94. številka. LjiMjan, v sredo 25. aprila 1900. XXXIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vae leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežela toliko več, kolikor znala poštnina. — Posamezne številka po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od atiriatopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo ipoSUjati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — .Narodna Tiskarna11 telefon št 85. „Slovenska" deputacija v Gradcu. (Dopis s Štajerskega.) Nemška gospoda v Gradcu vzlic svoji brezobzirnosti napram slovenskemu narodu vendarle čuti, da ni dobro struno preveč napenjati, in v zavesti premnogih svojih izrekov, razkritih v oklicu naših poslancev, sluti, da je treba krivdo nekoliko lepšati, in to tudi z nehonetnimi sredstvi, če drugače ne gre. Na glavni del slovenske obtožnice, ki se nanaša na narodnost, na vitalne potrebe našega narodnega obstanka, nemška oholost sploh ne reaguje. Da je treba spodnještajerske Slovence kot odlomek slovanskega plemena brezstidno podaviti v velenemški klavnici, to za te kulturonosce sploh ni nobeno vprašanje, to se razume samo ob sebi. In brezmejno cinično in frivolno se sklicujejo Nemci pri tem na zmešane pojme onih nesrečnih narodnih elementov, ki so baš vsled nemške brutalnosti in nemškega nasilstva izgubili narodno zavest ali pa še sploh niso mogli postati narodno-zavedni, ker jim je to zJbranilo ravno dosedanje nemško brutalno postopanje napram najprimitiv-nejšim in naj opra vičenej šim narodnim zahtevam slovenskega programa. Kmetski členi one „deputacije" so sad nemške krivice in nemškega nasilstva, in na svojo lastno krivdo, na svoje pregrehe in krivice se sklicevati in opirati, kadar se je treba zagovarjati ali kadar hoče kdo nove krivice delati, to je nepošteno, grdo, ne glede na to, da to nikdar ne more biti nikak zagovor, nikako opravičenje ali celo vspodbuda za nove krivice. D oči m narodno zatiranje nemškega življa nemške večine nič ne ženira, sramujejo se vendar-le sedaj občeznanega dejstva, da Slovencem iz narodnega antagonizma niti onih gospodarskih dobrot ne privoščijo, ki jim po njihovem številu in po davku gredo. In naročili so si znano deputacijo, da bi jih vsaj v tej točki nekoliko oprala. Pa čudo golemo! Tudi ta deputacija je morala ravno isto povdarjati, kar so po- slanci že tolikrat tožili, kar omenjajo tudi v oklicu na volilce, in tudi dosegla je bržkone ravno toliko, da se ji je od vseh strani »blagohotno obljubljalo, kolikor bo mogoče". Nemci si lahko domišljajo, da so ovrgli očitanje, da se zanemarja gospodarski Spodnje-štajersko s tem, da so zopet nekaj obljubili in sicer to pot iz jeze na slovenske poslance. Če končno iz jeze na slovenske poslance in abstinenco regulirajo Pesnico, ni to uspeh one deputacije, ampak ravno uspeh naših poslancev iz zbornice. In že to bi bil uspeh, ki ni najmanjši, katerega bi bili pred vsem veseli členi one deputacije. Deputacija sama pa je čisto navaden manever, ki si ga je večina ad hoc naroČila. Kako bi mogel sicer imeti poslanec Posch pripravljeno dolgo in gostobesedno izjavo nemškonacionalnega kluba, ki jo je takoj spustil pred deputacijo? Ves manever je pripravil uradnik nemškega viteškega reda pri Veliki Nedelji, neki Nemec Flucher, katerega omenjeni red samo za to plačuje, da v svojih 24 prostih urah na dan po ptujski okolici kaline lovi. Omenjeni red in njegovi uradniki so sploh prava nesreča za vso okolico. Da se ljudstvo slepi, sezidali so v Ormožu ti nemški „ vitezi" bolnišnico, ki jo je sam mariborski knezoškof z velikim pompom in z dolgim slavnostnim govorom o „velikih dobrotnikih našega naroda" blagoslovil. Seveda imajo tudi nemško osobje v bolnišnici, ki pa sprejema le do 20 bolnikov; najhujše bolezni so izključene iz te hiše. V narodnem in gospodarskem oziru pa je nastopanje tega reda in njego-govih organov, samih zagrizenih sovražnikov našega naroda, naravnost osodepolno za ormoški in ptujski okraj. Ker imajo leti dovelj sredstev na razpolago, dobili so več narodno mlačnih in nezavednih ljudi v svoje zanjke. Če se kmetu plača vožnja in druge potrebščine na potu in se mu še pove, da gre za tako važno stvar, kakor je v tem kraju regulacija Pesnice, ni vrag, da bi se ne dobila taka deputacija še za dalje, ne samo za Gradec. Da je narodna zavednost v tem kraju tako grozno imaginarna, temu so krivi tudi slovenski tako- zvani .vodilni" politiki v Ormožu, katerim se pod nosom goje take čudne .deputacije". Toda o tem ne razpravljamo danes. Občinski odborniki so Šli v Gradec kot privatni ljudje, kot znanci in prijatelji omenjenega oskrbnika Flucherja, ki je bil ,wortfiihrer" in je peljal svoje ljudi seveda najprej k Walzu, ki je v zbornici imenoval Slovence morilce in roparje. Da so baš tega Walza poiskali, to je dokaz, da so bili res zastopniki slovenskega ljudstva, ki je končno samo prišlo do besede! Kaj ne, Tante „Tages-post"? — Nobeden kmečkih mož ni nikogar zastopal, ampak šli so v Gradec kot posestniki ob Pesnici, kjer se jim dela velika škoda. Prašal sem sam enega teh mož, srečaje ga na ulici, kaj dela v Gradcu, in odgovoril mi je: „Pesnco reguliramo". Nemško časopisje in nemška gospoda okoli njega se je s svojim „Ereignissom" (Tagespost) temeljito osmešila. Ni dovolj, da so nam skrajno krivični, hočejo še nas afroclati" s takimi „Ereignissi". In potem kriče, da slovenski narod ne stoji za poslanci! En nemški oskrbnik in par nezavednih kmetov še ni slovenski narod na Štajerskem. Če hočete zvedeti mnenje na-| saga ljudstva, boste morali priti na volilne shode med ljudstvo, a ne naročati si tako klavernih deputacij, ki so zelo slaba sredstva, s katerimi bi radi podpirali svojo še slabejšo in krivično stvar. Tudi za gospodarske kosti, s katerimi hočete kaptivirati ljudstvo, slovenski narod na Štajerskem ne bo prodal svojega jezika in svoje narodnosti, katero je že tudi na ptujskem polju hrabro branil zoper barbarske napadovalce. Deželni zbor kranjski. IX. seja dne 24. aprila 1900. (Konec.) Posl. Ažman je poročal o letnega poročila deželnega odbora § 8. „Ljudske, srednje in visoke šole. Posl. Žitnik je priporočal, naj se šole ne razširjajo, češ, najboljše so jedno razrednice, potem pa je govoril o stroških za šolstvo, na kar mu je odgovarjal deželni predsednik. Posl. dr. Schaffer se je pritožil, da je nemška dekliška šola v Ljubljani slabo nastanjena in vprašal, kaj se misli storiti, da se šola boljše nastani. Župan Hribar je priznal, da so prostori nedostatni, a tako grozni niso, kakor se slikajo. Kraj je pripraven, svetlobe in zraka je dovolj. Razmere tu se še primerjati ne dajo razmeram, ki so desetletja vladale na gimnaziji. Mislilo se je, da bi se šola preselila tja, kjer je zdaj slovenska dekliška šola, a deželni šolski svet je sklenil, da se ima ustanoviti tretja deška ljudska šola in je namignil, naj se nastani kjer je slovenska dekliška šola. Župan je izjavil, da še ne more ni-kake obvezne izjave podati, da pa bosta mestna občina in pa mestni šolski svet kar mogoče storila, da se nedostatki odstranijo. Posl. Hribar je dejal, da Lenarčičeva resolucija glede realke premalo obsega, ker ni rečeno v njej nič glede realčnega zakona Poročilo deželnega odbora pravi la-konično, da zakon ni bil odobren, vzrokov pa ne navaja. Zato bi bilo treba, da stopi deželni odbor v zvezo z vlado, in da potem pr3dioži nov načrt realčnega zakona > a-dalje je omenjal govornik sklepa, naj se imenuje poseben deželni šolski nadzornik za ljudske šole. Sedanji nadzornik, ker ima nadzorovati tudi vse srednje šole in toliko pisarniškega dela, že fizično ne more zmagovati svojega dela. Končno je govornik omenjal šolskih knjig za višje razrede. Govornik je predlagal tri resolucije, katerih prva zahteva, da se predloži nov načrt realčnega zakona, druga, da se nastavi poseben šolski nadzornik za ljudske šole in tretja, naj deželni odbor pospeši izdajo šolskih knjig in stori potrebne korake, da se uvede v višjih gimnazijskih razredih slovenski učni jezik za nekatere predmete. Deželni predsednik baron Hein je rekel, da je prejšnji učni minister obljubil imenovati druzega deželnega šolskega nadzornika. LISTEK. V nebesa. Poljski spisal Kazimir Tetmajer. (Konec.) Tako sta pela drug drugemu preko daljave, da je odmevalo tja daleč, in solnce je sijalo tako svitlo, da se je veselila vsaka cvetka. Ali kadar je začel stari Tomek v koči svirati na citre ter je Vojtek poskočil na ples! Ni ga bilo urnejšega plesalca od njega. Dvigal se je nad zemljo, kakor da ima na ličnatih čevljih pritrjene sokolje peruti. Vsa dekleta so ga hotele snesti z očmi, toda on je bil samo njen, bil je Han-kin ljubimec. Ali kadar je lil dež, ter so sedeli vsi pri ogledovalnici! Vojtek jo je objel okrog pasu ter jo pritisnil k sebi, in njej je bilo, kakor da jej hoče srce skočiti iz prsij. Kadar jo je poljubil, jej je bilo motno v očeh, iu ustne se niso hotele odtrgati druga od druge. Bil jej je dražji kakor zvezde, kakor solnce na nebu. Stari Tomek je brbljal svoje povesti, ona pa sta sedela ob stražnici, naslonjena drug na druzega ter poslušala. Oh, ti ljubo, mogočno nebo, sedaj pa je bilo vse pri kraju, kakor nočen sen!.. . Prešlo je, in nikdar več se ne povrne . . . Ostavila je že davno koče, šla je naprej. Sneg je bil vedno višji, in veter je pihal vedno hujše, tako da je zastajal dih v prsih. Na strani, tam daleč je švignilo mimo par zastrašenih srn, — ena, dve, pet, je štela Hanka. Hitela je tja v daljo. Njena senca se I je temno izražala na snegu v presekih, potem je zopet izginila. Nevede se je obrn la Hanka v isto stran ter stopala naprej- Moči so jo začele ostavljati, in rudeče luči, kakor ognjene iskre so plesale pred njenimi očmi, najprej od daleč, potem vedno bližje in gostejše kakor krvav dež. In mrzlo je bilo, kakor da ji je obložil kdo vse telo z ledenimi kepami. V glavi ji je čudno šumelo, in v možganih jo je nekaj peklo. Ustavila se je. Povsod naokrog gore, bele terase, črni skalni grebeni brez snega, tako visoki, kakor se ji niso zdeli nikdar preje, v sneg zakopano malo, zmrznjeno brinjevo grmovje, prepadi, v katere je poganjala nevihta kupe snega; na nebu solnce kakor za svinčenim zastorom, brez svita, brez življenja. Strašna, topa pustinja... j Toda Hanka je stopala naprej, ne da' bi Še prav vedela, zakaj je bežala iz vasi, in je li spodaj sploh vas . . . Imela je temo-ten, nejasen čut, kakor da done od daleč zvonovi, mej tem ko poje mašnik prav tako, kakor pri pogrebu njene matere, in veter je včasih tako zatulil, kakor da so zaječali vsi grobovi na pokopališču. Hanka je čutila, da se ji kolena šibe, v njenih očeh se je mračila noč, in v glavi jej je vedno bolj šumelo ter jo žgalo uničujoče. Potem se ji je zdelo, da se je vse porušilo nad njo ter jo zmečkalo: skale, brinjeva drevesa in oblaki. Čutila je na svojem srcu in na rokah pritisk, težko pezo, kakor takrat v cerkvi, ko bi se bila pri odpustni maši na čast Materi božji rožnega venca v veliki gnječi skoro zadušila. Mislila je na Mater božjo z višnjevim plaščem preko ramen in z zlato krono na glavi. Hanka je takrat molila k njej, ko je čutila, da se jej bliža nesreča. Tudi sedaj bi bila rada molila, toda bilo je tako daleč, in kolena so se ji šibila: „Češčena Marija, milosti polna, Gospod je s teboj ..." Tedaj se je zasvetila velika svitloba visoko gori na terasi. .Kaj naj bi to bilo?" A svitloba je postajala vedno večja, videti je bila, kakor da je z nebesno modrino in s srebrom vezana, in prihajala je vedno bližje. Hanka se je zelo prestrašila, in šumenje v njeni glavi je postalo še hujše, kolena so se jej zelo krivila, hotela je bežati, toda zdelo se jej je, da prihaja iz te svitlobe tih, kaj sladak glas: „Ne boj se! ■ Hanka se je ustavila. Glas je zopet zadonel: BPojdi!B „Kam?" je šepetala Hanka. Glas je odgovoril: .Proti nebu." Hanka se je ojunačila ter pogledala kvišku. Tedaj je opazila ljubezniv obraz in oči slične cvetlicam. Nekaj kakor višnjev plašč je vihralo v lučinem krogu, in na vrhu je bila videti leskeča se zlata krona. „Ali si ti nebeška devica?" je vprašala Hanka. In zdelo se jej je, da jej je Mati božja pokimala ter stopala počasi pred njo. Zadobila je novih močij, kolena se ji niso več šibila, bučanje v njeni glavi je prestalo, in mraza ni skoro nič več čutila. Tudi veter je nekaj časa miroval. Samo solnce je sijalo vedno bolj megleno, povsem brez življenja. Hanka je stopala začetkom urno naprej, z novim pogumom v srcu, toda kmalu sta nogi zopet pešali, rudeče lise so švigale pred njenimi očmi, šumenje je polnilo njene možgane, polastila se je je omotica, tako da je mogla jedva še gležnje potegniti iz snega. Zbornica je odobrila poročilo in sprejela Hribarjeve resolucije. Predsedstvo je na to prevzel deželnega glavarja namestnik, baron Lieohten-berg. O proračuna kmetijske Sole na Grma za 1. 1900 je poročal posl. vitez Langer. Potrebščina po nasveta deželnega odbora znaša za šolo 15.283 K, za gospodarstvo 18.186 K, skupaj torej 33.469 K Skupno pokritje znaša 26.080 K in bi torej bilo primankljaja 7389 K, ki se pa vsled tega, ker so se neke postavke črtale, skrči na 5889 K. Poročevalec je v generalni debati izrekel svoje zadovoljstvo, da so se izvršili sklepi deželnega zbora glede knjigovodstva na Grmu. Deželno knjigovodstvo je na Grmu upeljalo tako jasno, pregledno in praktiško knjigovodstvo, da se mu mora izreči priznanje. Ako se temu z Grma ugovarja, bo deželni odbor pač imel ener-Žijo, da bo znal izsiliti brezugovorno izvršitev njegovih ukazov. Zbornica je na to prestopila v specialno debato in sklenila, pokriti primankljaj v znesku 5889 K iz deželnega zaklada ter na predlog finančnega odseka odklonila adaptacijo oziroma zgradbo pritličnih poslopij na Grmu. V razpravo je posegel tudi poslanec grof Barbo, ki je ostro grajal postopanje grmskega ravnatelja napram učitelju čebelarstva, povdarjaje, da se je lansko leto temu učitelju zgodila nehote krivica. Po sprejetju proračuna je dež. glavar radi pozne ure sejo zaključil. V LJubljani, 25 aprila. Češka obstrukcija. „Moravska Orlice* je prinesla iz Prage uvoden članek, ki sporoča nazore desnega krila mladočeške stranke o položaju. Članek konstatuje, da je za bodoče zasedanje drž. zbora kljub ugovarjanju predsednika dr. Engla sklenil češki klub, da začne obstruk-cijo. Prva posledica tega bo, da se vrata parlamenta zapro, kajti minister Rezek sam je dejal Češkim poslancem, da to pot ne pojele ministrstvo, nego parlament. Obstrukcija pa ima samo takrat smisel, ako je uspeh zagotovljen. Toda tega se sedaj ni nadejati. Poljaki in konservativni veleposestniki in bržčas tudi Jugoslovani Čehov ne bodo podpirali. Ako se začne obstru kcija, bo moral minister Rezek odstopiti, parlament preneha funkcionirati, in začne se doba absolutizma, ki bode zadala Čehom, dasi bo bržčas kratka, hude rane. Zato je obstrukcija najslabša in najneuspešnejša pot do vlade desnice. Škode obstrukcije več let ne bo moglo popraviti. Sicer pa obstrukcije ni sklenila večina mladočeškega kluba, kajti izmej 61 členov kluba je došlo le 25 (ali celo le 23), ki so sklenili z večino glasov obstrukcijo. Člankar zahteva, naj se o tem iznova posvetuje. Vsekakor vlada medMla-dočehi nesloga, ki se kaže očitno na shodih in v listih. Te nesloge je kriva vlada, ki je vodila zadnja leta Čehe škandalozno za nos in pa češki hujskajoči radikalci. Krščanski soolalistl In učKelJstvo. Na svečanostni seji katoliškega Schul-vereina na Dunaju je govoril princ Alojzij Liechtenatein o učiteljskem vprašanja ter dejal med dragim: „Jedina nevarna, na slabi vzgoji temelječa, torej vkoreninjena tendenca med našim učiteljstvom je socialnodemo-kratična. Ta tendenca je velika nevarnost za šolo, pa tuđi za dražbo, nevarnost, katero moramo z neizprosno strogostjo in primerno vstrajnostjo zatreti. Sto in sto obžalovanja vrednih mladeničev, katere je napačna vzgoja po pripravnicah zavedla naravnost v roke socialne demokracije, vzgaja po avstrijskih šolah otroke krščanskih sta-rišev. Jaz menim, da bomo postopali tudi kar na kratko. Rekli jim bomo po nemški to, kar jim je dejal naš slavni vodja dr. Lueger: „ Odslej nebo nikdar več nastavljen noben socialni demokrat na ljudskih šolah, in ako se predrzne kdo proglasiti se v šoli socialnim demokratom, ga bomo vrgli iz šole." Vojna v Južni Afriki. Buri so ujeli 25 mož eskorte, ki je spremljala transport živil za predstraže generala Rundla ter jim vzeli vsa živila. Angležem itak primanjkuje živil, zategadelj imajo veliko škodo. Rundle poroča, da se še ni mogel polastiti Dewetsdorpa, dasi mu je poslal Roberts še jedno divizijo in dve konjeniški brigadi na pomoč. Polkovnik Pole-care\v je zasedel hribec Leanskop ob cesti v Dewetsdorp. Generalni major Chermside pa se je polastil Karriefonteina, katerega so Buri vstrajno branili. Angleži so izgubili 2 mrtva in 19 ranjenih. Od severa prodirajo torej Angleži proti Wepenerju počasi sicer, a vendarle. Z juga prodira general Brabant takisto proti Wepenerju ter je dospel do Buschmanskopa. Maršal Roberts je poslal več kakor polovico svoje armade Wepenerju na pomoč. Ako se mu posreči, da Wepener osvobodi, ne bo imel od tega nikake posebne koristi, ako hkratu ne zada Burom hujšega udarca ter jih korenito ne premaga. Vsekakor so Buri v veliki nevarnosti, kajti obdani so od treh strani. Morda se jim posreči vreči Brabanta in Rundleja nazaj, vzeti Wepener ter se umakniti proti severu k Ladvbrandu. Buri nastopajo povsod jako predrzno in podjetno ter se prikazujejo prav blizu BIoemfonteina. Lord Methuen je V Boshofu in Buri imajo svoje čete porazpo-stavljene okoli in okoli. Njihov tabor je komaj 5 milj oddaljen. Vendar ima Methuen še zvezo s Kimberlevem. Listi poročajo, da je poginilo Robertsu tekom zadnjih mesecev nad 12 000 konj in po bolnišnicah leži več tisoč vojakov radi driske in tifusa. Roberts je sploh jako slabe volje. Njegovi generali so se izkazali večinoma docela nezmožne. Baje vlada med generali nejedinost, ki more postati Angležem jako nevarna. Gotovo je, da hrepeni že marsikateri angleški državnik po miru, a si tega javno še ne upa povedati. B ur s ko od poslaništvo more oditi iz Evrope tudi brez uspeha, kajti angleška drevesa gotovo ne zrastejo do neba, nego se že sama podirajo. „The best army of the „Nebeska devica, sedla bi rada.8 „Sedi torej," je odgovoril glas iz svit-lega kroga. Hanka je sedla pod velik kamen, se naslonila z ramami ter je iztegnila pred seboj trudne noge. Sedaj je začela svitloba temneti, topiti se, dokler ni popolnoma izginila. Zopet ni bilo na okrog druzega kot gore, prepadi, bel sneg in zamolkla, žalostna pustinja . . . Vse to se je zlilo v divji, turoben kaos pod svinčenosivim nebom. „Sveta devica, kje si?" je šepetala Hanka. Toda odgovora ni bilo; hotela je klicati, a ni mogla. Imela je čut, kakor da jej leži na vsaki roki in na vsaki nogi težak kamen. Groza je spreletavala njeno telo, brezzavest jej je onemogočila dihanje, kakor da jej je kdo zamašil ušesi in usta. Videla ni ničesar in mislila na ničesar, čutila je le, da se je sneg okrog nje vedno bolj kopičil, da je zakril že njeni nogi, ji segal do pasu ter zakril tudi njena prsa. Postajalo jej je vedno topleje, in bila je zadovoljna. Tudi v zraku je bilo vedno tišje, za trenotek je celo solnce pogledalo skozi oblake ter posrebrilo sneg. Hanka je zrla topo in nepremično pred se, čutila je, da se godi v njej nekaj čudnega, zdelo se jej je, da jej drevene" počasi vsi udje ter se spreminjajo v led. Lotevala se je je vedno večja slabost in dremotna utrujenost. .Zadremati hočem,■ si je mislila. Mej tem je nastal metež ter je za-temnel svet, veter je bučal, divjal po gorah ter podil cele kupe snega, slične plazom, za seboj; razmljeval jih je, da so se raz-prševali kakor perje divjega petelina, katerega je uplenil orel. Ostra, majhna ledena zrna so rezala Hanki v obraz, zdaj je po-mel veter ves sneg do pasu z nje, zdaj zopet jo je zasul do usten. Na obrazu in na vratu je curljala gorka kri na dan. Vsled bolečine je bila nekaj časa zopet pri zavesti. „Tu je moja smrt," si je mislila ter je hotela v svoji dušni bridkosti vstati, toda bila je popolnoma onemogla, in v glavi jej je divje hrumelo. Slišala je vršenje vetra, videla je gore, toda vedno bolj nerazločno, slabejše. In zopet se je zasvetil na snežnem oblaku skozi metež žarni krog, toda bil je mnogo bledejši nego prej in prav blizu Hanke. Zdelo se jej je celo, da se je dotaknila roka njene rame. Pogledala je kvišku ter vzrla isti mili obraz, iste cvetne oči, a vse bolj megleno nego prej. In zopet se jej je zdelo, da čuje tisti tihi, sladki glas; kateri jej je zaklical: „Pojdi!" „Kam?" je šepetala Hanka. „V nebesa! Daj mi roko !■ je zaklioala Mati božja. In Banka jej je podala roko tac ila. _k. world", najboljša armada na sveta, kakor imenujejo Angleži svojo skrpano in zbobnano vojsko, je pač iznenadila ves svet s avojo nezmožnostjo in nezanesljivostjo. Dopisi Iz Novega mesta, dne 22. aprila. (Preskušnja žveplalnikov zoper grozdno p lesno b o. Oidium Tu-ckćri.) Poleg družin sovražnikov vinski trti nastopila je pred nekaj leti po naših dolenjskih vinogradih, tu z večjo, tam z manjšo silo nova rastlinska kvarljivka — grozdne plesnobe ali trtna j a j -čas ta plesen j. Dasi so se nekateri s početka razumnim vinogradnikom posme-hovali, kateri so koj to novo rastlinsko bolezen z žveplanjem v strah prijeli in se s tem občutne škode obvarovali, a drugi vso zadevo kot pretirano smatrali, sprevideli so vsi kmalu, da ima stvar vendar le najresnejši pomen i:u sedaj je vsak do trdna uverjen o škodljivosti te kvarljivke, o potrebi, da se ji mora v bran postaviti in gre se samo zato, kako bi se dala najuspešnejše zatirati. Edino sredstvo, ki iz datno pomaga, je pravilno izvršeno žvep-ljanje in da se to doseže, trudili so se posamezniki, da bi iz u mel i take žveplalne priprave ali stroje, s katerimi bi se moglo to najpopolnejše doseči. V ta namen ponuja se nam po časnikih celo vrsto žveplalnikov priproste in umetne sestave, drage in cene, katere se vse hvali, a izkušnja nas je prepričala, da nimajo vsi enako praktično vrednost ter da se v tej zadevi mnogo greši na vinogradnikovo nevednost in se s tem mnogo denarja brez potrebe potroši, a tudi zaupanje v žvep-ljanje in njega korist izgubi. Da bi se v tej važni stvari sedaj v spomladnem času, ko bodo vinogradniki žveplalnike rabili, dosegla neka pravična sodba o praktični sposobnosti raznih vrst žveplal-nih priprav, sklenila je novomeška kmetijska podružnica, da se na dan 22. t. m. skliče in priredi shode veščakov, vinogradnikov in vseh interesentov, kjer naj se praktično vrše preskušnje o vrednosti in praktični pri-poročljivosti raznih žveplalnikov. Ob jed-nem naj se povabi posameznike, kisoizumili take žveplalnike in t v r d k e , ki ž njimi trgujejo, da izlože svoja dela. Ta preskušnja vršila se je danes popoludne na šolskem posestvu kmetijske šole na Grmu, ob navzočnosti in prav veliki udeležbi vinogradnikov, posestnikov in veščakov. Razstavilo se je 11 različno vrstnih žveplalnih priprav in sicer 7 za manjše vino g r a d e i n 4 s t r o j e za obsežne vinograde. Na predlog gospoda načelnika kmetijske podružnice sestavil se je (odi.) presojevalni odbor, sestoječ iz 6 členov, ki naj v porazumu z drugimi praktičnimi možmi izreko svojo sodbo. V ta namen so bili soglasno izvoljeni gg.: vodja R. Dolenc (načelnikom), tehnični voditelj B. Skalickv, grajščak J. R u -dež, lekarničar J. Bergmann, c. kr. nadinženir J. \V a 1 k a in vinogradni posestnik Skabrne. Preskušnja vseh 11 vrst žveplalnikov je trajala nad dve uri; soglasno se je izrekla sodba, da so med vsemi sestavami za manjše vinograde naj pr i pr a vne j ši žveplainiki, ki jih i z d e 1 u j e g. A. K ii s s e 1, klepar v Novem mestu po ceni 3 K 20 v., potem popravljeni ž v e p 1 a 1 n i k , ki ga je izumil g. A.Hudaklin v Št. Jerneju in ga prodaja po 4 K 50 v., nadalje ž v e p 1 a 1 n i k od tvrdke J. Heller na Dunaju, ki ga prodaja po ceni 5 K 60 v. g. Adolf Guštin, trgovec v Novem mestu. Za obsežne vinograde najbolj priporočljiv je žveplalnik sestave od J. „Noch6ville-°ja, „Vindobona", ki se dobiva pri kranjski kmetijski družbi za ceno 20 kron in pri tvrdki J. Heller na Dunaji. Zanimanje za to preskušnjo je bilo obče, udeležba jako velika in želeti je, da bi se naši vinogradniki v obilni meri posluževali žveplalnikov, ki jih je presojevalni odbor spoznal za najpriporoč-ljivejše, to tembolj, ker je njih cena tako nizko sestavljena, ter ai jih vsak lahko omisli, ker jih izdelujejo domači obrt- nik i t e r j i h j e t o r e j prav lahko naročiti, in ker je korist tako velika. Kmetijski podružnici in nje načelniku g. pristavu V. Rohrmanu smo hvaležni, da je kakor v že tako mnogih vitalnih narodno - gospodarskih vprašanjih; i tukaj pripomogel, da se je ta občekoristna stvar temeljito strokovno dognala. Dnevne vesti V Ljubljani, 25. aprila. — Kranjski deželni zbor ima jutri, dne 26. aprila ob 9. uri dopoldne sejo. Na dnevnem redu so poročila o prošnji c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani za zvišanje letnega prispevka in za podporo v svrho osnovanja živinorejskih zadrug; o uvedbi doneska od zapuščin za bolnične namene dežele Kranjske; o računskem sklepu dež. zaklada in razkazu skupne imovine za leto 1898.; o projektu in načrtu zakona glede preložitve okrajne ceste Radeče Dvor; o dovolitvi 5° o naklade na najemščino od stanovališč v mestni občini Črnomelj; o prošnji, da se mestni občini Ljubljanski dovoli, da sme mestno grajščino Podturn obremeniti s hipotečnimi kavcijami do najvišjega zneska 140.000 kron; o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1900; o preuravnavi pokojninskih užitkov za osobje ljudskega šolstva na Kranjskem in dolgi vrsti različnih prošenj. — Goriški dež. zbor že nad 14 dni ni imel nobene seje, dasi tri leta ni zboroval in se je nagromadilo toliko zastankov, da bi bilo treba več mesecev trajajočega zasedanja, predno bi se vsi dodelali. — Bogoskrunstvo in klerikalci. „Slo-venec8 bi se rad otresel bogoskruncev Kvasa in Škrla. To je naposled naravno, saj je za klerikalce vendar silno sramotno, da sta se prav v njihovih vrstah našla dva moža, ki sta storila tako hudodelstvo, da je bilo razburjeno celo mesto. Toda način, kakor otresa „Slovenec" te svoje pristaše, je tako zloben, da se mora ožigosati. .Slovenec" pravi, da sta bogoskrunca — socialna demokrata. S to grdo lažjo se hoče na jedni strani otresti hudodelcev, na drugi strani pa ukrasti čast socialnim demokratom, glede katerih naj sicer vsakdo sam misli kar hoče, katerim pa mora vsakdo vendar priznati, da so stranka dostojnih in poštenih ljudi. „Slo-venčevcem' je prišla častikraja že v navado! Toda v tem slučaju se jim ta način opiranja vendar ne obnese, ker ga ni tako kratkovidnega človeka, ki bi .Slovencu" verjel. Kvas in ŠkrI nista bila nikdar socialna demokrata in se nikdar nista vdeleževala socialnodemokratičnih shodov. Tudi nista bila pri nobenem soci-alnodemokratskem društvu, pač pa staobčevala izključno s krščanskimi socialisti. Kdor količkaj pozna klerikalce, tisti ve, da bi niti jedne ure ne trpeli v svoji službi moža, ki pripada soci-alnodemokratski stranki. Le pomislimo kaj se je zgodilo lani. Tedaj je bil g. Bab.o vec, ki je služboval dolgo let v katoliški knjigarni, nemudoma odpuščen, ker je pri občinskih volitvah glasoval za kandidate naše stranke. Gosp. Bahovec se ni nikdar politiško eksponiral, se ni nikdar vtikal v politiške boje, a odpustili so ga vendar iz službe, samo zato ker se je poslužil svoje državljanske pravice. In tisti ljudje, ki so z mirnim in tihim g. Bahovcem tako kruto postopali, naj bi bili trpeli v svoji službi dva kot socialna demokrata znana moža, ko bi vendar lahko vsak trenotek dobili toliko krščanskosocialnih knji-goveških pomočnikov, kolikor jih hočejo? Kdor je tako kratke pameti, da bi to „Slovenčevo" opravičevanje verjel, bi pač zaslužil, da se ga pošlje v blaznico. Naj „Slovenčevci" Kvasa in Škrla otresajo kolikor morejo, to vse nič ne pomaga Vaša sta bila in vaša ostaneta. Še nekaj! „Slovenec" je v svoje opravičevanje vtlačil tudi Ničmanovo ime, hoteč tako prikrit', da je nekdanja Ničmanova knjigoveznica prešla popolnoma v roke „Katoliškega tiskovnega društva", in da je bil bogoskrunec ŠkrI v službi katoliške knjigoveznice v katoliški tiskarni. Ali se morda gospodje sramujejo katoliške knjigoveznice? Ali pa smatrajo bogoskrunstvo uslužbencev dveh katoliških podjetij kakor prst božji, ki jih svari, naj s svojim katoliškim kapitalom ne uničujejo poštenih mojstrov? Kakor smo že včeraj rekli, nam ne prihaja na misel, da bi krivdo za storjeno bogoskrunstvo va- lili na celo klerikalno stranko ali na ves duhovski stan, a svoje začudenje moramo vendar izraziti, da se ni nihče zmenil za dogodbe, ki so se zgodile v SenklavSkem farovžu, dasi se je o njih govorilo po celem mestu. Že včeraj smo povedali, da je Kvas v SenklavSkem farovžu ponesnažil neko sveto podobo, že o veliki noči pa se je splošno po mestu govorilo, da so v tisti luknji, kjer je knjigoveznica, na veliki petek jedli meso, in da je Kvas držeč meso kvišku, porogljivo .molil" in sramotil Boga. To se je zgodilo v SenklavSkem farovžu! Ali ni to čudno, da niti katoliško narodni mojster Breskvar, niti kdo drugi ni izvedel, kar se je javno govorilo, in kar je provzročilo obilo pohujšanja. Ta strašni škandal, ki je razburil celo mesto, naj bi klerikalcem služil v resen spomin, da bodo v prihodnje najprej pred svojim pragom pometali. Tam imajo cele grmade smeti in Šele kadar bodo te odstranili, naj drugim kaj očitajo! — Romanje v Rim. Sodeč po ,Slo-venčevih" brzojavnih poročilih, potujejo naši romarji prav veselo proti večnemu mestu, in ker se na raznih mestih ustavljajo, ima pater Hijacint večkrat priliko, izkazati svoje sprevodniške talente. Po tem, kar smo sedaj izvedeli, je pobožnim romancam zagotovljen v Rimu prav prijazen sprejem. Romarice ponesle so namreč seboj prav lepe goldinarčke za svetega očeta. Nekaj bodo darovale iz svojega, največ pa so nabrale mej drugimi ženicami. Znani so nam revni posli, ki so dali po 5 gld. in tudi več „za sv. očeta". Kako težko žrtvujejo nekateri ta denar, se vidi iz nasled« njega slučaja : Mej romaricami je tudi ženica, katere sin služi pri vojakih. Prisedši v Ljubljano je mati obiskala sina, a ko je ta prosil, naj mu da en goldinar, češ, da je pri vojacih trdo življenje, mu je lastna mati še ta goldinar odrekla. Dejala mu je, da ne more ničesar dati, ker ima samo toliko, da bo v Rimu izhajala in pa 5 gld. za papeža, a ko je sin dejal, da ima papež dosti denarja in ne potrebuje žrtev revnih ljudi, je mati rekla: Zate skrbi cesar, papež je pa največji revež. Blizu tako se je zgodilo nekemu dijaku. Mati njegova je šla v Rim, sin pa bi moral stradati, ko bi ne dobival hrane v neki liberalni meščanski hiši. — Kako delajo reklamo. „Soča" poroča: V neki cerkvi v hribih je župnik strašno zabavljal na liberalne časopise; prvaka vseh je imenoval .neki ljubljanski časni k". Tisti dobri gorjani niso še nikdar čitali „SIov. Naroda", a po maši so radovedno popraševali, kateri je ta strašni .ljubljanski časnik" ; izvedeli so koj, da je to .Slov. Narod" in da ga ima učitelj. Od tedaj roma vsaka številka .Slov. Naroda" iz rok v roke po celi občini. Boljše reklame bi nikdo ne mogel narediti .Slov. Narodu" nego oni župnik. — Iz Novega mesta nam poročajo: Dne 22. t. m. imeli smo v tukajšnjem .Nar. domu" drugi glasbeni večer .Glasb. Matice", pri katerem so zopet iz prijaznosti sodelovali gg. J. Junek in Prochazka iz Ljubljane ter domači glasbeniki. Tudi na ta večer vršil se je dobro izbran vspored kar najbolje. Žal, da je bil koncert — menda radi bele nedelje — slabeje obiskan kot zadnjič. — L. van Beethovenov Trio op. 1 št. 3 — C moli. Allegro con brio, Andante cantabile, Menuetto, igrali so go-spčdje * * * (violino), J. Junek (cello) in J. Prochazka (klavir), kakor smo pričakovali, umetniško dovršeno. Dobro je pela gdč. Sark Gerbičevo .Želel bi, da bil bi ptica". Fr. F. Chopinov valček E moli in Poloneza op. 40 št. sviral je na klavirju g. Prochazka, kakor vedno, z veliko spretnostjo in dovršeno tehniko. Fr. S. Vilharjevo .Mrtva ljubav" pel je g. Rooss s svojim prijetnim in krepkim glasom krasno. Najbolj je ugajal F. Servaisov .Souvenir de Spaa", katerega sta proizvajala gg. J. Junek (cello) in J. Prochazka (klavir) istotako umetniški kot vse druge točke. A. Dvofa-kov Bagatele op. 47 igrali so gospodje in J. Poula (violine), Junek (cello), Prochazka'(harmonij) vseskozi točno in izborno. Pevske točke je z vso preciznostjo spremljal na klavirju g. Ig. Hladnik. — Za shod o posvetovanju glede streljanja proti toči, ki se bode vršil v nedeljo, dne 29. t. m., od 10. ure dopolu-dne naprej v Krškem, se kaže osobito v krškem okraju, kakor se nam od tam po- roča, precejšno zanimanje. Razne strelne priprave tvrdk Grenitz Neffen, Unger ter Lorber so že dospele sem in se za pre-8kušnje vse potrebno ureja. Vsa županstva so dobila od glavarstev nalog, naj na ljudstvo vplivajo, da se tega za nje jako zanimivega posvetovanja v mnogobrojnom Ste vilu udeleže. Na shod pride tudi mnogo Štajercev ter g dr. Vožnja k, ki bode poročal o uspehih streljanja na Štajerskem. Naloga dragih poročevalcev bo pa pojasniti tvorjenje toče in pravilno postopanje pri bližajoči se nevihti itd. Po izgotovljeni pre-skušnji strelnih priprav bode preskušnja raznovrstnih žveplalnikov ali mehov. — Razredovanje konj se bo letos vršilo pred šempetersko vojašnico dne 7., 8. in 9. maja, vselej ob 9. dopoldne, in sicer 7. maja za I. in II. okraj, dne 8. maja za III. in IV. okraj in 9. maja za V. okraj (predkraje). Lastnike konj opozarjamo, da so bili konji po .naznanilnicah" do danes naznaniti mestnemu magistratu. Kdor tega ni storil, naj to stori nemudoma, da se izogne globi do 200 K, katera po zakonu zadane one, ki konj niso naznanili ali predstavili razredovanju. — Poročil se je župan v Kanalu, g. Mihael Zega, z gdč. Emo Ivančičevo iz Deskel. — Včeraj pa se je poročil gosp. Janko Širni k, poštni asistent v Novem mestu, z gdč. Julijo Wruss. čestitamo! — Pedagoško društvo v Krškem ima v četrtek, 3. maja dopoldne ob 10. uri v Št. Jerneji v šolskem poslopju zborovanje v spomin stoletnice Slomškove s sledečim dnevnim redom: 1. Anton Martin Slomšek. 2. Razgovor o spisu .Učiteljski pravnik". 3. Predlogi. — Obrtni muzej v Gorici ustanovi trgovsko in obrtno društvo za Goriško. Namen obrtnega muzeja bo: 1. Pospeševati domačo malo obrt s tem, a) da daje malim obrtnikom priliko z razstavljanjem njihovih izdelkov pokazati, kaj zmorejo in b) da občinstvo vidi, da je tudi domača mala obrt vredna vsega zaupanja. 2. Pokazati razvitek domače male obrti s tem, da vzdržuje razstavo vzornih izdelkov, katere v to svrho kupuje od domačih obrtnikov. — Nabor za nemško Celje se je vršil dne 19. t. m. Potrdili so v vojake šest mladeniČev, od teh je polovica Slovencev. Toliko krvnega davka daje torej .nemško" mesto Celje! — Vzorno gospodarstvo. Vlada je razpustila okrajni zastop v Arvežu na Štajerskem in odbor okrajne posojilnice, ki je v zvezi s tem zastopom. Vzrok razpustu so velike nerednosti pri posojilnci. — Obesil se je v Gorici bivši pek, 47 let stari Ivan Klanjšček, menda v pijanosti. — Povožen je bil včeraj na tržaškem kolodvoru 401etni delavec Josip Šušelj z Male Pristave pri Postojini. Šlo je čezenj razen stroja 13 vagonov. Mož je umrl kmalu potem, ko so ga bili prinesli v bolnico. — Aretovanje. Policij je zaprla včeraj Katarino H., bivšo deklo pri mesarju in gostilničarju Kuneju na Tržaški cesti, ker jo dolže, da je svojemu gospodarju kradla pivo, meso in mast in je nosila k starišem svo jega ljubimca. — Tri steklenice žganja je ukradel neki slikarski pomočnik Mariji Križnarjevi, prodajalki žganja v sv. Florijana ulicah. — Brat brata pretepel. Dva pečarjeva sinova v Hradeckega vasi sta se včeraj sDrla in stepla. Jeden je dobil tako po ustih, da sta se mu dva prednja zobova zmajala. — Pobalinska zabava. Včeraj popo-ludne so neki pobalini na sv. Jakoba nabrežju lučali kamnje čez Ljubljanico in je jeden zagnal kamen skoz odprto okno v delavnico črevljarskega mojstra Alojzija Er javca v Crevljarskih ulicah št 3. — Uro ukradel je delavec F. K. črev-Ijarju Antonu Zdravju na Zaloški cesti št 7. Tata so zaprli. — Promenadni koncert v „Zvezdi". V nedeljo bode prvikrat letos svirala godba c. in kr. 27. pešpolka v .Zvezdi". Meseca majnika bodejo potem ob ugodnem vremenu vsako nedeljo in vsak praznik od poludva-najstih dopoludne do polu jedne popoludne promenadni koncerti v „Zvezdi". — Kamen v glavo vrgel je včeraj popoludne neki paglavec Neži Potokarjevi, ki je prala pod sv. Jakoba mostom. Zagnal ji je tri kamne v glavo in jo lahko ranil. — Pretep. Včeraj zvečer sta se na Radeckega cesti stepla Ivan Verhunc, sto- larski vajenec v Jenkovih ulicah št. 11 in Peter Špenko, krojaški vajenec v istih ulicah štev. 13. Verhunc je vdaril Špenkota s kamnom po glavi in ga je precej ranil. * Velik škandal v spletskem gledališču. Neka italijanska operna dražba je dne 18. t. m. predstavljala v mestnem gledališča v Spletu Verdijevo opero .Ples v maskah". Tenorist svoje uloge ni znal ter je na nekaterih mestih pel mesto njega kapelnik, včasih pa je hotel peti, ko ni bil na vrsti ter ga je morala prekinjati pevka. Enkrat ga je celo neka koristinja pocukala za rokav, naj molči. Primadona Luchini tudi ni znala uloge. Občinstvo je začelo sikati, ona pa je izjavila z odra, da jo je prisilil ravnatelj, naj poje, dasi se je branila. Nato je nastal velik krik. Občinstvo je žvižgalo, kričalo, ploskalo, vpilo: .Dosti! Proč!", nekateri, katerim je bilo žal vstopnine, pa so zahtevali, naj se opera nadaljuje. Prišel je na to na oder neki igralec ter vprašal, aU naj se opera nadaljuje ali ne. Občinstvo se je pričkalo med seboj, končno pa se je opera vendarle nadaljevala. Predstave pa so bile ustavljene. * Kopel generala VVarrena. Angleški general Warren, ki je sedaj odstavljen, ima navado, da se koplje vsak dan — tudi na bojišču. V bitki za Spionskop si je dal Warren prinesti na varen prostor svojo banjo iz kavčuka ter se začel kopati, ne zmenivši se za svoje čete, katere so morile trumoma burske kroglje. Ko je hotel general Buller govoriti z Warrenom, je moral prijezditi sam k njegovi banji ter se pomeniti z Warrenom, sedečim do vratu v hladni vodi. Angleži so bili seveda strašno tepeni, no, Warren se je rešil z banjo vred. Buller je Robertsu javil Warrenovo čudno navado, in Warren je dobil — modro polo. * „La Touraine", francoski hitri parnik, ki je odplul 14. aprila iz Havra, je dospel dne 22. aprila ob 5. uri zjutraj v New-York. Književnost — Poezije Drag. Ketteja. Pod tem naslovom je izdal ljubljanski založnik L. Schwentner izbrane pesmi v zorni mladosti umrlega Drag. Ketteja. Knjiga je izšla ravno na obletnico smrti pesnikove. Dne 29. aprila m. 1. ga je spremila dolga vrsta čestilcev k poslednjemu počitku. Kettejeve izrednosti, nadarjenosti niso priznavali le njegovi vrstniki-pesniki, ki so mu molče od-kazali prvo mesto mej seboj, ampak tudi starejši, že sloveči mojstri so se veselili te izredne sile, ki je vzbujala najlepše nadeje. Kruta smrt mu, žal, ni dala, da bi se bil razvil do popolnosti, pa že iz pričujoče rudimentarne zbirke se prepriča lahko vsakdo, kako bistro glavo in blago srce je imel poet Kette. Zunanja oblika knjige je jako elegantna. Tudi Slovenci smo postali v tem oziru že precej razvajeni, pa priznati treba, da se naši založniki trudijo, da kolikor mogoče vstrezajo občinstvu. Fin močan papir in modem razločen tisk, to je že samo ob sebi umevno. Tej knjigi je pa tudi še pri-dejana izvrstno pogojena slika pesnikova, čegar duhoviti izraz v obličju in visoko Čelo v gledalcu takoj obudi misel, da gleda tu nenavadnega človeka. Životopis in kratko literarno črtico o pesniku Ketteju je napisal urednik zbirke, naš sloveči pisatelj Anton Aškerc. Da je bil uprav on najbolj poklican v to, ve vsakdo, komur je znano, kako se je zanimal za Ketteja in kako skrbno in pazno je zasledoval pesniški njegov razvoj. Cena broširani knjigi, obse-zajoči skoro 11 tisk. pol, je 3 krone, po pošti 20 vin. več. Kdor se hoče zopet je-denkrat naslajati s pravo poezijo, sezi brez pomisleka po nji. Posebno veliko takih knjig ni v naši književnosti. — Književno naznanilo ..Goriške tiskarne" A. Gabršček v Gorici. (Konec.) II. .Svetovna knjižnica". V kratkem izide v slovenskem prevodu po vrednosti tretji roman v italijanski književnosti — .Marco Visconti" Tomasa Grossija. Cena obliki ,Ben Hura" je le gld. 130 s poštnino vred; tiska se samo 600 iztisov. Prihodnje leto izide v tej zbirki slavni roman Sienkijevičev „Quo Vadiš", ki je preložen v vse moderne jezike. Pripravljen je tudi istega pisatelja slavni veliki roman .Potop", ki izide na papirju in po obliki enako .Matice Slovenske" .Z ognjem in mečem". To velikansko delo bo okrašeno 's slikami, katerih bo okoli 80 in bodo stale založnika le na izposodbo nad 1000 gld.' Celo delo izide v dveh debelih knjigah. To so pač vesele vesti o književnih načrtih .Goriške tiskarne". Dosedanja delavnost nam je porok, da jih tudi častno izvrši. Zato opozarjamo vnovič na bogato dosedanjo zalogo in prosimo slovensko občinstvo, da bi podpiralo založnika v taki, za nas Slovence nenavadni podjetnosti. Pri teh knjigah se pač nikdo ne sme izgovarjati, da so predrage. III. Salonska knjižnica". Po Veliki noči pojde v tisek tretja knjiga: novele in povesti mlade in nadarjene pisateljice Zofke Kvedrove. Prvi del bo obsegal nad 20 tiskanih pol. — Drugi del tudi toliko. Za to knjižnico je v delu tudi prevod nekega slovečega modernega francoskega romana. Telefonska in brzojavna poročila. Gradec 25. aprila. Pri Vurbergu na Spodnjem Štajerskem se je udri velik usad. Grajščina grofa Attemsa je v veliki nevarnosti, isto tako cerkev. Udrlo se je že osem Oial sveta, največ vinogradov. Dunaj 25. aprila. Zadnje dni so se mudili najodličnejši voditelji češke stranke na Dunaju in so se tu posvetovali z raznimi vladnimi možmi. Izvr-ševalni odbor mladočeške stranke je sklican v Prago. Odločiti mu bode, kako stališče naj zavzemo poslanci napram jezikovnemu zakonu, ki ga hoče vlada predložiti in kako naj sploh napram vladi postopajo. London 25. aprila. General Pole-carevv je od dveh strani prijel Bure, ki so bili zbrani na jugu od bloemfon-teinskega vodovoda. Buri, katerih je bilo 3000, so imeli 2 topa. Branili so se dlje časa, potem pa zapustili svoje pozicije. Vodovod je znatno poškodovan. London 25. aprila. Angleška armada je začela tretjo kampanjo proti Burom. Robertsov namen je prodreti na jedni strani proti jugu in osvoboditi Wepener, na drugi strani pa čez sever pritisniti na bursko armado, broječo kacih 10000 mož, in jo zajeti ter prisiliti h kapitulaciji. London 25. aprila. Včeraj zjutraj so Buri naskočili armado Delgattvja, a so bili odbiti. London 25. aprila. Buri, katere je general Brabant pregnal, so se s 6 topovi vrnili pred Wepener in bombardirajo zopet to mesto. London 25. aprila. Burski general Luka Majer je padel v boju pri Elands-laagteju. Darila. Oredništvnnašegalistastaposlala: Za Prešernov spomenik: Po incijativi Piske Razinger izročila družba v gostilni Wucherer v Lescah povodom izrednega umetniškega vžitka 11 K, pod geslom: „Pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje brez denarja". — G. Štefan Klun, hišni posestnik v Ljubljani 2 K. — Skupaj 13 K. — Živeli darovalci! Zahvala. Za Prešernov spomenik v Ljubljani so početkom novega leta rodoljubni čestilci in če-stilke pesnika prav marljivo nabirali prispevke. V prvem četrtletju od 1. januvarja do 31. marca t. 1. došla je uređništv u „Slov. Naroda lepa svota 1206 K 59 vin. (mej temi so tri večje vsote od dunajske Prešernove slavnosti, dne 7./3. t. 1. s 440 K, vrhniške čitalnice veselice dne 1./2.1.1. s 150 K in Ilir. Bistriške čitalnice veselice s 60 K). Izkazani so bih prispevki v št. 2 — 74 t. 1. Celotna, gori omenjena vsota se je izročila g. blagajniku dr. J. S t a r e t u, oziroma naložila k doslej izkazanim vsotam na knjižico št. 24301 ljubljanske mestne hranilnice. Vsem darovalcem in darovalkam, mar'jivim na-biralkam in nabiralcem, posebno pa še prirediteljem veselic na korist pesnikovemu spomeniku bodi izrečena najtoplejša zahvala za njih rodoljubno delovanje! Za prebivalce mest, uradnike i. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni ,,Moll-ov Seidlitz-pra^ek", ker vpliva na prebav-Ijenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja 2 K a. v. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (11—6) Slovenci in Slovenke 1 Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 Umrli so v LJubljani: Dne 20. aprila: Uršula Berdajs, delavka, 66 let, Reber St. 9, pljučnica. Dne 21. aprila: Viktorija Bizjak, pekova hCi, 4 leta, Tržaška cesta St. 19, vnetje možganske mrene. — Ivan Gorše, umirovi j. detektiv, 76 let, Gospodske ulice St. 4, ostarelost. Dne 22. aprila : Fran Sodnik, sodnijskega sluge sin, 10 mes., Poljanska cesta St. 11, vnetje sopil. — Marija Jarc, gostilničarjeva hči, 6'/t leta, StreliSke ulice St. 15, vnetje prsne mrene. V deželni bolnici: Dne 17. aprila: Barbara Saiger, predilnio-nega mojstra žena, 41 let, vnetje trebuSne mrene. Dne 20. aprila: Jožef Ster, kajžarjev sin, 4 leta, jetika. Meteorologično poročilo. ViALna n»d morjem 306-a m. Srednji ančni tlak 736-0 mm. čas opazovanja Stanje barometra s g ca a Vetrovi Nebo II is 24. 9. zvečer 25 7. zjutraj „ 2. popol. 7315 7296 7285 lr8 si. svzhod 6'4 sr. jvzhod 150 si. jug oblačno 8 del. jasno del. jasno stotam. Najcenejše in najsolidnejše nakupovališče za sukneno in volneno blago je samo pri firmi (468—15) Jakob Theumann Urno. Kotovžka ulica 12. Bogato asortirane vzorčne zbirke za gg. krojaške mojstre grctis in franko. Velika izber najnovejših in najmodernejših tu- in inozemskih izdelkov. Spolna zaloga črnega blaga, uniform-skega blaga za uradnike, veteranska, gasilna in druga društva, za livreje itd. itd. = Vzorci gratis In Franko. = Podpisanec obžalujem, da sem v gostilni pri Trškanu dne" 15. t. m. neosnovano razžalil g. JFonipa Makovca, pleskarskega mojstra v Ljubljani, in nje gove gg. sinove; preklicem vso žaljivo vsebino in priznam, da ne vem ničesar ne-lepega ali nepravilnega glede" g. Makovca in njegove rodbine. V Ljubljani, dne* 25. aprila 1900. Fran Oražen (819) pleskarski mojster v Ljubljani, Florijanske ulioe. MAMI KOPEL poleg Prul otvorila se bode v torek, 1. maja. Naročila na kopanje v lesenih in kamnitih banjah se tudi vsprejemajo. K obilnemu obisku vabi najuljudneje (821-D Košir-Ziakowski. Hotel .Pri slonu". ------- V četrtek, dne 26. in v petek, dne 27. aprila: pod naslovom: glasben večer na kaj. Dunajska specialiteta prve vrste, ki je v vseh svetovnih mestih dosegla največje vspehe. (822) Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 kraje. Najuljudneje vabita Anton Suhrer Gabrijel Frohlicb kapelnik. restavrater. Najboljše in najcenejše pleskarsko olje in B*F~ les vzdržujoče sredstvo -,njnj je in ostane (632—3) že nad 20 let preizkušeni CARBOLINEUM patent Avenarius. Pred ponaredbami se svari! ,Carbolinenm'-tovarna R. Avenarins J^mmmm^i^'Mi^mm. Dol. A v str. Pisarna: Dunaj, III./1, Hauptstrasse 84. "V IJ ubijani ga prodaja J. Npolarir. Trgovina z lesom J. 1A tx vt l\*ž r- Dunajska cesta štev. 35, Bežigrad (756-3) priporoča pri početku stavbinske dobe svojo veliko zalogo suhega stav-binskega in rezanega lesa, pesek in apno po najnižjih cenah točni postrežbi in si usoja naznanjati, da je za udobnost p. n. odjemalcev zveza z vsemi v Ljubljani obstoječimi telefonskimi mesti v trgovišča jr/ in iz njega upeljana. J/ pri Prvst moč (866-3) za pisarno večjega industrijskega podjetja se z dobro plaćo sprejme. Ponudbe naj se pošljejo pod ,,Knjigovodja" na upravniStvo .Slov. Naroda". Vsak dan ledna tava, ledna čokolada v konditoriji in kavarni Rudolfa Kirbisch Kongresni trg. (785-3) Staroslavno žvepleno kopališče na Hrvatskem Varaždinske toplice ob zagorski železnici (Zagreb-Čakovec). Železniška postaja — pošta in brzojair. Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Ludwigu 1.1894. 58° C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini in kostenini v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in zlom-Ijenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskraziiah, n. pr. zastrupljanju po živem srebru ali svincu itd. pri boleznih v žrelu, na jabolku, prsih, jetrih, v želodcu in v črevih, pri zlati žili itd. itd. Elektrika. — Masaža. Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave koncerti itd. Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibub goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbništvo kopališča. Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto (746—2) oskrbništvo kopališča. Pitno zdravljenje i Pekarija se da takoj pod ugodnimi pogoji v najem. (805—3> Hiša je poleg farne cerkve; v vasi je štirirazredna ljudska šola. Pekarija obstoji že od leta 1863. Več se izve pri Antonu Kra-šovicu v Št. Vidu na Dolenjskem. Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95 1 elegantna ura s triletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek za amodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s simili-brilantom. 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, l't ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 usnjati denarni mošnjiček, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broša najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavrau-niških in naprsnih gumbov, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in še nad 200 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni. Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le Se kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj. Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej: zaloga Ernst Buchbinder Krakau L M. Poštno predalo štev. 25. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (807—2) iilžIzžI^žžžžiB Zenitna ponudba. Vdovec, 50 do 60 let star, išče za možitev žensko, ki dobro ume gospodinjstvo in se spozna pri gostilničarski obrti. Stara naj bi bila od 40 do 55 let in imela premoženja 16.000 kron. Ponudbe s sliko in naslovom naj se pošljejo upravništvu „Slov Naroda". (786-3) Oddelek za sukno firme Kastner & Ohler v Gradcu ima največji sortiment (426-16) Priznano najboljši izdelki iz zajamčeno čiste ovčje volne. Modno blago; črno in modro blago za obleke za gospode. ViBoroi fraiiho. •acv < . Najceneja in najsolidneja tvrdka za nabavo koles (bicikijev) kakor tudi vseh kolesarskih potrebščin. Francoska Feugot kolesa po 140 do 230 gl. A. Putrich 1^ jul>l jniui. T>uii«J>a»lf» eest?i Najnižje cene! Najnižje cene! ^ Zlato in srebrne verižice, uhani, zapestnice, vratne verižice, srčki, obeski, prstani. (123—30) Za obilen obisk se pn Priporočam se vsem * gg. botrom in botr-cam, katere uljudno vabim na veliko in bogato izbero solidnega in cenega blaga. poročam s spoštovanjem Fran Čuden urar, trgovina z zlatnino in srebrnino t Ljubljani, Glavni trg. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 11894154597894