• POČITNIŠKE DNI SMO PREŽIVELI
VSAK PO SVOJE
Za večinood nassodopustizanami. Preživelismojih vsakposvoje: doma, na ntoiju, v hribih, pri prijateljih in znandh. Morda smo pre-brali kako knjigo, si ogledali film, se več ukvarjali z otroki in podobno. Najbrž smo se včasih tudi pritoževali nad vremenom, visokimi cenami na morju,zastoji v prometu ... in se ob vsem tem kdaj pa kdaj tudi raz-jezili. No, k sreči počitniška jeza hitro mine. Poglejmo, kako je nekaj naših občanov in delavcev preživljalo poletne dopustniške in počitni-ške dni.
nas je v podjetju veliko. Čeprav vreme ni bilo najboljše. naju to ni motilo, saj nama z ženo ni za vročino, kopali pa smo se lahko vsak dan. Na morje grem zato, da se sprostim, da pobegnem iz vsa-kodnevnega življenja. Na dopu-stu se počutim bolj svobodnega.«
Robert Delorenzo, upokoje-nec: »Letos sploh nisem pomislil na to, da bi nekaj dni preživel bolj počitniško, čeprav sem prejšnja leta vedno hodil na tnorje. Dvakrat na teden zaha-jam na strelišče, kjer se naša ekipa trap sekcije Bine Grajzer pripravlja na državno prvenstvo v Sarajevu. Prenavljam tudi sta-novanje, skrbim "za olimpijsko strelišče v Tomačevem, obenem pa sem pri lovski družini Pugled zadolžen za zgraditev lovskega bivaka v Javoru. Že z iskanjem dovoljenj in pripravo pogodb je veliko dela. Nerodno je, ker doma še vedno nimam telefona, oeprav že več let prosim zanj.«
Vinko Kokalj, mizar v po-djetju Mizarstvo in tesarstvo Za-dobrova: »Teden dni sva z ženo preživela pri znancih v Dort-mundu v Nemčiji. teden dni pa na morju v kampu Fontana. kjer ima naše podjetje prikolico. Otroci niso šli z nama, ker so že tako veliki, da gredo kar po svoje. Prav v Fontani smose pred štirimi leti spoznaliznašiminem-škimi znanci in letos smo jih obi-skali. Sprejeli so naju zelo lepo, saj so tudi oni iz Jugoslavije tisti-krat odšli zelo zadovoljni.
V Fontani smo letos letovali že petič, toda le za sedem dni, ker
»Najbolj sem na morju letos pogrešal kavo,« je najprej pove-dal Vojko Fink, vodja proizvod-nje v Elluksu. Tokrat je z družino že četrto Ieto preživel dopust v Premanturi pri Pulju. »Oče ima tam prikolico, pa si jo včasih spo-sodimo tudi mi. Ne morem si namreč zamisliti, da bi dopust preživel v hotelu. Ne le zaradi denarja, saj tudi kampiranje ni poceni. Če takole kot mi preži-viš dopust, si manj odvisen od storitev drugih, marsikaj lahko sam postoriš; ne preganja te čas, svoboden si. Zajtrkuješ, kosiš, skratka ješ in tudi počenjaš vse drugo takrat, kadar želiš. Vreme smo imeli lepo, čeprav je bilo ta čas v Ljubljani hladno in dežev-no. Preskrba pa je bila glede na prejšnja leta slabša. Mi smo imeli še srečo, ker smo prišli v kamp konec junija, ko naval turistov še ni bil tako velik. Tudi z dolgimi vrstami v trgovini smo se morali sprijazniti.«
Anica Stanovnik, administra-torka vOlmi: »Polovico dopusta je že za mano. Preživela sem ga z družino v Loparju na Rabu. Sedem dni smo bili tam s prijate-lji v njihovi prikolici. Vreme je bilo lepo, tudi okolica je zanimi-va. Naše podjetje ima sicer pri-kolice v Fažani in na Hvaru, tod;i v dveh letih. od kar delam tu, še nisem letovala v njih. V Fažani se mi zdi premirno. Hvar pa je daleč. Rada hodim naokrog in vidim kaj novega. Podnevi smo se kopali, proti večeru pa smo večkrat odšli na Rab, obiskali znance v Banjolah, kjer smo v
Stirinajstlelni Igor in devetletni Alei, Drago inMatjaž iz Novosad-ske ulice 12 in 14so medpočitnicami odšli na morje, biliso pristarih starših, največ dni pa so preživeli kar v Štepanjskem naselju. Toda tudi tu se niso dolgočasili. Igrali so se z žogo, vozili s-kolesi, zahajali v bazen na Kodeljevo, se igrali vojno s kartami (na sliki) in počenjali še nešteto drugih st vari, sa j je bila v poletnih mesecih skoraj vsaka ulica v Štepanjskem naselju tudi igrišče.
prikolicah moževega podjetja lani preživeli dopust, zvečer pa smo hodili ob obali, včasih tudi dve uri daleč.
Drugi del dopusta pa bomo preživelikardoma.Zidamohišo.« Besedilo in slike: DARJA JUVAN