-zadobiva poraz za porazom tudi na diplo-^atičnem. polju. Če bi se gospodarski bojkot Proti Italiji v resnici izvajal, bi bila kaj kma-Prisiljena se umakniti iz Afrike, to pa bi bil enem tud poraz fašizma v Italiji in bi brez oh dv ''oma sledil sistem po vzorcu Sovjetov ter bi ker bi «ftoČ; *eniu največ pripomogla ravno Francija in Je i: Rusijo v trgovinski in vojaški zvezi, 1 Se ta francoska, .svoj čas . od mnogih držav no kritizirana diplomatična taktika izka-ža'a za popoln poraz, ker bi vzhodna morala na zapad, ne samo v Italijo £em-Ve5 tudi v Francijo in bi bil tako kapitalistični Slstem v Evropi zlomljen. Tega pa francoski ržavnihi ne želijo, in so zato po njihovem neajlv nekaii0 prisiljeni podpirati Italijo. francoski zunanji minister, Laval, je poslal j^gleški vladi noto, v kateri jo naproša, naj 1 ° — NA VELIKO PRIREDITEV ki se bo vršila V NEDELJO DNE 3. NOVEMBRA v dvorani XX SETIEMBRE ulica ALSINA 2832 ZAČETOK TOČNO OB 4. URI V S P O R E D 1. A Nedved: NAŠA ZVEZDA (meš. zbor) 2. V. Vodopivec: BRATJE V KOLO (moš. zbor) 3. F. T.: PRI SLOVESU (moš. zbor) 4. Volarič: V VEČER (moški zbor Ljudskega odra) 5. NA POTUJČENI ZEMLJI (deklamira de- klica iz zavoda, "Lipa") ♦ D O 6. BRATJE V KOLO SE VSTOPIMO (decla- mira deček iz zavoda "Lipa") 7. ENO DEVO LE BOM LJUBIL (deklamira deček iz zavoda "Lipa") 8. J. Jurčič: Narodna igra s petjem; v petih dejanjih. ♦ Jurec, kmet ................... Metod Kralj Aaka, njegova hči...........Jelka Špacapan hlapec ..............*..... Emil Štoka Jerica, dekla ................. Marija Kralj íteta, osebnica ................ Ivanka Lojk ^men, njen sin..............Ivan Rovtar Sov¡ a. grajščak ................. Joško Živec OSEBE Urh, berač.................Franc Trebše Kerševan, učitelj .......... Mirko Peljan Špilkin Jože, krojač.......Mirko Kosmina, Župan .... ..........Mirko Metlikovec Klemen Tenkor Škene Golobek kmetje .E. Emil .Janko Koron .Rado Ličen . Milan Rogelj a France, fant ................ Mirko Lapanje Prvi birič ........... ....... Albin Rogelja drugi birič ................... Viktor Benko tretji" birič .................... Jože Pezdirc Kmetje, fantje in predice Režija ............ JOSKO ŽIVEC Igra se vrši v preteklem času na Dolenjskem, končanem sporedu prosta zabava in ples. K OBILNI UDELEŽBI V LJUDNO VABI ODBOR Stran 4 SLOVENSKI TKDNIK Ji* 5tí MESTNA KRONIKA Strašna avtomobilska nesreča Pretekli pondeljek se ,je na cesti, ki pelje i/. Bs. Airesa proti La Plata dogodila strašna áVtomobilska nesreča pri kateri je zgubilo življenje sedem oseb in jih je bilo devet več ali manj teško ranjenih. Omenjenega dne je vozil ob prvih nočnih lirah po omenjeni cesti mikrpomnibus "La Flecha del Plata" v kateri je bilo šestnajst potnikov. Ker je cesta precej lepa in v dobrem stanju vsak avtomobilist vozi po njej z velijo naglico. Tako je tudi ta vozil zelo naglo. V bližini okraja Florencio Várela napravi precejšen ovinek. Slaba resvetljava, gost dež in omenjeni ovinek in velika naglica so bili bržkone glavni vzrok katastrofe. Prišedši kolektivo na ovinek se je srečal z velikim tovornim avtomobilom z priklopnim vozom, ki je prihajal iz Bs. Airesa in na katerem je bilo naloženo šest in več metrov dolgo železje. Šoferja sta napravila vse kar je bilo v njuni moči, da preprečita neizogibno katastrofo. Deloma se jima je tudi posrečilo. Priklopni voz na katerem je bilo železje je pa z vso silo zadel v desno stran kolektiva. Železje je predrlo okna iz zadelo v prestrašene potnike, kateri se niso mogli na noben način rešiti. Kar je temu sledilo je nepopisno. Šofer je bil pri priči mrtev ostali so pa bili več ali manj vsi silno teško ranjeni. K sreči je ob taki uri po omenjeni cesti precejšen promet in je bilo kmalu na licu mesta več av-tomobilistov, katerih eden je šel nemudoma javit nesrečo na bližnjo komisarijo v Bernal. Od tam so takoj poklicali zdravniško pomoč na lice mesta. S sekiro so morali odpreti vrata kolektiva, ker jih drugače ni bilo mogoče in izvlekli iz njega nesrečen potnike ter jih nemudoma prepeljali v bolnice v Quilmes in Avellanedo, kjer jih je šest kmalu za tem umrlo. Ostalih devet jih pa ostalo v zavodih, ki so zelo teško ranjeni. Oblasti bolnic so dale na znanje, da sta tekom teh dni umrla na zadoblje-nih poškodbah še dva druga, medtem ko jih je še drugih pet v zelo opasnem stanju. Policija je aretirala šoferja kamijona, kateri se je izrazil, da ne more nič gotovega povedati, pravi pa, da je vozil svoj kamijon z zmerno naglico. Oblasti vrš tozadevno preiskavo. DR. S. SCHAVELZON Vodja klinike v bolniSnici Muniz VENERIČNE BOLEZNI NOTRANJE BOLEZNI GOSPE: Rezervirani prostori, oei - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA Pueyrredón 936 U. T. 47 — 8416 nO Sprejema oa 8 do 10. 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedelja od 8 do 9. acaOESS i -j o ra o i. .:-noaoi ZUBOZDRAVNICA Dra. Samoilovič de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure *> o D o .DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534 DOPISOVANJE Potovanje v Cordobo in okolico Za štiri dni sva se podala v Cordobo na o-bisk k našim rojakom in obenem na ogled krasnega okraja, "Sierras de Cordoba". Pri vseh naših rojakih sva bila najlepše sprejeta, da sva se počutila med njimi kod mod najboljšimi znanci in prijatelji. V spremstvu predsednika društva "Iskre" sva obiskala Alta Gracia ter tamkajšne naše rojak?, obiskali smo potem tudi kamnolome ter smo se podali na vrh hriba od kjer se nam je nudil krasen razgled po vsej okolici. V soboto zvečer sva šl.a na prireditev, ki jo je priredilo S.K.D. "Iskra". Prireditev je izpadla nepričakovano dobro. Treba je pripomniti, da nekateri igralci prihajajo k vajam iz Alta Gracia, ki je 80 km. daleč iz Cordobe. Presenečena sva bila nad izvajanjem posameznih točk. ki je vsaka posebej žela obilo aplavza. Vsa čast prirediteljem. Starši so lahko ponosni na otroke, ki s tako uglajenim jezikom nastopajo na naših odrih. Drama "Kamnolom" je bila dobro režisirana ter so posamezni igralci častno rešili svoje vloge in je občinstvo z vidnim zanimanjem sledilo prizoru za prizorom. Občinstva je bilo, kot so nama povedali, da že dolgo ne toliko. Zastopani so bili bratje Hrvatje, Čehi, Argentinci in Italijani. Mnogi rojaki so izrazili željo, da zakaj bi ne prišli iz B. Airesa naši igralci vprizoriti eno igro. Po končanem sporedu se je vršila prosta zabava in ples v presrčni harmoniji, kot je tudi malo kje opaziti. Škoda, da je tako hitro prišla ura, ko smo se morali raziti, midva ne samo iz prireditve temveč tudi iz Cordobe nazaj v Buenos Aires. Poslovila sva se od novih prijateljev s željo v srcu, da bi se kaj kmalu zopet snidli. Iz srca se zahvaljujeva družini Gregorič, bratom Kurinčič, gospej Karolini in gospej Fanici, za gostoljubno postrežbo, kakor tudi Mozetiču, Vidici in Dragecu za spremstvo. Tem potom iskreno pozdravljajo vse roj8 ke in rojakinje v Cordobi in okolici. Franc Pahor in Rudolf Kla'lC DRUŠTVENA KNJIŽNICA 569. Škorpijoni zemlje (Franc Bevk) 570. črni bratje in sestre (Franc Bevk) 571. Krvavi jezdeci (Frane Bevk) 572. Nevesta iz korinja (Franc Bevk) 573. Jelkin nagelček (Evgen Kumičič) 574. Jelkin nagelček (Evgen Kumičič) 575. Višoška kronika (Ivan Tavčar) 576. Quo vadiš I del (Henrik Sienkiewicz) 577. Quo vadiš II del (Henrik Sienkiewicz) 578. Sirote (Narte Velikonja) 579. Pisana mati (J. F. Malograjski) Restaurant "O SO RIO" Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno 7a svadbe CENE ZMERNE — Prenočiščo po 70 cc-jrt- Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNA^ «taro 1NSTITUD0 - DENTAL - POPULAR 2261 — AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezpalčno Izdiranje zob brez bolečin $ 2.— Nov način in ra/lične vrste stavljanja O < ■ wr VČERAJ DANES JUTRI edino na poznanem IN VEDNO SLOVENSKEM ODDELKU Banco Holandés * Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 BOSTE POSTREŽENI, KAKOR RASLUŽITE ZA VAŠE Denarne pošiljke Vaši družini v domovino. HITROST — TOČNOST — NEZNATNI STROŠEK ULOŽITE VAŠ DENAR NA HRANILNO KNJIŽICO za ne delati celo svoje življenje, priti na starost betežen in siromak, za katerega nihče ne mara. SIGURNOS DOBRE OBRESTI PRODAJA LADIJSKIH VOZNIH KART (ida ali llamada) NAJHITREJŠI PARNIKI — UDOBNOST — NAJNIŽJE CENE NOBEDEN Vam ne more nuditi UGODNOSTI katere boste imeli na BANCO HOLANDES POISKUSITE, DA SE PREPRIČATE 8L0TSKSKI TBDNTK v e k I i s k a Greda D Mladenič in mladenka Ko dozori dekle ali mladenič, se vzbudi želja po ljubezni. Vsak želi ljubiti in ljubljen biti. To je pač hrepenenje, ki spi in čaka prebujenja v vsakem mladem srcu. Dekle ali mladenič v katerem se vzbudi ljubezen, naj dobro prevdari in pretehta, koliko ta ljubezen velja in komu jo daruje. Kar je prenagljeno in nepremižljeno storjeno, ni dobro.. Zato dobro premisli, predno napraviš ta korak, ki je odločilne važnosti za vse življenje. Prisega mora priti iz dveh enakih src, in ne samo z ust izgovorjena. Navidezna ljubezen ne prinaša sreče, temveč nesrečo in razočaranje. Ce se dekle in fant resnično ljubita, se jima ljubezen že iz oči bere in si za natančneje spoznanje ne bosta iskali teme in samote, temveč dneva in družbe. Po temnih potah vodijo fantje dekleta s slabim namenom in brez ljubezni in spoštovanja. Nespameten je mladenič, ki obljublja dekletu več kot mora nuditi. Ako ženin s samimi obljubami pelje nevesto pred altar je to lahkomiselnost. Fant, ki hoče postati pravi mož, tega ne sme delati. In ti mladenka! Nikar ne stopaj pred oltar, če nimaš v srcu trdnega sklepa, da boš dobra žena, skrbna gospodinja, potrpežljiva in požrtvovalna mati. Dekle, če misliš, da je zakon raj, tedaj se varaš. V zakonu je cvetje, pa tudi trnje Sprejeti je treba dobro in slabo, prijetno in neprijetno. Ljubezen je včasih slepa in zato ni vedno dobro, če dekle sklepa srčne zveze, brez da bi se o tem pomenila z izkušeno osebo. Nespametno je, če silijo dekleta ali mladeniči v zakon brez ljubezni, ni treba prav nič misliti, da se bo ljubezen pojavila pozneje. V popolni zmoti je tista, ki misli, da zadostuje za srečo v zakonu bogastvo moža, ali če je fant, neveste. Zakoni, ki jih ne druži ljubezen, so brez sreče in je v njih samo kreg in prepir ter solze in žalost. Obljuba, ki jo izrečeta zaročenca pred oltarjem, le tedaj vodi k sreči, ako prihaja iz dveh plemenitih src. Gorje tistim, ki so obljubili in se pozneje dane obljube kesajo. Ljubezen mora biti resnična, ki prihaja iz čistih src in le tedaj bomo našli v življenju tisto, po čemer hrepenimo. Naročnica Slovenskega tednika Če hočete redno prejemati list, poravnajte naročnino Strana 8 Kakšna je ruska mladina Mnogi mislijo, ker čitajo v časopisju ki je nasprotno sovjetskemu sistemu, da ruska mladina živi medsebojno kakor živali, temu ni tako in je ne davno tega pisala moskovska Pravda, da je med rusko mladino danes več resnične ljubezni kakor jo je bilo kedaj prej, ker imata oba spola zagotovljen gospodarski obstanek in se tako vrši medsebojno spoznavanje in poroke brez vsakega materjataega pritiska. Evgen Lyons je pisal v londonski "Nash's Magazine" takole: Po revoluciji je postalo kakih 60 milionov fantov in deklic, možje in žene. Teh ljudi je več kakor vseh francozov ali angležev, ki so se rodili med smodnikom in revolucijo. V moderni dobi ni nobena generacija živela fizično in moralno v takih okoliščinah, v redu in disciplini, da b odgovarjala diktaturi, ki zajema vse. Kakšna je ta generacija? Kako dela in se igra? Kako razumeva biologične probleme, ki so v vseh časih vprašanja mladine? Revolucionarna mladina v novi Rusiji je bolj konservativna kot kjerkoli drugod na zemlji. Mladeniči v Moskvi ne mislijo, da so v disciplini, četudi se od njih ista zahteva. Ravno nasprotno: Mladeniči imajo polno zaupanje in razumevanje v svoj socialni sistem. Zdi se jim to popolnoma naravno, brez da bi se zanimali kaj se godi in kako mislijo o njih zunaj svoje države. FEODORA — Ni vam treba dalje govoriti, gospod admiral in oprostite da vam vpadam v besedo, — vzklikne general štesel. — Jaz slutim radi česa ste prišli k meni in zagotoviti vam moram Se enkrat, da sem govoril P^d velikim knezom brez vsakega razžaljivega nagona o merah previdnosti v pristanišču. Nikdar bi se ne odločil k temu, da bi se opravičeval, če ne bi ravno sedaj carjeva služba zahtevala od nas oficirjev, da mislimo na svoje dolžnosti in ravno radi tega nameravam poziv na dvoboj pod vsakim pogojem odkloniti. — O tem ni govora — odvrne admiral Virent — prosim, poslušajte me, gospod general štesel, namen Mojega prihoda je čisto drugačen I General Stesel pokaže na stol, ki je stal ob pisalni "ftisi admiral Virent pa, ki je plašč in čepico že od-sede nanj. " Predvsem, general štesel — Bpregovori admiral yirent po kratkem molku, pri tem pa si je gladil svo-•1° že posivelo brado, kar je delal po navadi tedaj, kadar je bil v zadregi, — predvsem vas prosim, da 1111 Prijateljski stisnete roko, midva bova slučaj od danes pozabila! " K temu sem iz vsega srca pripravljen — mu je zagotavljal general štesel in položil svojo roko v admiralovo desnico. Nasprotno — nadaljuje admiral — nadejam se 8°spod general da si bova drug drugemu mnogo bliž-la' kakor sva si bila doslej ko se bom danes poslovil vas, tedaj naju ne bodo družile samo prijateljske Vezi in tovarištvo, temveč tudi sorodstvo! General štesel ne odgovori ničesar. Ni mogel razu-Rletii kaj naj bi pomenile te admiralove besede. ^ ^Ojna je pred vrati — nadaljuje admiral — lah-0 nam jo napovedali že jutri in četudi sem mne- 11 in . ' «a nas ne bo stalo mnogo truda, da obračunamo a (. »-era rumenim plemenom, smatram na drugi stra-ni j« J ° no-t vsakega vojaka da si svoj dom po mož- " 1 uredi preden- nastavi svoje čelo sovražnim kroglam, Tata Ksna odločitev mora priti tudi pri meni in tokrat ' "Pregovorilo srce. m»»,al^r0S'm' že vam morem s čim ustreči, gospod ad-aft reie general štesel, ki še vedno ni razumel J gre — tedaj računajte z vso gotovostjo name! — Vi veste moj dragi general — spregovori admiral po kratkem molku — da zastopam v ruski mornarici ugle'dno mesto. Razen tega sem bogat in da se doslej nisem ogledal po življenjski spremljevalki, se je zgodilo to radi tega, ker imamo mi pomorski častniki tako malo prilike, da bi mogli kakšno deklico temeljito spoznati in jo vzljubiti. Sedaj pa poznam deklico, ki mi izredno ugaja. Lepota mlade dame, njena krepost, razen tega pa dejstvo, da pripada dobri obitolji in ima očeta ki ga spoštujem in cenim — vse to me je potrdilo v moji odločitvi da ponudim tej dami svoje srce in roko. In radi tega sem prišel sedaj k vam, general štesel — vzklikne admiral z glasom, ki je zvenel skoraj svečano, in vstal — in prosim za roko vaše hčerke Ljudmile. Zaroko bi lahko praznovali preden bo napovedana vojna, ko pa se bo zopet mir naselil v deželi, bom odpeljal Ljudmilo na svoj dom in jo izpremenil v ad-miralico Virent. General štesel ni mogel spregovoriti niti besedice, tako nepričakovano mu je prišla ta zahteva. Vse drugo bi bil prej pričakoval, kakor pa da bi si Virent, človek pri šestdesetih letih, hotel izprositi roko njegove hčerke —• krasni dekliški cvet, njegovo Ljudmilo. Počasi je vstal general štesel, zmajal je z glavo, potem pa je dejal z drhtečim glasom: — Vaša želja, gospod admiral, je v čast meni in moji hiši o tem ni dvoma, toda razumeli boste, da pri tem nimam jaz odločilne besede. Tukaj je edino merodajna odločitev moje hčerke. če vas moja hčerka ljubi če mislite vi, da bi mogla biti z vami srečna, gospod admiral, tedaj seveda nimam jaz inčesar proti takšni odločitvi, sicer pa . . . — Sicer pa? — vpraša Virent v pričakovanju, ko je general štesel umolkni). — Dovolite mi, da vam povem resnico, tovariš — spregovori zopet general štesel. — Odkritosrčnost 'je vedno najboljša pot, posebno pa ob tej priliki, ko gre za življenjsko srečo dveh ljudi. Vi ste že šestdeset let stari, gospod admiral, moja Ljudmila pa šteje komaj osemnajst — ali pa vi zares mislite, da bi se vam posrečilo premostiti ta prepad med mladostjo in prihajajočo starostjo? Po mojem mnenju ni mestu med tema dvema do- bama. Ne, ne prigovarjajte mi, pustite me, da izgovorim, kajti rad bi vam prihranil razočaranje. Jaz ne verjamem da bi Ljudmila kedaj privolila v to. če pa bi storila to, tedaj bi moral svojega lastnega otroka prezirati, kajti moral bi jo smatrati za lii-navko, smatrati bi jo moral za stvor, ki mu manjkajo vsi ideali mladosti, ki stremi samo za tem, da bi živel v bogastvu in sijaju, da bi se usidral v lepem položaju. To so bile odkritosrčne besede moža in s tem bi se moral admiral brez dvoma zadovoljiti, toda Virent se je čutil v svoji' domišljavosti globoko užaljenega. — Če je človek po letih že zrel, vendar še ni starec, — odgovori admiral Virent — jaz pa mislim, gospod general, da bo vaša hčerka drugega mnenja. Domišljam si namreč, da sem opazil, da gospodična Ljudmila ni ravno nerada sprejemala mojega laskanja. — Ljudmila je vljudno in dobro dete — odvrne general Štesel —• in je pozornost, ki ste ji jo izkazovali ob priliki zadnjega plesa, sprejemala kot očetovsko naklonjenost. — Dovolj, — spregovori admiral Virent skoraj neprijetno —•' Vaše besede me začenjajo žaliti, gospod general. Toda jaz bi vas rad takoj prepričal, da se nahajate v veliki zmoti, če mislite, da bi si Ljudmila samo za trenutek pomišljala, če bi slišala, da jo prosim za roko. Radi tega vas prosim gospod general, pokličite takoj gospodično Ljudmilo, naj ona o vsem odloči. Mudi se, kajti kakor sem vam že enkrat dejal, ne bomo mogli proslaviti zaroke, ko bo pričela vojna. —Grom in peklo — si misli na tihem general gte-sel — mar moram zares temu staremu bedaku priskrbeti ponižanje, da ga bo Ljudmila odklonila? Toda če noče drugače, naj bo! — Moja hčerka je odšla seveda že k počitku —-reče general štesel — ker pa je to dejstvo izredn« važnosti, ne trpi nobenega odlašanja! Poklical bom Ljudmilo — oprostite me za nekaj trenutkov, gospod admiral, takoj bom zopet tu. General se priklone in odide iz sobe. Zunaj na hodniku pa se je prijel z obema rokama za glavo. — Ali je mogoče — vzklikne oče polglasno —. da m.----A IHfMB ® SLOVENSKI TEDNIK jfo..^: N« 821 Prašal sem več ruskih mladeničev, več ali manj dvajsetih let, kako ruska mladina razume življenje med spoloma. S prvega ni nihče razumel vprašanja — vprašanja, ki v globokem smislu za njih ne obstoja, vendar mi je eden odgovorih "Je tako lahko dobiti za živeti". Ostala je romantika in lirika, toda sentimentalnem je izginil. Ostala je ljubezen, ampak ne cveti več poezija ljubezni in maliko-vahje iste. Vsa skrb se polaga zdravju in vzgoji otrok. Imajo otroške vrtce in zavetišča. Za otroke morajo prispevati starši, če so poročeni ali če niso. Ruska mladina je zelo delavna, in je po svojih zmožnostih na odgovarjajočih mestih. Nihče se ne spodtiknje, če so zelo mladi moški na zelo odgovornih mestih, samo da imajo za to sposobnost Vodja vse ruske mornarice je štel komaj 30 let., ko je bil imenovan na to mesto. Vodja- tiska v zunanjem ministrstvu;, IJmansky, ima tudi še le 30 let. Mnogo drugih voditeljev in ravnateljev velikih državnih obratov imajo tudi komaj 30 let. Sicer pa ruska mladina še ni popolnoma na jasnem in so mnogi, ki ne želijo v vsej celoti nekdanjih časov in tudi sedanjega sistema ne morejo razumeti, vendar kadar stotisoči ko- iz nase nove domovine Bodi Bog zahvaljen dočakal je po tednih, da se mu je gospa Lizika pozdravljena vrnila. Kako lahko bi se bila ta vožnja v veselje za-vršila kot vožnja v smrt! Pa kaj pomaga denar, pa četudi desetinka milijona, ko je pretrgana nit življenja? Mrtvi so si vsi enaki. Ne ohčutijo revščine pa tudi bogastva ne morejo vzeti seboj. Don Sebastian naj Boga hvali, da ga pest usode ni hujše zdelala--- Sreča — tako pač lahko rečemo — ni stvar, ki jo vzamemo na plečo, ne da bi si pri tem posebno kaj mislili. Ako se nam sreča nasmehne, je k temu potreben tudi talent, ki zna to srečo uporabiti ter spraviti na pravi kolovoz. Kdor tega daru nima gorjé mu! Od največje sreče do največje nesreče je potem samo en korak. rakajo po ulicah in pojó veselo pod toplim solncem, pomeni nova doba Rusije. Samozavest podžiga mladino, tako, da se sama sebe dviguje. Revolucija, ki v zgodovini človeštva ni imela primere, se izpopolnjuje. Časopisje in kulturna gledališča, so srce nove generacije v Rusiji. x Blagor onemu, ki nenadoma prispe v posest velikega bogastva ter mu je z bogastvom vred bilo dano navodilo za vporabo, s kojim si lahko izkleše dosmrtno srečo in zadovoljnost. Da-li predstavlja nenadno bogastvo tudi srečo ali ne, to je predmet za filozofe. Da pa bogastvo samo in naj si bo še tako veliko, ne predstavlja vselej sreče, ali kakor ljudska govorica pravi, da ni rože brez trnja, to nam zgovorno dokazuje zgodba o Don Sebastianu. Sreča je opoteča. Ako komu naniza bogastva,, mu še zdaleka ne dovoli neskaljenega užitka. Le prečesto pomeša pelina v "ta belega" ---- )noi= iqc30e=:>e=i0i loaoc Krojacnica "/a Confianza" 8 ANTON KLINC o D Vam nudi na izbero najboljša nacionalna in agleška sukna, svetovnoznane tvrdke 0 "Camper" Delo prvovrstno — Cene ekonomične o ULICA ROSETTI 1527 Bs. Aires lonoE 30e30: ioooi se more. kdo tako zmotiti, v čnvstvili drugega človeka! Mar naj bi Ljudmila vzljubila starega admirala? Tedaj bi ne smela imeti oči v glavi, osemnajBtlet-im deklica bi morala biti brez srca. Popolnoma razumljivo bi mi bilo, če bi pripeljala danes prvega najboljšega mladega malopridneža, ki bi ne. imel v žepu niti pat rubljev in mi rekla: — Oče, tega ljubim, njegova hočem bitil — toda starega preživelega admirala — ne, ne, trdno sem prepričan, da se bo morala Ljudmila precej tr.uditi da bo ostala resna ko ji bom pripovedoval o ljubezni starega admirala Viienta. Med tem samogpvorom je general Stesel prispel do vrat Ljudmiline sobe. Tiho je odprl vrata,, kajti vedel je, da jih Ljudmila nikdar ne zaklepa. —'Ljudmila — vzklikne general polglasno in se obrne proti postelji, ki je stala pod svilnatimi zavesami — Ljudmila dete mojB, zbudi se, ker ti moram sporočiti nekaj važnega! Za svilnatimi zavesami se ničesar ne gane. Tudi ko je stari general močnejše zaklical, ni dobil nobenega odgovora. —- Kako trdno spi moji otrok danes — si reče general Stesel na tihem — kar škoda jo je buditi iz takšnega spanja, toda moram to storiti radi nesrečnega ženitvenega kandidata. Admiral Virent ne sme biti niti trenutka več v dvomu, da se nima tukaj ničesar nadejati. Greh bi bil, če bi pustil moža v tako smešni in neumni- domišljiji. General razmakne sedaj previdno svilnate zavese. Ime- njegove hčerk« mu je sicer le bdelo n« ustnicah, toda izgovoril ga ni več. Presenečeno in smrtnpbled jo gledal na dekliško ležišče ki je bilo še popolnoma nedotaknjeno. — Kaj pomeni to? — je spregovoril z drhtečim glasom. — Ljudmile — ni: — tukaj — ona — ni nocoj -»- niti legla k počitku! Sveti Bog, kaj se jo zgodilo tukaj? Ah, čemu se vendar strašim? — se je skušal pomiriti general čez nekaj trenutkov. — Mar ni zunaj krasna- iro$? ■ Ljudmilo je enostavno prevzela želja, da bi se še malo sprehodila po vrtu ob krasni mesečini. Prepričan som, da jo bom našel, če bom odšel na Vrt. Kljub vBem poskusom, da bi se pomiril, mu je bilo nekako čudnx> pri srcu, ko je odšel iz hčerkine spalnice in stopal po stopnicah navzdol da bi poiskal Ljudmila na vrtu. Njegova hčerka je bila sicer ubogljiv otrok in ko je enkrat odšla v svojo spalnico, je ni več zapuščala. Nikdar ni imela skrivnosti pred svojimi starši, tako si je general vsaj mislil. Kaj bi se neki moglo danes zgoditi, da je svojim staršem želela lahko no£ in vendar ni odšla k počitku? General gtesel stopi na vrt, obstal je iñ začel prisluškovati, če ne bi morda pslišal kje koraka svoje hčerko* Toda slišal ni ničesar. Sel je dalje, iskal, gledal, toda brez uspeha — svoje Ljudmile ni mogel nikjer najti. — Ah gotovo je tam v utici z japonskimi zvončki — vzklikne zdajci general. — Zakaj se nisem že prej tega spomnil — tam je bilo vedno njeno najljubše bivališče — tam je vedno rada sedela in sanjarila — tam jo bom našel. General Stesel pospeši korake, ki pa so utonili v pesku, s katerim so bilo posute poti, tako da je brez najmanjšega glasu prispel do utice. V trenutku pa ko se je hotel približati vhodu v utico, je obstal kakor okamenel in morda prvikrat v življenju se je pojavil v generalovih očeh nepopisen strah. General Stesel ni mogel verjeti svojim očem. Potegnil si je z roko preko čela in oči, kakor da bi hotel odgnati od sebe neke strašne sanjo. Potem pa je videl, da njegova hči, njegova Ljudmila počiva v naročju tujega človeka, ki ga je Stesel takoj spoznal kot pripadnika japonske vojne mornarice. Ljudmila pa je slekla svoja oblačila in se oblekla v uniformo japonskega pomorskega kadeta. Vse to bi bil general smatral za nemogoče, preoblečene sploh ne bi bil opazil, da ni slišal Ljudmile govoriti. Toda to je bil njen glas, o tem ni mogel dvomiti, to pa, kar je govorila, je nesrečnemu človeku odprlo oči vsem. Govorila je o svoji ljubezni o bolesti, da mora zapustiti svoje starše na ljubo svojemu dragemu. — In vendar moram to storiti — vzklikne Ljudmila — kajti brez tebe, Kirtu moj, moram umreti! Vzemi me s seboj, in ko bom morala po končani vojni s teboj v tujo državo, bom to z vesoljem storila. 2ena ti bom in četudi si siromašen, bom delila siromaštvo s teboj! — Hvala ti za te besede, ljubljena deklica — spregovori Japonec in si pritisne krasnega kadeta nežno na prsi — vedel sem, da ne boš omahovala, da si ne boš pomišljala. Toda, pojdiva sedaj, hitiva! čoln me čaka pripravljen in čimprej obrneva Port Arturju hrbet, toliko bolje za naju! Pri teh besedah objame mladi Japonec ljubljeno deklico in jo hoče odpeljati iz utice. — Stoj — nazaj! — zagrmi zdajci general pred njima. Niti koraka dalje, sicer se bo pripetila strašna nesreča! — Moj oče! — dahne Ljudmila in omahne skoraj brez zavesti mlademu Japoncu na prsi. Na lepem obrazu mladega Japonca se pojavi rahla senca, ki pa je prav tako hitro izginila, kakor je prišla. Krepko je uprl svoj pogled v orjaško generalovo postavo in spregovoril z mirnim glasom: — Vi ste to, general Stesel? Tem boljše! Tako vsaj ne bova prisiljena storiti to, kar sva hotela — želel» in morala storiti. In medtem ko je general Stesel vzdahnil in iskal besedi, je nadaljeval Japonec s krepkim in jasnim glasom: — Gospod general, jaz ljubim vašo hčerko že dolgo. Tu v Port Arturju sem jo spoznal, Ljudmila mi je darovala svoje srce. četudi sem sin rumenega plemena, moja Ljudmila pa rožnat cvet na kavkaškem steblu — kaj zato, general? Nadejam se, da ne boste istega mennja kakor vsi ostali in mi radi tega ne boste odrekli roke svoje hčerke, ker pa je vojna pred vrati, si želim svojo srečo spraviti na varno. In zato sem Ljudmilo proBil, da bi odSla z menoj, prisegam pa vam, general, pri svoji oficirski časti, da bom Ljudmilo izpremenil v svojo soprogo, ko mi bo to mogoče, in jo nameravam osrečiti! — Če bi ne bil s svojimi očmi videl vsega — spregovori general Stesel — in z lastnimi ušesi slišal, kar sem slišal, bi vas imenoval lažnjivca, kajti nikoli bi ne bil verjel, da bo moja Ljudmila poklonila svoje srce Japoncu. Toda če bi bili vi poštenjak, bi bili že zdavnaj prišli k meni in bi me odkrito in brez strahu prosili za roko moje hčerke. Jaz bi vam odgovoril, da te ženi-tve med vama ne moreta nikdar izvesti, kajti svoje hčerke bi ne dal nikdar za ženo poganu — med tem nemirnim časom tudi sovražniku! Sedaj pa končajmo ta prizor! Ljudmila, k meni, potem pa hitro v hišo! Vi pa, gospod, se ne drznite prestopiti praga moje hiše kajti sicer me boste prisilili da bom uporabil svojo pravico! Smatra vas bom za sovražnika in va» bom dal kot takšnega brez ozira na kaj drugega ustre-litl! (Nadaljevanja) N« 322 SLOVENSKI TEDNIK STRAN 7 Ing. O. Jekovec, Buenos Aires SOCIJAINA STRAN BOJA Z RAKOM (Dopis "Slov. Tedniku") VII. "SMRTONOSNI ŽARKI" (Nadaljevanje) Koncem preteklega stoletja, okrog leta 1895. so se v obliki opazovanj in poskusov raznih učenjakov dosegali na polju proučevanja svetlobe in elektrike uspehi, podprti z nekaterimi navidez neznatnimi tehničnimi pripomočki, ki že imajo in bodo imeli za človeštvo glo-bokejši pomen, kot bučne politične revolucije iz leta 1789 in 1848. Za tedaj nastajajočo elektrotehniko je bilo z gospodarskega stališča važno vedeti, kakšen odpor najde električni tok v raznih kovinah, ki bi prišle v poštev za prenos električne sile za'pogon strojev ali vlakov. Čim večji odpor, tem večja poraba struje, tim dražji pogon. Ko se je že preiskovalo odpor kovin, je bil samo en korak do vprašanja: kako močno strujo moramo imeti, da premagamo odpor zraka, ki se je izkazal kot slab prevodnik električne struje. Pokazalo se je med drugim, da moramo imeti strujo z napetostjo 142.000 Voltov, če hočemo da nam preskoči iskra med dvema poloma, oddaljenima v zraku 10 centimetrov. Navedeno številko boste mogli presoditi, če pomislite, da zadostuje v bakreni žici, ki vam vodi elektriko do električne svetilke v vaši sobi, napetost 250 Voltov. Od teh poskusov o toku električne struje v zraku, ki nas obdaja, je učenjak Geissler prešel k poskusom o toku električne struje v drugih, razredčenih plinih. Ker pa plina ne moremo zviti v žico, kot n. pr. baker, ga je zaprl V stekleno cev. Na enem koncu je elektrika strujila v cev, na drugem koncu je strujila ven. Pri tem je cev zažarela v krasnih barvah, različnih, kot so bili različni razredčeni plini, zaprti v cev. Njemu na čast se imenujejo take cevi z razredčenimi plini Geisslerjeve cevi. Za njim je prišel učenjak Crookes (Kruks). Opazilo se je sledeče: če se poveča razredčenost plinov v geisslerjevih ceveh, začenja izginjati krasna svetloba, ki so jo izžarevale, ter postajajo temne. Tedaj je začel Crookes proučavati take cevi, iz katerih je bil skoraj popolnoma izčrpal zrak. Ni bilo več žarkov one dolgosti, ki smo jih že omenili: tako dolgih valov, da jih naše oko še "vidi", to je občuti kot svetlobo. Ali poskusi so mu pokazali da strujijo med obema poloma vendarle žarki, nevidni, ki se širijo s hitrostjo od 10 do 100 tisoč kilometrov na sekundo. Imenoval jih je katodične ža,rke. Ko je učenjak Rentgen bolj natančno proučeval te cevi, je opazil, da poleg katodnih žarkov steklo takih cevi izžareva še neke druge žarke. Imenoval jih je žarke X. V matematiki se z grško črko X ožnača neznano veličino, katero moramo izračunati. Drugi so njemu na čast imenovali žarke X tudi Rentgenove žarke. Natančnejša raziskovanja teh žarkov so pokazala da: 1 — vzbujajo syetlikanje, če zadenejo gotove kemične snovi, to je, da se del njih spremeni iz nevidnih žarkov v žarke, vidne za naše oči; 2 — da delujejo na foto grafično ploščo; 3 — da so zanje prozorne tvarine, ki so za naŠe oko vidnim žarkom neprodirna zapreka; 4 — ¿a se dajo razdeliti, kot solnčni žarki žarke raznih barv, to je raznih dolgosti, tudi žarke raznih dolgosti. MODERNA' Edina in najbolj poznaaa fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENI-, Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa In dobro izdelana povedana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Aires ROJAKI S tem prihajamo od nevidnega tihega dela učenjakov raziskovalcev na praktično polje, s katerimi je gotovo že imel opraviti eden ali drugi čitatelj "Slovenskega Tednika". Radi svoje lastnosti, omenjene v točki 1) in 3) nam omogočajo, da vidimo "skozi steno": če med izvor takih žarkov in zastor, namazan s svetlikajočo tvarino, postavimo človeka, vidimo na zastoru njegovo okostje. Žarki X so prodrli skozi meso kto skozi zrak, a skozi kosti ne. Tako sliko imenujemo radijoskopíjo. Če mesto svetlikajočega zas to ra postavimo í'o-tografični aparat, dobimo sliko na fotografični plošči, ali kot jo sicer imenujejo, radijografijo. Rentgenovi žarki, torej žarlu^ X, gredo skozi aluminijevo ploščo kot skozi les ali kot svetlobni žarki skozi zrak, dočim je zanje svinec taka zapreka, kot zid za solnčno svetlobo. Učenjak Rentgen je s tem napravil člove,-štvu uslugo, ki je mnogo važnejša, kot zasluga premnogih veličin, katerih dolgočasni spomeniki se šopirijo po raznih javnih mestih. Ta zasluga nam bo tem jasnejša, če pogledamo, kako važne posledice je omogočilo proučevanje njegovih dotlej neznanih žarkov X. Do-vedli so namreč do najdbe radija in s tem do zelo praktičnih posledic tudi na polju boja z do tedaj neozdravljivim rakom. (Nadaljevanje) Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk. ki oglašujejo Slov. Tedniku. Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno do bro in točno postrežem S tem koristite samim sebi in listu obenem. Krojačnica mozetič Cenjenim rojakom sporočam, da sem do bil poletne vzorce. De lo prvovrstno, cene zmerne, blago trpežno Se priporoča Sebastjan Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) STRAN 8 SLOVENSKI TEDNIK N» 322 PRIMORSKE VESTI .t - CECCHELIN ZOPET ZARPT TRST. — Znani tržaški humorist Cecchelin, ki v teh hudih časih še vedno razveseljuje publiko, je ponovno pod ključem. V nekem gledališču v Trstu je pred kratkem nastopil in po njegovi navadi vprašal občinstvo kakšna razlika obstoji med Abesinijo in Italijo. Ker ni nihče znal pravilno odgovoriti, je sam odgovoril : "In Italia se mori de fame, in Abissinia se mori de sete". (V Italiji umirajo od lakote, v Abesiniji od žeje). To je organom javne varnosti zadostovalo, da so ga vtaknile za nekaj časa v luknjo. ZAOONETNA SMRT JANEZA ŠKERJANCA MATERIJA. — Dne 12. avgusta t, 1. je odšel trgovec in gostilničar Škerjanc Janez iz Artviž od doma. Odšel je v Skadanjščino, kjer je imel namen kupovati živino, pa se ni več vrnil. E-najsti dan po odhodu od doma so ga našli pobitega in oropanega pod vasjo Poljžane. — Kot so domačini ugotovili sta Škrjanca napadla in oropala dva italijan. vojaka, katerih je bila okolica polna zaradi vojaških vaj. A kljub temu so oblasti aretirale in zaprle dva domača fanta iz Poljžan, čeprav dobro vado, da sta nedolžna. Pokojni je bil znan kot trden in zaveden človek, ki se ni uklonil fašizmu. Bil je že v prvih letih okupacije konfiniran; odvzeli so mu tudi gostilniško koncesijo pa so mu jo pozneje vrnili. — Kljub temu da so vsi vaščani pristali na vpis v fašistično stranko, je on ostal trden in se ni vdal. Bil je splošno priljubljen in spoštovan; za njim ne žalujejo samo sorodniki, ampak tudi vsi zavedni okoličani. INCIDENT OB MEJI LOŽ. — V petek dne 6. t. m, popoldne je nekemu graničarju pri karavli na Ostrem vrhu ušel kakih 10 m čez mejo na italijansko stran graniearski konj. Na prošnjo .graničarja, naj mu miličnik zapodi konja nazaj mu je ta odgovoril, naj gre sam ponj. Na to se je grani-čar odpravil po konja na italijansko stran, kjer ga je napadel miličnik s puškinim kopitom ter so nato tudi streljali nanj in ga zadeli. Krogla mu je prebila prsni koš, ga neravno ranila, vendar je pa, upati, da bo okreval. Na lice mesta je prišla uradna italijanska komisija, o njeni ugotovitvi pa nam ni ničesar zna- ae»a- * . i j^A STROGE KAZNI ZARADI POSKUŠANEGA BEGA ČEZ MEJO! Pred goriškim sodiščem se je vršil v soboto proces proti ^¡4 letnemu Ivanu Sfiligoju in 25-letnemu Radoslavu Rusjanu iz Kozane v Brdih. Obtožena sta bila, da sta zaradi vpoklica k vojakom nameravala zbežati čez mejo. Sodišče je ugotovilo, da prvi del obtožnice ni bil utemeljen, vkljub temu ju je obsodilo na zaporno kazen po 6 mesecev in na globo po 1000 lir. Istega dne so čepovanski karabinjerji prijavili sodišču 29 letnega Alojzija Vončino iz Lokavice pri Kanalu, ki je prav tako brez potnega lista zbežal preko meje! KMEČKO DEKLE TONČKA CIGALE HOTEDRŠ1CA. — Že meseca julija t. 1. je naš list poročal o zagonetni aretaciji 22-let-nega kmečkega dekleta. Tončke Cigale iz Novega sveta pri Godoviču. Karabinjerji so jo nekega dne v juliju aretirali in odpeljali v zapore, odkoder se do danes še ni vrnila. O vzrokih te aretacije ni takrat nihče ničesar vedel in ravnotako tudi danes ne. Pred časom su jo odvedli v koprske zapore, kjer je še danes zaprta. K njej ne sme nihče od domačih in znanih. Ubogo dekle, ki prav gotovo popolnoma po nedolžnem sedi med zidovi koprskih ječ, vzbuja med domačimi čimdalje, več sočutja, med rvojci pa skrb in žalost. Francoski socialistični dnevnik "Le Populaire" prinaša izčrpno poročilo o stanju Slovencev pod Italijo, katero je poslal listu njih poročevalk ijki je na potovanju po osredni Evropi. Pisec je zelo na-tačno pdiičen o kulturnem, gospodarskem in političnem stanju Jugoslovanov pod Italijo in pravi, da dokler bo ta manjšina nesvobodna, en bo prišlo med Rimom, in Beogradom do zbližanja. Angleški list "Manchester Guardian" piše, da nemška fašistična propaganda dela na tem, da bi postal Trst nemško pristanišče in da Slovenci želijo biti raje pod Nemčijo kakor pa pod Italijo. Vsekakor je to zelo jalavo upanje. Bukovica. — Neznanci so obesili na dimnik neke tvornice Jugoslovansko zastavo in ko so jo ka-rabinjeri in fašisti drugo jutro zapazili so pričel^ streljati na njo dokler jo niso sklatili dol. Kdo je ponesel zastavo na dimnik ne morejo izslediti. Lovran. — Lovrenc Ivružič in Jure Kozul sta bila obsojena bsak na 6 mesecev zapora, ker sta pretepla dva italijanska vojaka, ki sta hotela grozdje krasti. Bistrica. — Neki Veliki Šmaren so se Vojaški in fašistični častniki podčastniki stepli da je tekla kri, in so bili vsled tega fašisti odpoklicani, da ni prišlo še do večjih škandalov. Vrbovo. — Neki fašistični podčastnik je z motociklom smrtno povozil nekega mladeniča iz Klane in je vse to na lastne oči videl Kre-gar Stanko in je tako tudi, kot je videl, sporočil oblastem, ki pa so ¡»a zaprle. PRVI BOLNIKI IZ ABESINIJE TRST. — V Sv. Križ pri Trstu se je vrnil iz Abesinije na bolezenski dopust neki mladenič. Vojaške o-blasti so ga poslale domov, ker ga vsled prenapolnjenosti bolnic niso mogli sprejeti, oziroma obdržati dalj časa v bolnici. Imenovani je obolel na tako zvani rumeni mrzlici. Odšel je v Afriko popolnoma zdrav in je bil po zunanjosti visok, stasit mladenič. Ko se je vrnil ga skoro nihče ni mogel takoj prepoznati. Oblasti so mu prepovedale govoriti o položaju vojaštva. I/AŠE POŠILJKE IN PRIHRANKE V Banco de Boston, kakor Vam je dobro znano boste dobili najboljši način za pošiljanje denarja v Evropo, bodisi po pošti, z avijonom ali brzojavno. Kar se pa Vaših prihrankov tiče so popolnoma na varnem, ker Vam za to jamči ogromni kapital celokupne imovine naše centrale v Bostonu (Severna Amerika). JUGOSLOVANSKI ODDELEK v katerem Vas bodo poslužili uradniki Vaše narodnosti in kateri je odprt od 9 do 18 ure (ob sobotah od 8.30 do 11) bode vsaka Vaša želja, in zahteva naj-točnejše izvršena. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Oral. Mitre 301 (Avellaneda) — Córdoba 1223 (Ros«"10' POVJERENJE — ULJUDNOST — SIGURNOST — BRZOi> N9 322 SLOVENSKI TEDNIK STRAN 9 SLAVKO BEVK KONFINIRAN GORICA. — Znani politični jetnik Slavno Üevk iz Cerknice, o katerem je naš list poročal, da je bil iz dosedaj še neznanega vzroka postaven pod konfinaeijsko komisijo in konfiniran ua 5 let (po drugih vesteh na 3 leta) je bil Poslan na otok Ventotene v Tirenskem morju, ki je poznan večini konfiniraneev, kjer bo predal naloženo kazen. REKA. — Naš list je že neštetokrat poročal 0 begu mladeničev, ki so vpoklicani k vojakom 111 o raznih drugih neprilikah, ki se dogajajo 'talijanskim oblastem v obmejnem pasu. Zato Postajajo oblastva čimdalje bolj oprezna in se Poslužujejo najrazličnejših načinov pri mobi-'iziranju mladine. Tako so pred dnevi v našem mestu neke no-(!1 karabinjerji udrli v stanovanja in aretirali okrog 140 mladeničev, ponajveč tovarniških Sevalcev. Vsi so bili odvedeni v teku noči iz stanovanj in pridržani v zaporih. Aretirance, niso bili prej obveščeni po vojaških oblasti, ®o po aretaciji takoj odposlali na določene vojaške urade. Pri odhodu niso smeli niti poslovi se od svojcev, niti obračunati svojih zaslužkov pri podjetih in delodajalcih, ampak oditi ^ako, kot so jih karabinerji ob aretaciji odnehali. Ta slučaj je razburil prebivalstvo in zbu-še večje nezaupanje ter strah pred Abesi-»ijo. Obsodba Leopolda Riiavca Pred tedni smo poročali, kako je 22 letni ^Onold Riiavec iz Šempasa. ki je bil aretiran, je hotel brez potnesra lista čez mejo, zbe-^ iz zaporov v Ajdovščini in bil dva dni poz-ponovno prijet. Sodna preiskava je bila Proti i'jemu pospešena in v petek ga je mali *e»at goriškega kazenskega sodišča obsodil na meseca ječe in plačilo sodnih stroškov. PRAKTIČNI NASVETI Kadar si umivaš lase, jih dobro obriši z bri-sslkami, da se hitro posuše. Mokre lase česati ni dobro; posebno ne takih las, ki se sami ko-draio. Če imaš pa trajne kodre, jih mokrih sploh ne smeš česati, ker gredo kodri potem narazen. Kako čistimo madeže. Kadar čistimo madeže na obleki, položimo zmerom večkrat zloženo krpo pod madež, da nam madež, ko ga čistimo, vsrka in ne pride tekočina, s katero čistimo, na čisto blago. Če je na obleki masten madež in ga ne moremo odpraviti ne z bencinom, terpentinom ali salmijakom, tedaj, položimo tisti del obleke na prazen lonec -ip vlivamo previdno vrelo vodo na madež iji ga na ta način izperemo. Po potrebi še malo madež namilimo in dobro izperemo. Potem položimo na mokri del obleke suhe. čiste krpe, da vsesajo mokroto, in nato še vlažno obleko zlikamo. Če je pa obleka le preveč umazana, jo je naibolie oprati v topli mulnici, nato v čisti vodi dobro izprati in neovito obesiti, da voda odteče. Nato zavijemo obleko v suhe krpe in še vlažno zlikamo. Oprano obleko likamo zmerom na krivi strani, ker se sicer blago sveti. Če pa hočemo pri moških hlačah zalikati gube, jih, ko so že na krivi strani lepo zlikane, zlikamo še na pravi strani, in sicer z mokro krpo. Kako peremo svilene nogavice. Pripravimo si mlačno vodo, v kateri razstopimo milo (svilene noeavice se ne smejo namiliti) in malo soli ter jih v tej tekočini mencamo, nato v mlačni vodi izperemo. Zadnji vodi dodamo malo kisa in jih samo malo otisnemo in v senci posušimo. Če nove nogavice, preden jih oblečemo, preperemo v mlačni vodi in posušimo, so mnogo trpežnejše, kakor pa, če kar nove oblečemo. IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires Veliki zavod RAMOS MEJIA V dar dobite ..'T-.t Qa vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD Prodohivajte novih naročnikov ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioleta! žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA BIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, USE8A, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Nad zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECOIJALISTI Je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 RIVADAVIA3070 oncB' Dr MILOSLAVICH Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. ®e govori slovensko, nemško in špansko. petnajstdnevno plačevanje garantirano zdravljenje Zdravnik za notranje bolezni. Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj. "Prejema: od 11 do 12 i nod 3 do 7 zvečer. Ulica Reconquista 629 TJ. T. RETIRO 1852 Trgovina vina in jestvin rojakom se priporočata brata KURINČIC Ulica CHICLANA 3899, vogal Castro T. 61-3681 — Buenos Airea Telef0l nična in druga naročila se dostavljajo na dom 0b nedeljah vhod Castro 2296 Medicina News Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov. 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje ir zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Načelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd. Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih cenili, Natančni pregled od zdravnike specialista rač unamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni DAJEMO ZDRAVNIŠKA NAVODILA TUDI TISTIM, KI ŽIVIJO NA DEŽELI Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob ne deljah in prazniki od 9—12. OOVORTTVrO SLOVENSKO 28 S UIP A C H A 28 Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zdravnika zatecite so na Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL i Speciialisti za sigurno in hitro zdrajltenie — Bfenoraffiiei- Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN WIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH ÍN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606 - 914) / Krvne in ftožrL bolezni ZA SLOVENCE/RVjf PREGLED BREZPLAČNA | Ženske bolezni, bolezni matejmice, fajčnika, prostate in neredno perao. — Specialist! za pljučne, srčfe, živčne in reumatične bolezni | ŽARK/x — DIATERMIA — ANALIZE I GOVORI SE SI OVEJjfBKO / Sprejema se od 9. do lf in od 15 do 21. A ALIE CANGALLO 1542 I / Dr. Carlos A. Urquino Otroške bolezni Zdravnik od zavoda sirot in španske bolnice Ultravioletni žarki Sprejema od 15 ure do 17.30 Juramento 4874 U. T. 51 - 3604 Buenos Aires GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope dospejo: 19 Okt. High. Monarh 24 „ Conte Grande 27 „ Mendoza 28 „ Vigo Odplovejo: 20 Okt. Cap Arcona 23 „ Formosa 24 „ C. Sto. Tomé 25 „ M. Sarmiento 28 „ Conte Grande KLEPARSKA DELAVNI A Napeljava vode, elektrike in gasa, (plomería, cinguería, calefacciónf electrici-v dad,, hojalatería mecánica). / IVAN KOŠUTA i# DRUG priporoča Cucha Cucha 2601 U. T. 59 - 2561 Aires INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL VELII KLINIKA BLENORAGIA in njene posledice SIFILIS —Kri, živčne bolezni, Srce, Pljuča in Notranje bolezni na splošno Najstarejši zavod katerega vodi njegov lastnik DR. D. S T I G O L Sprejema od 9 do 12 in od 15 do 21 CONSTITUCION Dr. J. HfiHN ŽENSKE BOLEZNI — MATERNICA — JAJČNIK — PREZGODNJA ALI ZAKASNJENA PERIODA — BELI TOK — NOTRANJE BOLEZNI ŽELODEC IN DROBOVJE — GONOREJA, MEHUR, OBISTI ULTRAVIOLETNI ŽARKI Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Sprejema od 3—8 zvečer Tuenmán 2729, esq. Pueyrredón NIZKE CENE Zastopana po profesorjih specializiranih v najznamenitejših zdraviliščih v Evropi nastavljenih nalašč za zdravljenje slovensko kolektivitete. Modeme razkuževalnico veneričnih bolezni BLENORAGIA zastarela in kronična, naglo in garantirano ozdravljenje. SIFILIS v vseh svojih stopnjah, model no zdravljenje. ENFER-KRI IN KOZA; — izpahljaji, Eczeme, izpadanje las. SPOLNA 6IBKOST (impotencia). SRCE, pljuča, kašelj, naglo hujšanje. ŽELODEC teško prebavljanje, črevesje. GRLO, nos, ušesa, žarki X, diatermia. REVMATIZEM, Hemoroides, norvoznost. Rezervirani konsultoriji za ženske, neredno perilo, nosečnost in porodi. Preiščite se potem naših zdravnikov, da boste dognali njih sposobnost in njih zdravljenje z garantijo za Vaše hitro ozdravljenje. t POPOLNO OZDRAVLJENJE $ tedensko $ 5.—. PREGLED IN ANALIZE BREZPLAČNO Od 9 do 12; ob nedeljah in prazriikih od 19—12. 40.— BD0de IRIG0YEN1548 -cmllm Í-üí-A. ¿ ¿aSAAr. ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322 Año Vil. Núm. 322 BUENOS AIRES PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja; Uredniški odbor.