DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Doile preko Trota) NA HRVAŠKEM JE BIL UBIT 19. maja župnik Galič v Komletincih. KOT ZVERI. — Nedavno so ubili komunisti v bližini Karlovca župnika pri belem dnevu na cerkvenem pragu. Počakali so ga pred cerkvijo in tam pobili. Potem so postavili okrog umirajočega kordon, da ne bi nihče mogel blizu. Pa je prebila kordon neka žena in se vrgla pred umirajočega. Komunisti se zapode proti njej in jo vlečejo proč. Tedaj je ljudstvo v aplzah vpilo: “Zveri! Ali ne vidite, da je to njegova mati?’’ — Tako je v komunističnem raju. DVE OBSODBI. — Kanonik v Senju v hrvaškem Primorju Matija Glažar je bil obsojen na štiri leta zapora, ker je blagoslovil nekomu svetinjico. Ta pa je kasneje odšel med križarje. Kakor da je ta svetinjica vzrok, da je oni bežal pred komunisti med upornike ! eno leto. ŠEST MESECEV VEZAL IN STISKAL SENO.—Na kak. šna prisilna dela gonijo partizani duhovnike, pove pismo nekega duhovnika iz Hrvaške, ki piše svojemu bratu v tujino. Ta piše, da je bil obsojen na to, da je vezal in stiskal seno in to v kraju, kjer je bilo njegovo službeno mesto. Vse, da bi duhovnika ponižali in mu vzeli ugled. — Seveda bodo pisali, da ne preganjajo nikogar radi vere. OBSOJEN KAPUCIN. — V Osjeku na Hrvaškem je bil obsojen na 18 let ječe kapucin Anzelm Can juga, znan hrvaški komponist. V okolici Osjeka je upravljal sedaj tri župnije. Njegovo posebno veselje je bila glasba. Obsojen je bil, češ da je delal proti “ljudstvu.” ZAGREBŠKI FRANČIŠKANI iz samostana v Vrbaničevi ulici so se vsi znašli pred kratkim — v ječi. Ozna je vse pobrala in odpeljala, češ da de- Ob istem času je bil na bliž- lajo proti ljudski vladi. Zapr- njem otoku Krku pod pritiskom ljudske nejevolje obsojen neki komunist na eno leto zapora s. pravico, d ase pritoži. In ta je ubil nekega duhovnika. Taka je pravičnost v komunistični državi. Kako naj potem obstoji? Za blagoslov ... .. , , - - uuBvwmi, zaursiijene. lanu eo svetinjice upornkia štiri 1 et a, odpravili to toliko stoletij staža uboj duhovnika pogojno - - - - li so tudi dve sestri, ki sta oskrbovali kuhinjo. Tudi te so nevarne “novi” Jugoslaviji, Samostan je zaplenjen v korist državi. PROCESIJA SV. REŠNJE-GA TELESA je bila v Zagrebu naravnost zabranjena. Tako so Kongres je odobril predlog, da veterani vnoviijo bonde Danes je ravno 40 let, odkar je bil ljubijanskC nadškof dr. Gregorij Rožman posvečen v duhovnika. Posvečen je bil v Celovcu, kjer je danes kot begunec pred komunisti. AMPAK SVOJIH $6 HOČE PA NA VSAK NAČIN DOBITI Akron, O. — Roy Blackburn, ki je študiral medicino na ohij-ski univerzi, zdaj bo pa menda kmalu študiral zakone države jertnišnici, ker je izropal Goodrich Co. na 24. jun. za $31,250, zahteva $6, kolikor ima zasluženega pri isti kompa-niji. Bil je namreč tam usluž. ben, da si je vse natančno ogledal, potem pa kvital in čez par dni izvršil rop, Skoro ves denar so dobili nazaj. Blackburn je na svobodi pod varščino $10,000, dokler pride pred poroto, obtožen ropa. -o- Papež svari, da se ne sme zasužnjiti delavca Rim. — Papež Pij je sprejel v avdijenci člane ameriške delegacije, ki so se udeležili konference Mednarodne delavske zveze v Genevi. Ob tej priliki je papež govoril delegaciji, da se bo izboljšal položaj delavca le v družbi, kjer je mož svoboden In katerega pravice so spoštovane od države. Papež je naglašal razliko med demokracijo in komunizmom. Komunistični sistem, je rekel, odreka delavstvu njih pravice ter jih napravi sužnje birokratske klike. “Pošten delavec noče izboljšati svojega položaja s tem, da bi teptal svobodo drugih, je rekel papež. Zato ga bo pa Cerkev vedno branita proti vsakemu sistemu, ki bi mu odrekal njegove pravice, ki mu ne gredo po kakih civičnih družbah, ampak radi njegove lastne človečanske osebnosti,” Okrajni semenj bo v Berea, 0.13. avg. Okrajni semenj za okraj Cuyahoga bo v Berea, O. od 13, do 17. avgusta. To bo že 51. letni semenj take vrste. Vladni kabinet Burme je b9 skoro ves postreljen London. — Angleška vlada naznanja, da so teroristi pomorili skoro ves začasni vladni kabinet Burme, ki je dosegla neodvisnost od Anglije. General San ,star 32 let, ki bi bil prvi ministrski predsednik Burme in 5 njegovih ministrov je bilo postreljenih. Gen. San in njegov kabinet so bili zastopniki Protifašistične ljudje svobodne lige, ki je dobila pri volitvah v aprilu veliko večino in ki se je pogajala z Anglijo za samostojnost Burme. Liga je izločila od vlade komuniste, ki so hoteli našču-ti kmete in delavce k uporu, češ, da Burma ni dobila dovolj od Anglije, Pred vladno palačo, kjer je bila vlada ravno pri seji, se je pripeljal avto. En moški je ostal v avtu ,pet jfh je odšlo pa s strojnicami v palačo. Stražo ,ki jih je hotela ustaviti, so pobili, nato pa stopili v zboro-valno dvorano ter tam obsuli s kroglicami vladne uradnike, šest jih je bilo pri priči mrtvih, dva sta bila pa težko ranjena. Ves vladni kabinet je štel devet mož. Angleški guverner, ki je na vladi, dokler ne bi domačini prevzeli vlade, je razglasil nad glavnim mestom Rangoon obsedno stanje in pozval narod naj ostane miren. Devetkrat v letalu, pa le enkrat prutal Fulton, Mo. — Ray Little se že devetkrat prej dvignil v zrak z letalom, pa samo enkrat je pristal z letalom na tle'h. Oni dan je naprosil nekega pilota, naj ga vzame v zrak, da bo videl, kako se z letalom pristane na tleh. Prej je služil pri parašutarjih in je moral vselej skočiti z letala. Poslanska zbornica je odobrila predlog, da se združi bojno silo Washington. — Poslanska zbornica je sprejela predlog, ki določa spojitev vse bojne sile pod eno poveljstvo, kateremu bi načeloval tajnik za narodno varnost. Vladna administracija podpira Jto akcijo, enako tudi obe vojni edinici, armadna in mornariška. Zbornica je tudi sprejela dodatek, ki ga je predlagal poslanec Brown iz Ohio, da mora načelovati inteligenčnemu uradu civilna oseba. S tem je odstranjena vsaka možnost, da bi dobili kake vrste vojaško diktaturo po vzorcu nemške Gestape. Armada, mornarica in zračna sila ostanejo vsaka pod svojim poveljstvom, toda vsem skupaj- bo načeloval civilni tajnik za narodno varnost. Poslovanje vseh e d i n i c, vključno kora marinov, ostane isto kot doslej, z izjemo, da bodo vse bojne edinice pod enim vrhovnim poveljstvom, dočim so bile dozdaj vsaka pod svojim samostojnim. Mnogo je bilo ddbate o tem v kongresu in zlasti mornarica je temu nasprotovala. Prvi tajnik vseh bojnih edi-nic bo najbrže James V. For-restal, sedaj mornariški tajnik. Noče dati pomoči Rusiji in satelitom Washington.—Poslanec Dirk-sen iz Illinoisa je rekel, da bo vložil predlog, da se ne da no-bene podpore onim deželam, ki se niso udeležile konference v Parizu za obnovo Evrope. LETALIŠČE OB JEZERU BO-KMALU GOTOVO >.v Novo letališče ob jezeru v Clevelandu bo gotdvo še pred koncem avgusta, trdijo mestni uradniki. Delavci že izravnavajo zemljo severno od jezerske ce3te med 12. in 28. cesto. Postavili bodo tudi-hangarje za 10 letal in parkališče za 500 avtov. Ako vreme ne bo ptose-bno nagajalo, bodo začela letala pristajati na tem novem letališču ne kasneje kot 30. avg. --------------o------ Bevin ne vidi, da bi prišlo do vojne za časa sedanje generacije Morpeth, Ang. — Angleški zunanji minister Bevin je govoril na pikniku premogarjev ter izjavil, da v kolikor more on presoditi svetovni položaj, da ne bo prišlo do kake svetovne vojne za časa te generacije. Poudaril je tudi važnost Zed. držav kot vodilna svetovna sila ter izraziI upanje, da se Zed. države ne bodo nikoli več umaknile iz Evrope. Bevin je tudi pomiril Francijo, ki misli, da je namen Zed. držav in Anglije obnoviti nekdanjo moč Nemčije, da to ne odgovarja resnici. Nemčija mora biti obmydjena ekonomsko kot vsaka druga dežela in nič več, je rekel Bevin. Guv. Dewey ima obljubo 3 zapadnih držav Bozeman ,Mont___Newyor- ški guv. Dewey, ki se pogaja za predsedniško nominacijo republikanske stranke, je dobil zagotovilo voditeljev držav Washington, Montane in Idaho, da ga bodo podpirale za nominacijo. Zdaj je za Trumana, pravi Whitney Pittsburgh, Pa. — A. F. Whitney, predsednik unije železničarjev je izjavil, da bo glasoval za Trumana, če bo drugo leto kandidiral. Pred enim letom je isti Whitney izjavil, da bo “potrošil milijone,” da bo porazil Trumana. Zed. države to varuh japonskih otokov Washington____Zed. države so prevzele administracijo nad otoki, ki so jih v vojni vzeli Japoncem. Admiral Den-feld je bil imenovan ža visokega komisarja. Bondi so bili dani veteranom kot plača za nevzete dopuste Washington. — Senat je soglasno odobril predlog, ki ga V SEVERNI OHIO BO ODPRT LOV NA SRNE Columbus, O. — Srne so se tako zaredile v 8 ohijskih okrajih, da so že postale nadležne farmarjem. Zato je državni oddelek za konservacijo dovolil lov na srne V okrajih Lake, Geauga, Ashtabula, Trumbull, Portage, je poslanska zbornica odobrila Columbiana, Jefferson in Car-že prej, namreč, da po 1. sept. roli bo dovoljeno streljati srne veterani lahko vnovčijo bonde, 17., 18. in 19. decembra. Poki so jih dobili za neporablje-| leg navadnega lovskega dovo-ne dopuste za časa vojaške 11 jenja mora vsak lovec imeti še službe. Predlog je bil poslan posebno dovoljenje, za kate-v Belo hišo predsedniku v pod- rega bo plačal $5. pis. Bondi znašajo vsoto $1,- Q_____ 800.000. 000, ki jih bo dobilo •»« . . 9.000. 000 vojnih veteranov. | rfDOSCODlKOV VGlO Segat je tudi sprejel pred- log da se zviša veteranom de^ | Z3 doMliRSlW nama podpora, ako hodijo v • I L šolo. Predlog je bil poslan v |6 ZH?9(]3l V KOngrGSIl poslansko zbornico. I __ Senator Taft iz države Ohio je rekel, da on smatra to plačilo vojnim veteranom za neporabljene dopuste kot del narodnega dolga in če jim da-(ffo za to v gotovini, je toliko, kot bi odplačali to vsoto na naš narodni dolg. Vlada je izdala veteranom bonde kot plačilo za neporabljene dopuste. Ti bondi so bili izplačljivi v teku 5 let. Po novem predlogu jih pa veterani lahko vnovčijo, če hočejo, podporo veteranom, ki hodijo v šolo, bi to zvišal za samskega veterana od $65 na $75 na mesec, oženjenim z otroci od $90 na $120. Senat je bil mnenja, da vzpričo dražjih življenskih potrebščin je treba tudi veteranom dati nekaj več, da bodo mogli izhajati, o- Vojni tajnik Patterson je odstopil po 7 letih zveste službe Washington. — Vojni tajnik Robert P. Patterson se je odpovedal uradu. V pismu na predsednika Trumana je prosil, naj stopi resignacija v veljavo ne kasneje kot v četrtek. Predsednik Truman je sprejel resignacijo in imenoval takoj namestnika, Kenneth C. Royall iz North Caroline, ki je bil dozdaj pomožni vojni tajnik. Patterson je bil imenovan za vojnega tajnika, ko se je odpovedal uradu Henry L. Stim-son. f Voditelji romunske ljudske stranke prijeti tik pred begom Bucharest. — Več glavnih voditeljev Narodne ljudske stranke, ki je vodila glavno opozicijo proti komunistični vladi, je bilo aretiranih na letališču zunaj mesta, ko so hotel zibežati iz dežele. , Med prijetimi so: Ion Miha-iache, podpredsednik stranke; Nicholas 'Panescu, generalni tajnik. Dr. Juliu Maniu, predsednik, je bil prijet že pred šestimi dnevi v nekem sanatoriju, kjer je iskal zdravja. Aretacijo je potrdil notranji minister, ki je izjavil, da so hoteli prijeti voditelji strmoglaviti sedanjo “ljudsko” vlado, ki ima vso zaslombo Moskve. Bodite previdni, kadar gnete preko eeete. Prekoračite <»-eto eamo pri eignalni ločil V senatu je manjkalo 5 glasov, da bi preglasovali predsednika Washington. — Torej dohodninski davki zaenkrat ne bodo zmanjšani. Predsednik Truman je predlog za znižane davke vetiral in v senatu niso mogli dobiti dovolj glasov, da bi preglasovali predsednikov veto. Glasovanje je bilo 57 glasov, da se porazi predsednikov veto, 36 proti. Torej je **»S« w ■dSSWi.’JS “ * “ da se preglasuje predsednika, kadar ta kak predlog vetira, Proti predsedniku je glasovalo 47 republikancev ip 10 demokratov; s predsednikom pa 33 demokratov in 3 republikanci. V poslanski zbornici je bila stvar drugačna. Tam je bilo oddanih 299 glasov, da se porazi predsednikov veto in 108, da se ga podpre. Torej je bilo oddanih 27 glasov več, kot pa znaša dVetrotjjinska večina . Toda da se preglasuje predsednikov veto sta potrebni dvetretjinski večini ^ v obeh zbornicah in ker je senat ni mogel dobiti, je bil predlog za nižje davke vržen v koš potem, ko je bila debata o njem v kongresu 6 mesecev in 15 dni. Nov predlog za nižje davke ne more priti prej pred kongres kot v prihodnjem zasedanju, ki se prične v januarju. Razne drobne novice h Clevelanda in te okolice i j Sedma obletnica— Jutri ob 7:46 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Dorothy Sober v spomin 7. obletnice njene smrti. Vrnitev iz bolnišnice— Mrs. Margaret Ahlin iz 1101 E. 66 St., se je vrnila na svoj dom iz St. Alexis bolnišnice. Tem potom se želi zahvaliti za cvetlice, obiske in kartice. Prettal operacijo— Frank Jakše iz 840 Babbitt Rd. je srečno prestal operacijo v Glenville bolnišnici. Povrnil se je domov, kjer se nahaja še pod zdravniško oskrbo. -------o------ 1011 GROBOVI John Mesnar Na 5. julija je pri ribolovu v Fairport, O., utonil John Mesnar, star 47 let, bivajoč na 106 E. 216 St. v Euclid, O. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Olgo roj. Grzel, brata Rudolfa v Pittsburghu, Pa., tri nečake in štiri nečakinje in več sorodnikovi Rojen je bil v vasi Sabonje pri Ilirski Bistrici, kjer zapušča brata Josipa in več sorodnikov. Tukaj je bival 27 let 1 član dnuštea ^an« - -^________ Prešeren št. : 10 let je bil zaposlen pri Chase Brass and Co. kot inšpektor. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:45 iž Želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v cerkev sv. Križa na 200 St. in Lake Shore Blvd. ob 9:30 in na pokopališče Kalvarija. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Darovi za begunce V našem uradu so bili izročeni sledeči darovi za slovenske begunce: Dr. Anthony J. Perko in Anton Grdina, sta darovala vsak po $50.00 neimenovan je daroval $2, neimenovana $3, Mrs. Frances Vidmar iz Saranac Rd. pa $10. Iskrena zahvala za blagohotni dar in priporočamo še drugim, da bodo kaj darovali ob priliki. Posvetovanja za uporabo premoga iz Porurja bodo Za vsem tem je politično' w i. . ozadje. Predsednik ni hotel V nRSlffllglOnU podpisati davčne predloge iz edinega vzroka, da ne bi dobili za to kredit republikanci. Ako bo 'hotel predsednik kak tak predlog spraviti skozi kongres prihodnje leto, ko bodo predsedniške volitve,* ga bodo pobijali republikanci. 'Na izgubi v tej politični borbi je pa 49,500,000 davkoplačevalcev, ki so žrtve te politične ribarije. Iz raznih naselbin De Pue, ni. — Dne 1. jul. je v bolnišnici v Princetonu, 111., umrl Vincent Machek. star 74 let, doma iz Trške gore, občina Št. Peter pri Novem mestu, član SNPJ. Podlegel je operaciji na mehurju. Bil je eden prvih slovenskih naseljencev v tem kraju in ves čas do lani vodil groce-rijo in mesnico in nekaj časa tudi gostilno. Zapušča ženo, dva sinova, poročeno hčer, štiri vnu- Washington. — Državni tajnik Marshall je včeraj povedal, da se bodo pričela drug teden tukaj posvetovanje glede uporabe premoga iz nemškega Porurja. Ti nemški premogovniki so glavni pogoj, da se spravi v tek obnova Evrope, je rekel Marshall. Pri tem posvetovanju bodo navzoči samo angleški in ameriški zastopniki, ker se tisti kraji nahajajo samo v angleški in ameriški zasedbeni coni. Rusija in Francija niste bili povabljeni. Glede masne aretacije komunistov po Grčiji je Marshall izjavil, da je bila to popolnoma zadeva grške vlade. Misija za,Grčijo je odpotovala New York.—21 članov ameriške misije za pomoč Grčiji je odpotovalo z letalom na Gr- ke in štiri vnukinje ter več dru- ško. Načelnik misije, Dwight gih sorodnikov. Griswold, je že tam. OH St msnau MS <«««- BBMVtO. Mitm) ___________ CUr in. milim« MM Ctorcka« t OfeK fubllihed difly ease* fctunUn Sunday« aad Holiday« w , . 9 10 iiV . i) 14 ij‘ 16 17 18 19 lou i *7 * * >° vr NAROČNINA: It Ameriko na leto »WO; ta Cleveland In Kanado po poW ta eno leto WOO. Za Ameriko pol leta HM; a Cleveland ln Kanado po pottl pol leta MAO. Ca Ameriko Wet leta »Mi; m Cleveland ln Kanado po POM letet let« HI*. Za Cleveland In okolico jownalaMh: colo irtonJUpolletaMSMetetltJalUO. -----------Morilka etana I otntov. flUBSCRIPTION RATB8: United Statea IMS P*e !*«! Cleveland and UjIThoO fS*» monUu”Cfleveiand and Canada Iv mall MM for I month«. U. 8. MM for 3 month« Cleveland and Canada bv mall MU tor 3 men the. Cleveland and euburte by Carrier MM per jeer, MM tor I month«. MM for I month«, atari« oople« I eente eeoh. Mitered aa eeoond-olaee matter January Oth 10M. at the Poet Offloe at Cleveland. Ohio, under the Act of Marofa »id 1M». ►>83 No. 141 Mon., July 21 1947 Veliki časi Te dni hite naše misli k dvema slovenskima knezoma. 5. julija pred desetimi leti je Ljubljana z vso žalno slovesnostjo spremila k zadnjemu počitku enega velikih slovenskih mož nadškofa dr. Antona Bonaventura Jegliča Ua-nes 21. julija obhaja njegov naslednik na ljubljanski škofijski stolici dr. Gregorij Rožman štirideseto obletnico mašm-štva. Dve imeni, ki kličeta v spomin toliko bojev in žrtev katoliškega slovenskega naroda. Par dni pred svojo smrtjo je veliki Jeglič 29. junija 1937 na zborovanju slovenskih fantov in mož v Celju govoril o satanovi fronti: “Satan ima že svojo fronto, pa ima tudi Kristus svojo fronto.” Stari mož je vedel, kaj govori. Vse svoje življenje se je boril na Kristusovi fronti proti fronti satanovi. Komaj je postal ljubljanski škof, že se je ves slovenski liberalizem s svojimi izrodki zapodil z vserti besom proti njemu. Koliko grdih napadov, koliko sumni-Cenj in koliko podlih obrekovanj je moral prestati v tem boju. Pa ni nikoli omahoval, saj je vedel, da morajo-v tem boju na Kristusovi strani največ prenesti nasledniki apostolov, ki jim je bilo napovedano: “Služabnik ni večji ko njegov gospod. Če so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas.” Jeglič se, je boril zraven pa delal, organiziral, gradil, Pisal knjige vernikom in duhovnikom, dvigal cerkvene dru-J6e*pi »jfcužil -na-pomač vsaki krščanski organizaciji, sezidal 'mogočne zavode za mladino — da naštejemo samo nekatera njegova dela. V duhu je gledal Jeglič še težje boje s satanovo fronto. V zadnjem govoru, ki ga je govoril svojemu ljudstvu, je ugotavljal: ‘‘Živimo v velikih časih. Naš čas je velik, ker dela veliko hudobijo. Kako strašno se je hudobija razpasla na vseh straneh! Tudi pri nas na Slovenskem je že začela s svojim groznim delom. Hudobija bo še rasla, to vidimo od leta do leta!” Tako gleda veliki mož kot prerok v strašno dobo, ki jo pod komunizmom, tem naj izrazitejšim sovražnikom'krščanstva, sedaj doživlja slovenski narod v stari domovini, Toda nikakor ne obupuje. Za slovo od svojega naroda vzklika: “Zvesti bomo ostali, pa naj pride nad nas karkoli. Tako bomo veliki dočakali velike čase.” Jeglič je v duhu gdelal veliki čas trpljenja katoliškega slovenskega naroda, njegov naslednih Gregorij Rožman s svojim narodom to preživlja. Niti štiri leta od Jegličeve smrti niso pretekla, ko je nemški nacizem zadivljal po Slovenskem in udaril predvsem po katoličanih, zvestih Cerkvi. Duhovščina Štajerske in Gorenjske je morala zapustiti svoje vernike in ti so ostali prepuščeni samovolji Hitlerjevih tolp. Po zlomu Italije je Nemec vdrl tudi v Ljubljano. Tam je bila satanova fronta, ki jo jej Jeglič v duhu gledal, močna že brez Nemcev. Vpliv komunizma se je v ovčji obleki osvobodilnega boja zajedel celo med katoličane. Mnogim je bilo težko spoznati bojne zvijače komunističnih partizanov; mnogi so jim sledili v misli, da so to res borci za narodovo svobodo. Toda ti navidezni borilci za narodno svobodo niso napadli Nemcev, ampak so začeli z ubijanjem zavednih slovenskih katoličanov. Da bi upravičili svoje umore, so o vsakem pobitem razširili glas, da je narodni izdajalec. Ustvarili so zmedo, da velja beseda pisma: “Izdajal pa bo v smrt brat brata in oče sina, in otroci bodo vstajali zoper starše in jih izročali v smrti in sovražili vas bodo vsi zaradi mojega imena.” — Tedaj je prišla ura, da je nastopil škof Rožman. V svojih govorih je razkrinkal hinavsko igro osvobodilne fronte in pokazal naravnost na volka v ovčji obleki — na komunizem. Takrat se je sprožil plaz sovraštva proti njemu. Vse, kar je bilo za komunizem in vse zaslepljeno so-potništvo se je zagnalo proti Jegličevemu -nasledniku. Obrekovanje in psovanje je bilo njih orožje. Da bi ga pred narodom umazali, so pazili na vsak njegov korak. Opazovali so ga, kot hinavski farizeji Kristusa. Če je moral po svoji službeni dolžnosti priti v stik z nemškim generalom, že so gledali, kako mu je podal roko in koliko se je pri tem iz vljudnosti nasmehnil. Na Tiho nedeljo beremo o Kristusu, da se je umaknil, ko so Judje pograbili kamne, da bi ga kamenjali. I udi za škofa Rožmana je prišel ta dan. Zavezniki so strli nemško silo in Slovenci so pričakovali ameriških in angleških čet. Niso vedeli in niti misliti si niso mogli, da je Slovenija res izročena Titovim partizanom. Ko je komunistična drhal zasedala Slovenijo, se je škof Rožman z drugimi umaknil na Koroško, kjer v Celovcu na kraju svojega mašniškega posvečenja, praznuje svojo štirideseto obletnico, odkar je stopil pred oltar Gospodov, in pije s svojim Gospodom kelih trpljenja. . , , Tudi po Gospodovem umiku se sovraštvo judvoskih farizejev ni pomirilo. Tako tudi sovraštvo partizanov proti Rožmanu ni odnehalo. Na vsak način so hoteli uničiti dobro ime katoliškega škofa." Pred poglavarje in kralje vas bodo vlačili zaradi mene.” je govoril Odrešenik. Tudi ta beseda se je spolnila nad škofom Gregorijem. V Ljubljani se je zbralo sodišče partizanskih farizejev z lažnjivim imenom "ljudsko sodišče.” Tu so sodili Slovenci svojega škofa v njegovi odsotnosti. Da bi izgledal kot velik zločinec, so ga postavili pred “sodišče" obenem z nemškim protestantom in slovenskim verskim odpadnikom. Judje so hoteli na vsak ničin obsoditi Kristusa, niso pa našli nikake krivde. Zato so ga imenovali zapeljivca. Sv. Avguštin pravi da je v tolažbo njegovim služabnikom, kadar tem očitajo zapeljevanje. Tu-di škofu Rožmanu je moralo biti v tolažbo, ko je bral, da ne morejo najti na njem drugega, kot da je ljudi zapeljeval v boj proti komunizmu in tako postal “izdajalec.” “Jaz ne najdem na njem nobene krivde” je rekel Pilat, pa je bil Kristus vseeno obsojen. Judje so mislili, da bo z njegovo obsodbo njegov nauk uničen. Tudi na Rožmanu niso našli krivde. Obsojen je moral biti, ker so mislili, da tako zadajo najhujši udare« katoličanstvu na Slovenskem. Nikogar ni bilo ki bi mogel pri “sodišču’ ’razkrinkati farizejsko hudobijo partizanov, noben list ni smel zapisati besede obrambe, ni ga prostora v zasužnjeni slovenski domovini, kjer bi bilo mogoče izpodbiti bedaste trditve o izdajalstvu. Gonjo proti slovenskemu škofu so zanesli komunisti in njih sopotniki tudi v Ameriko. Pred dvanajstimi leti je hodil Rožman med ameriškimi Slovenci. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da je takrat osvojil srca vseh, ki je prišef z njimi v dotiko. Kljub temu so obrekljivci uspeli, da so sedaj mnogi slepo verjeli v njegovo “izdajstvo.’ Veliki petek tako rad sledi Cvetni nedelji. Vprašujemo; ali je kdo izmed farizejev, ki so blatili Rožmanovo ime po Ameriki res sam verjel, da bi slovenski škof izdajal svoj narod. Iz njih Je govorilo sovraštvo do krščanstva kot pri onih "sodnikih" v starem kraju. Katoliškega škofa sovražijo, ker svoražijo križ. In sovraštvo je slepo. Da, to je veliki čas hudobije, kot je rekel ranjki Jeglič. Hudobija je na videz zmagala, kot je zmagala nad Kristusom. To je tudi veliki čas trpljenja in preizkušnja za slovenski narod. Jeglič je pozival: “Zvesti bomo ostali, pa naj pride karkoli.” Ogromna večina naroda tam v starem krajil izpoljnuje danes to besedo o zvestobi. Tudi marsikak zapeljanec se vrača. Partizanski farizeji, ki so hoteli oblatiti škofa Rožmana, da bi ljudstvo odtrgali od Cerkve, morajo gledati, kako ta zvestoba raste. Njegovo trpljenje in trpljenje zvestih že rodi sadove. “Tako bomo veliki dočakali velike, čase.” Da, pride tudi veliki čas vstajenja. Naj partizani še tako pečatijo kamen, ki so ga zavalili v svojih mislih na grob slovenskega katoli-čanstva, to bo vseeno vstalo. , Ko se oddolžujamo spominu vefrkega Jegliča in ko s spoštovanjem pozdravljamo mučeniškega škcrfa Gregorija Rožmana ob njegovem štiridesetletnem jubileju, smemo tudi v imenu ameriških katoliških Slovencev zagotoviti: Zvesti bomo ostali, pa naj pride karkoli.” Tu prihaja pred vas DRUGI DEL Meškove povestice NA SVETI POST. • * * Že davno, že v poletju se je bila namenila Anka v mesto. Sestričino je imela v mestu, ki je bila omožena s sodnijskim slugom. Tončka ji je bilo ime. Nekoč poleti je obiskala Tončka starše in pri ti priliki se je oglasila budi pri Slaničevih. Prinesla je deci nekaj obleke. Stara je bila sicer že ta obleka in že ponošena. Tončkina otroka je nista več mogla in ne ma-, rala nositi. A Slamičeva je bila hvaležna zanjo, otroci so je bili veseli in srečni. Tetki so sp priljubili zdravi in čili malčki in obljubila je, da jim daruje o Božiču spet kaj. Povabila je Anko, naj pride za Božič sama v mesto in vzame s seboj, kar in kolikor ji bo že mogla dati. e * • Anka s^ je odločila, da pojde gt prištela za svetnika, škof Baraga je veliko trtvoval za Kriatusovo vero, veliko duš je rešil pogubljenja. Pravični Bog je pa dober plačnik, zato bo škof Baraga gotovo dobil krono v nebesih. Naša molitev je potrebna, da doseže to čast. Da ne pozabim omeniti. V petek večer, takoj ko se je storil mrak, je bila slikovita procesija. Vsi številni romarji so se zbrali v vrste in vsak je i-mel prižgano svečo v roki. Lep prizor je bil, ko smo šli v procesiji tam okrog jezera in mimo spomenika škofa Baraga in dospeli do grote. Med potjo smo molili rožni venec. Vso o-kolico je zagrinjala tema, naše svečke so pa gorele in svetile romarsko pot. Naše duše so se radovale in v naših srcih je gorela živa vera do Kristusa Kralja. Ko smo dospeli do grote, kjer kraljuje Marija v tihem kraju, smo opravili Marijine pete litanije. Pri groti je bilo več gg. duhovnikov, ki so peli litanije, romarji smo pa glasno odpevali, da se je daleč razle galo po vsej okolici. Ta pobožnost prvega dne, ko smo prišli k Mariji Pomagaj na Brezje in z lučkami v temni noči, nas je tako prevzela in navdahnila v pobožnosti do Marije nebeške Matere, da smo ves čas vse tri dni pobožno molili in se k N j e j zatekali vedno. Upamo, da naše prošnje, za kar smo Marijo prosili na naših slovenskih Brezjah, ne bodo zastonj. Kdor se k Mariji zatekjt in njojionfoči prosi, ga — -.apusti. mati sama ni vedela — v vil družini ni imel nihče tako sončnih las in tako krasnih oči. “Novo krilo dobiš, Tilka. Od tetine Karoline ga dobiš.” “Novo krilo!" se je veselilo dekletce. "In žemlje nam prinesete od tetke, kajne, mama. Saj so nam jih prinesli tetka zadnjič tudi.” “Da, žemlje, žemlje!” — Tinče je plosknil od same radosti z roko ob roko in iz oči mu je sijalo neskončno veselje. e e e “Meni pa konja, ki piska!” — se je vmešal vmes Peterček, najmlajši. V sami srajčici je stal ob materi in jo držal za krilo, kakor da bi je- ne maral pustiti od doma, od sebe. "Vsak nekaj dobi, a pridni morate biti in mirni. . . Peterček, sedi lepo k peči, da ti ne bo mrzlo... Vsi ostanite v sobi, dokler se ne vrnem. Zunanja vrata zaprem, da ne bi prišel kdo in vam storil kaj žalega.” "A pred večerom pridete gotovo, mamica, kaj? Strah $ nas bilo” — je menil Peterček. “Pridem, pridem goitovo. . A kaj bi vas bilo strah, saj bo angel varuh pri vas, čč boste lepo pridni.” “Bomo, mamica, bomo, da angel varuh ne odide od nas.” • e e Anka je pokropila deco, prekrižala vsakega posebej, pokropila in prekrižala je tudi sebe in je odšla. Otroci so prisluškovali, kako je zapirala duri, kako je škripal ključ v vratih. Videli so jo še, ko je stopala po pod- stenju mimo oken, njene kora- ne zLr------- ke so slišali še na trdem pod>- - -'•Za zaključek teh velikih in na sveti post. In res je vstala navsezgodaj, vzela denar iz postelje in ga spravila v žep. Zakurila je bolj ko navadno, da otroci ne bodo čez dan prezebali. Zbudila je deco jih oblekla in jim dala zajtrk. Obenem jim je pripravila obed — lonec prosene kaše. Postavila ga je na peč in naročila naj-atarejšemu, Pavelčku: “Proti poldnevu vam deni kašo v skledo in jejte.” ”Ali opoldne še ne boste doma, mati?” je vprašal Tinče, šestleten majhen fantek, z živimi, ogljenočrnimi očmi. “Opoldne še ne pridem, pa kmalu potem.” “In kaj nam prinesete, mamica?” je poizvedovala Tilka, petletno dekletce, otrok z bujnimi zlatimi kodri in modrimi očmi. Odkod je imela zlate kodre, krasne kakor svila in mehke kakor volna, in odkod je dobila te čudovite modre oči, stenju — potem pa je postalo tiho. Sedeli so ob peči in molčali in gledali na okna in so spremljali v mislih mater, ki je šla, da jim prinese iz mesta božičnih darov: obleko, žemlje, konjička in Bog ve, kaj še vsega lepega, ker v mestu je neizmerno dosti lepega in dobrega. .. . Vsega jim prinese, česar želijo, po čemer hrepene ... vsega jim prinese. .. (Detle na I. etrenl) lepih praznikov je bila pa krona to, da je bil med nami najvišji predstavnik Cerkve, sam kardinal in nadškof čikaški, poljih in travnikih. Litanije je vodil naš duhovni vodja, g. kanonik Oman. Tam sredi busa je sedel in vodil, ostali sfno pa vsi glasno odpevali. No, pa saj smo imeli med seboj tudi izvrstne pevce, kot Frank Snyder, Joseph Vrček, J. Zimer-man, Miss Vicky Hočevar, Miss F. Barle, Anton Valentič. Vsi so pevci od zbora Slovenije. Pa saj to ni bil navaden bus, to je bila potujoča cerkvica, saj so bili zbrani tam. sami goreči ča-stivci Marijini, člani Zveze društev Najsv. Imena iz Clevelanda. Na busih smo imeli pa tudi napis, da je lahko vsak či-tal, kdo se vozi. Napis še je glasil: Blesed Be The Name of Jesus — Cleveland Holy Name Societies. Pred vsem svetom smo se pokazali, kdo smo, od kod da smo. Pot nazaj proti Clevelandu je bila zares prijetna. Na cestah je bilo zelo malo prometa. Pot široka in gladka, da je šlo 55 dp 60 milj. Domov grede smo štirikrat ustavili in se nekoliko okrepčali. V Cleveland smo dospeli ravno o polnoči v nedeljo. Ob 12 :S0 sem bil že doma. Tako smo vsi srečni prišli domov. Na vsakem busu je bilo po.45 oseb. Vsi smo zadovoljni in srečni in romanje v Lemont, bivanje tam tri dni na ameriških Brezjah, nam bo ostalo za vedno v spominu. Taka fina postrežba pri oo. frančiškanih, čiste in snažne sobe in spalnice, vse zares prvovrstno. Kuharice so vse prijazne, poznal pa sem samo dve: Mrs. Mary Ho-ge in Mrs. Mary Hočevar. Kot mladi tički sta hiteli sem in tja in stregli. Hrana je bila zares izvrstna. Vsak je vzel, j kolikor je sam hotel in zmogel.1 Frank Hochevar, tajnik naše zveze sv. Imena in Frank Naše romanje v Lemont (Konec) V nedeljo je večina romarjev zgodaj vstala in smo bili v cerkvi že, ko so imeli frančiškani tam še svoje molitve. Navzoči smo bili pri več svetih mašah, ob 9 pa je bila maša po namenu Baragove zveze. Daroval jo je p. Šircelj, ki je (tajnik Baragove evetze. Pridigo je imel pa Rev. Scher-ringer, predsednik zveze, ki pastiruje tam, kjer je deloval škof Baraga. Našteval je velike zasluge Baragove med Indijanci, ki so bili takrat še divjaki. Upajmo, da ga bo božja Previdnost potrdila in Samuel Stritch. V polnem kar« še zveze sv. Imena in Frank dinalskem ornatu je bil navzoč Gliha, tajnik mld. pevskega v petek ob 11, ko je bila slovesna sv. maša v groti. Daroval jo je č. g. kanonik Oman z leviti. Lep govor je imel p. Medic, ki je govoril o pomenu te slavnosti, ko praznujemo 1200 letnico pokristjanjenja Slovencev. Končno je pa govoril tudi sam Njegova Eminenca kardinal ter pohvalil Slovence in Hrvate, ki so toliko pretrpeli preganjanja zaradi svoje trdne vere. Toda kljub temu so o-hranili svojo vero čisto. Mislim da si katoliški Slovenci lahko štejemo v izredno čast, da nas je obiskal sam kardinal in nas pozdravil. Njegov govor je bil že priobčen v Ameriški Domovini. V nedeljo, ravno opoldne so pa prišli naši vozovi, katere smo v lepem redu zasedli. Kakor smo se pripeljali tje, tako smo se odpeljalf nazaj v treh busih proti Clevelandu. Skoro vso pot smo prepevali prelepe Marijine pesmi in naši glasovi so se razlegali po prostranih zbora sv. Lovrenca, sta šla že 4 dni prej pred nami, da sta pomagala pri pripravah. In tako je naše romanje v Lemont letos končano. Imeli smo lep duševni užitek. To naj nam da pobudo, da ostanemo zvesti člani društev Sv. Imena. Delujmo neustrašeno za svoje principe. Spočetka nas je bilo res malo, toda v 10 letih nas poglejte. Naša društva se lepo množijo, v številu naraščamo. S tem katoliškim kongresom v Lemontu smo pokazali, da nas ni več majhna peščica. Ponosni smo na to. Zato pa tudi pridno delujmo pri svojih društvih in pri skupni zvezi. Pridimo vsi, kadar je oznanjena seja. Prihodnja bo v Barbertonu, O., na 27. julija. To bo prva taka seja tam. Katoliški fantje in možje naj bodo vedno skupaj, kadar gre za principe naše vere. Vas vse skupaj bratsko pozdravljam, Anton Meljač. AL' PA NE Ko smo zavili na Debevčevo dvorišče, nas je že čakalo tam slavno občinstvo. To se pravi, tam na skladovnici drv sta imela razpoložene svojega rojstva kositi Mr. Grdina in Jakšičev France. France je spuščal v zrak tiste umetne kolobarčke dima, Mr. Grdina jih je pa spremljal z očmi in sta tako oba imela dobro zabavo. Ko je Bob zapremzal našo karo, je bil žp pri nas Mr. Grdina, ki je menda uganil z naših zadovoljnih obrazov, da smo imeli po svetu velike uspehe. Seveda, on ni mogel slutiti, da bi se z naših obrazov odražala prav taka zadovoljna sprava s tem svetom, pa bi bili našH pumpo za naš Buick ali ne, ker kolikor poznam sebe in našo druščino, bi bili šli mi v Marshfieldu na likof v enem ali drugem slučaju. Razlika bi bi- la samo ta, da bi enkrat pili iz sov ti naši trpini. V hudi zimi zadovoljnosti, drugače pa iz ob- jim ogenj v kolibi ni dosti zale- upa. To pa po grlu koncem konca ne dela absolutno nobene razlike. Edino, v čemer smo ga nekoliko polomili, je bilo to, da vzpričo uspešn^ekspedicije naše nakupovalne komisije nismo od Willarda doli po cesti št. 1 pripeli. Nobena beseda ne-; razlaga širši javnosti bolj temeljito veselih vesti kot lepo in ubrano petje, ki gre kot predstraža v veže in skozi okna hiš ob cesti. To sam vem še z Menišije, kadar so prihajali na pomlad domov naši hr-vatarji, ki so rožljali v žepih z goldinarji in peli ter vriskali, da jih je vas slišala že sem od Cerknice. Takoj smo uganili, da so hrvatarji dobro opravili čez zimo tam v slavonskih šumah in da bo kmalu pri Bonaču teklo od miz. Njih žene so naglo metale v lonce gnjati ali krače, da bo “on’’ po hudi zimi imel eno pošteno večerjo potem, ko je vso zimo natepal koruzne žgance, trikrat na dan, v delovnik in nedeljo, da je imela, plenkača glas po grčah, kot zvon sv. Jerneja k prazniku. Niso imeli veselih ča- gel, ki je sicek. gorel noč in dan na okornem ognjišču. Ležišča so imeli ob stenah in od ene strani jih je ogenj pekel, od druge strani so pa zmrzovali ob slabo zamašenih stenah kolibe. Nič ni bilo čudnega, če so komu lasje primrznili k plankam. Ampak na pomlad, ko so bili z delom gotovi in so dobili izplačan zaslužek, je bilo pa vse trpljenje pozabljeno. Tedaj pa vina na mizo, ki je ječala pod težkimi pestmi tesačev, ki so si dokazovali, da so dobro zaslužili, pa da bodo še prišli jeseni, ko bodo doma nekaj pristorili, sebi in na žernadi pri drugih, da se bo zaslužilo za sol in za tobak. Torej nekako tako kot naši hrvatarji v starem kraju, bi bili morali mi priti domov, da bi vse že vnaprej zvedelo, da smo dobro opravili, zase in za naš Buick. Se reče, saj ne vem, koliko bi bili spravili skupaj. Midva s Tonetom bi bila že rešila svojo vlogo, za fante pa ne vem. če so v glasovih kaj Krajnči ali ne. “že kar vidim, da ste dobro opravili,” nas je ves blažen pozdravil Mr. Grdina, ko smo se kobacali iz avto. “Saj sem vedel, da boste.” “Mislim, da smo,” mu je potrdil gospodar Tone. “V petek zjutraj bo že stal Buick pripravljen, da vas odpelje v Cleveland s popolnoma novimi pljuči kaj ne, Bob?” “Aha,” je rekel ta in nič več. V tem je pa ves Kajnč! Malo besed, pa veliko dejanja. Ne vem, če bo ta imel doma, napek pa ne bo, če bo. Naš štabni narednik v pokoju je vzel tisto stvar za Buick v garažo in se kar takoj lotil dela in kakor je njegov oče Tone presodil, da bo stal Buick v petek zjutraj maršberajt na dvorišču, tako je tudi bilo. Vso pot do Clevelanda je delal kot ura. Bob je bil deležen naše časti in hvale vso pot, kar mu sicer ni dosti koristilo, ker nae ni slišal. “Mi druži,” kakor pravijo Primorci, smo se podali pa v hišo k večerji, potem bo treba pa k slikovni predstavi. Mama so nas lepo pogostili in nazadnje pa mene prav presenetili. Postavili so namreč predme skledo lepo dišečega pečenega krompirja. “Na, Jack,” je rekla Mery, “ki si toliko govoril, da boste šli krompir peč, sem ti ga pa jaz spekla, da se ti bo želja izpolnila.” Joj, če to ni bil surprise party, potem ne vem, kaj je. Spekla ga je kar v domači peči, pa je bil prav tak, kot bi ga spekla kje v gmajni na žerjavici. Lepo rumeno skorjo je imel, kot pohanje in vonj je dajal od sebe, kot ga mora dati to telesno dobro delo, če je pravilno skomandirano. Na vsa usta sem pohvalil našo skrbno gospodinjo, ki se je domislila name in mi tako neznansko ustregla. Torej ena točka iz mojega programa je bila s tem že rešena; pre-ostajati samo še dve: vožnja s konji ln pa pohod na slavni mil-lardski hrib. Morda bom pa re3 vse tri izpeljal, pa ko sem že obupaval, da bi jih, ker dozdaj nisem videl še niti ene-živali na Willardu, ki bi bila konju vsaj malo podobna, hojo na hrib so mi pa tudi že tako otadiali, da res ne vem, če bo kaj iz nje. Jakob K. Heer: Berninski kralj roman s Švicarskega pogorja “Ali vidiš čudež, Marko?” Na modrem čadu megle, v katero se skrivnostno izgublja dvojni potok, se vidi senca gugajoče se brvi, in na senci stojita njuni senci, glavi jima pa obdaja kakor glorija sončni obstret. "Sonce, sonce, oklenilo je naju v isti obod luči!” Tako vriska Cilgija. "In kakor naju druži sonce, tlako hočeva v njegovi luči ostati za vedno skupaj 1” Naslonila je svojo glavo na njegovo ramo, in poljubil jo je na čelo, in ona je zardevajoče dovolila. ' Pred njima leži ledenik Mor-teratsch v sijaju milega jesenskega dneva, in za njim plameni snežnobeli vrh Bemine v nasičeno sinjino neba. Nadzem-ljska luč sije z njegovih snežnih sten na ledenik, ki počiva kakor pravljična podoba v neo-madeževano čistem polkrog« zimskih vrhov. V mogočnih kopah zamodre-lega ledu kipi MorteratBch do Isole Perse, izgubljenega otoka, in ga obdaja, in poleg otoka se dviga čudovito ledeno mesto, z zatrepi, slemeni, oboki in mostovi in zevajočimi ulicami, in bela in ažurna luč sanjavo utripa po molku tega začaranega sveta. Tiho se vdajata zaljubljenca mogočnemu vtisu te podobe in stojita tesno skupaj. Tedaj spreleti silno bdfane-nje mrtvo mesto, skoraj kakor grom. “Ledenik govori,” pravi Marko. “Dragi, ali poznaš pravljico, lepša planina Engadina. Mladi pastir Aratsch, ki je pasel na njej svojo Sredo, je ljubil lepo, bogato deklico iz Pontresi-ne. Njeni trdosrčni starši pa te ljubezni nisp trpeli. Tedaj je odšel Aratisch, potem ko mu je bila mladenka obljubila večno zvestobo, kot vojaški najet-nik v benečansko službo. Na ladji se je boril proti Turkom, v kratkih letih je postal stotnik, in delež na plenu ga je o-bogatil. Njegov dogovorjeni čas mu je potekel in odpustili so ga z velikimi častmi. Ko se je pa vrnil, s svojimi zakladi zopet v Poritresino, je bilo dekle nevesta drugega. Aratisch je zapustil vse svoje imetje, odšel na planino in nihče več ga ni videl. Mladenka pa ni našla nobenega miru več. V dekliški lepoti je hodila po planini navzgor, navzdol, trkala na stene: ali niste videli mojega Aratscha, Dobrotno je blagoslavljala planšarjem mleko in celo po 'svoji smrti se je prikazovala še dolgo let v pohlevni prikupnosti in tihi tožbi. Nekega dne ji je pa pokazal trdosrčni planšar vrata. Zdaj je verjela, da je njen ljubi mrtev in je dejala: Prav, spustila se bom torej tudi jaz k njemu in planina naj prepiine! Tedaj so zabobnele ponoči gore, ledene grmade so pokrile pašnik in so nasule iz ledenega slopja spomenik nad ljubečim se parom. Tam pri otoku Per-sa počjvalta v čudoviti modri razpoki na skali. Potoki, orgle ledenika, jima pojo, godba polni veže in prevzema mladenki-mo srce z neizmerno otožnost- mi trepeta tam notri od časa do i)o, zakaj ona ne ve, kako blizu večnosti?” vpraša Cilgija nežno in resno. “Poznam jo, toda rad jo ču-jem iz tvojih dragih ust,” odgovori on. Ona pa odgovori: “Vsi, ki se ljubijo, bi morali poromati do tega ledenika in si jo priklicati v spomin! Poslušaj Marko!” Sedla sta na obsvetljeno skalo pred ledenikom. Cilgija pripoveduje: “Tam, kjer grmi in vzdihuje zdaj ledenik, se je razprostirala naj- AUGUST HOLLANDER v Slov. Narodnem Domu, 9419 ST.CLAIR AVENUE, POSlUA DENAR v Jugo-alavijo, Trat, Gorico, Av-atrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-žena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v atari kraj. Pri KoUanderJu boste vedno dobro postreženi MAKI DAY ONE YOUR BUY WORD MsnaaSMs * *" * fm ms iSMh* ** •*-fMS, inv «—*- k|«M. MS* k Cm* Ji w. Nr I* m M** **'• Itot SOONOMT. OUAUNTtt »M «-» £**' Jj? &S££ss« pl, VMi Capa*----------—M HC, je svojemu ljubljenemu. Nekoč jo bo pa Bog v svoji dobroti rešil iz njenega hrepenenja. Toda 3amo kratek, kratek dan bo planina zopet zelenela in bosta zaljubljenca smela hoditi po njej. Zakaj naslednji dan bo konec sveta.” Cilgija je umolknila globoko resna in močno prevzeta. Plamen notranjega ognja je gorel v črnomodrih Paltramo-vih očeh. “O Cilgija, Cilgija, kakor mladenka iz Pontresine bi te moral iskati in moje ime izginiti v ledenikih, ako bi —” “Ne izgovori strašne besede!” je prosila Cilgija. Potegnila ga je k sebi in njune ustnice so se našle v prvem poljubu ljubezni. Sreča ju je vodila mimo ledenika v jesenski sončni svetlobi med mogočnimi gorami po lepi Berninski dolini navzgor. Stopala sta, ne da bi opazila, enakomerno kakor po taktu pesmi. Prišla sta do Berninske koče pod donebno visokimi zidovi Diavolezze — .Vragovice, Med vrati je stal navidez neka-k O O o o o o o o o BELI MENIHI Povest iz prve polovice XII. stoletja spisal IVAN ZOREC “Kaj pa, če se ti ponuni tudi ona?” “Viljemu je zaročena že iz mlada, ne more se ponuniti!” Vendar se je nekoliko zamislil. Zakaj se mu hči tako brani ženina? Tudi Šumbrežanu so misli šle svojo pot; na glas je vprašal: “Kaj torej bi mi svetoval? Domov pojdem.” “Hlače obleci, z menihi se zbogaj!” je Pankracij zagodrnjal. Nobene mu ni vedel vrniti, nepotolažen in neposvetovan je klamal po slabih potih proti Šumbregu. — Medtem se tudi njegova žena Ana ni mogla pomiriti. Tlačanska samovoljnost in meniška nagajivost, Ambroževa neumnost in moževa nemarnost, vse to jo je strašno bolo. Ko je mož odšel v Žužem-perk, je poklicala valpta in mu velela: -» “Na Trlepovino pojdi, če si za kaj, in odnesi Lizo! Branil ti nemara nihče ne bo, gospodar je gotovo na sejmu.” Valpet je odbral tri hlapce in šel. “Kdor bo kaj silil v nas, ga kar prebodite!” jih je spotoma učil. “Tudi gospoda Ambroža?” so se biriči spogledovali. Rekel ni več ne take ne take, le z roko je zamahnil in se nejevoljno namrdnil. —-------------XVI. Liza se je navadila novega doma, skrbno mu je gospodinjila. Kar je dala v skledo, je bilo dohro in tekovito. Gospodarju in družinčadi je bila prav mu _ da je g0Sp0(jar ne Upj. po volji; tudi Katarina jo je vi- ra 0d hvaiežnosti bi bil vse. Tale sivka je krotka, kar oblizuje se, če jo pobožaš po vratu ali pošegečeš za rogom; tistale maroga je nekoliko huda, renči in puha, če se ji približaš, šele pest mrve jo pomiri; prav prijazna je dimka, prežvekuje in gleda stran, ko jo molzeš; le rdečka tamle je ob molži muhasta; brca, stopica in se umjka, vime jo nemara boli. Trlep je blizu doma oral za oves, Kopič mu je vodil voli. žival je bila od truda vsa zadihana in slinasta, ni se še na vadila hudemu delu, na vzratih se je oddihovala in nerodno obračala. Po razorih so racale vrane, v hosti so na ves glas peli ptički, sonce je sijalo, lep dan je bil. Kopič je mencal in iskal, kako bi rekel, naposled je zinil: “Gospodar, za žensko vem, ki bi mč marala.” “Ponjo pojdi, čas je pravi; če se ženijo ptički, zakaj se ti ne bi?” “Ko bi še vi šli z menoj,” je prosil. “Kje si jo izteknil? Kakova je?” Povedal je,kar je vedel po gospodu Ambrožu. “Kaj je sam še ne poznaš? i, kako bom pa snubil, če ne vem, ali ti bo všeč?” “Bo, bo; tudi marala me bo.” “No, le stoj, po praznikih bova stopila.” Kopič je bil ves živ. Vedel je, kje je tista, ki mu je prava po meri, in se mu je zdelo, da ne prebo več brez nje . . . In čast Bogu. Očetu nebeške- opravite dela rada. Liza ji je znala po-treči prav všečno. “Res, prav, da je tista one od hiše,” je bolna gospodinja kmalu opomnila stari Trlepki.“Nič prava ni bila, previsoko se je že nosila.” “Delavna pa je Marijana bila, delavna,” je stara nekoliko vlekla. “O, tudi Liza je neki pridov-na in spešna za vsako delo. In sirota je, in rešila se je malopridnega valpta, - in pohlevna je in rada pri hiši.” "Da bi le ostala za dolgo,” se je stara vdajala. “Ni lepo za hišo, če si preveč prebira posle.” Liza je tisto dopoldne bila v hlevu in molzla. Prijetno ji je bilo čepeti v somraku in z glavo ob kravjem vampu vdihovati sladkobni vonj pršečega mleka. Krave so jo poznale že Fire-Smoke Sale! ALL FURNITURE STOCK DRASTICALLY REDUCED! Factory Distributors 3503 St. Clair Ave. HE 6811 CARLING'S needs men for BOTTLING DEPT. \ 40 hours per week Steady Work Age 25 to 45 Apply PERSONNELOFFICE BREWING C&fcPTof AMERICA 93rd & QUINCY najrajši pokleknil pred Trle-pa, svet bi bil obrnil zanj, taka strahovita moč je plala po njem. “Samo z opatom se boš še prej moral pomeniti,” je Trlep malomarno rekel. “Tudi on mora dovoliti.” “Ju!” je Kopič zatulil od strahu. “Do opata si pa ne u-pam.” “Še nikomur ni storil nič žalega, tudi tebe ne bo zlasal,” se “Lepo vas prosim, budi to vi!” “No, bom pa, če ni drugače,” se je vdal in tudi naveličal počasne orje. "Žival je pretrud-na, nehajva za danes.” “Hoj!” je velikan dobrovo-Ijno zarenčal in- izpregel voli. "Poskusiva sama!” je prijel za plužne in potegnil. “Ne nori, glej ga!” se je gospodar smejal in za brazdo komaj š lovil drevo, tako spešno ga je Kopič vlekel. “Nehaj, grdo je, da bi s človekom oral 1” “E, kaj 1” se je Kopič priku-poval. “Saj ni težko, kar dajva!” Po cesti je pritekel pastir, ki ga je hlapec poslal s’sejma, in ves zasopel povedal, kaj je Primož svetoval. Trlep je molčal, Kopič je tiho renčal. Novica ga je presenetila. “Ali sem iti nazaj?” je pastir prosil, v sejem se mu je mudilo. “Le,” mu je gospodar dovolil. “Ali je dosti živine?” “Pravijo, da je že več leb ni bilo toliko.” “Anti bosta težko prodala,” je vedel. “V ceno ne prodajajta, rajši priženita domov!” Pastir se je obrnil, da bi šel. “Volek,” se je še nasmehnil Kopiču, “kako se boš otepal muh, ko repa nimaš?” Kopič ga ni poslušal. Trpel je gledal v tla. “Naj ti povem že zdaj,” je gospodar velel silnemu Kopiču, “ubiti ne smeš nikogar, če bi s Šumbrega res prišel kdo, samo zapodi ga, da-veš!” “Kogar se bom priteknil danes, bo ob tisti priči mrzel!” je velikan nevarno renčal. “Ne pritikaj se ga! Kaj si pozabil, da na stiski gospoščini ne sme biti poboja?” “Ce se branim in ga trčim preveč, ne rtioret« jmmagati” “Nikar, ti pravim! Opat bi ti naprtil cerkveno kazen. In da tak v cerkev ne smeš, vendar veš. Kako bi se potlej ženil? Pod smreko, ka-li?” To je prepričalo Kopiča in ukrotilo. Orala sta dalje in molčala. Kopič si je v mislih slikal nevesto velikanko in ženitev z njo; Trlep se je smehljal, češ, kaj se mi mara, kar dva takale hrusta bom imel, ko še tista velikanka pride na Trlepovino; prebito,bosta zalegla pri delu in povsod. Gradu in njegovih biričev zaradi Lize se ni bal prav nič. A prav tačas se je valpet z biriči tiho priholil in oprezno ozrl. Liza je % polno kablico mleka stopila iz hleva. Joj, u-strašila se je, da še zavpiti ni mogla. “Zdaj pa le hitro k meni na konja!” ji je valpet sikaje ukazal. A ko ga je vsa odrevenela le gledala, je skočil s konja in jo popal kakor kragulj pišče. “Joj! Pomagajte!” je zavpila na ves glas in se uprla, kolikor je mogla. “No, pomagaj mi kdo!” se je tudi on zdarl na biriče, ki so obsedeli na konjih. “Na pomagaj!” je -Liza še hoje vpila in se ga otresla, ga praskala in brcala. Trlep in Kopič sta zaslišala krik in na ves splav pritekla. Tudi vaščani, kolikor jih je bilo doma, so privreli in vsak je imel kaj v rokah. “Stoj! Kaj hočeš?” je Tr-ltep zarju! in popal toporišče, ki se je sušilo ob drvarnici: tudi Kopič je že pobral težak kol in se nameril, da bi udaril. Valpet in biriči so vedeli, da se jim ni bati poboja, prehude so cerkvene kazni, ki jih strogi opati naprti prav trdo; naperili so sulice in čakali, sami niso vedeli, kaj. Liza je pobrala prazno kablico in se umeknila na vežni prag, tu je obstala vsa v strahu, kaj bo. “Česa se drzneš na mojem svobodnem domu?” je Trlep, ves bled od togote, zarohnel na valpta. “Po tlačanko Lizo sem prišel,” je valpet sopihal in 3i brisal'krvaveči obraz, ki mti ga je Liza opraskala. “Kdo ti je velel?” "Kaj ti mar?” “Zakaj z orožjem in biriči, če ti je pravica?” “Tlačanko sem, pa mir besedi!” “Kdo ti je dal pravico (Jo nje?” “Naša je!” “Ne več, zdaj je stiška!” “Zvežite , jo, na konja mi jo dajte!” je valpet ves rdeč ukazal biričem, pa dedci so se gledali in obotavljali, Kopiča so se bali in hudega Trlepa. “Kopič, pokaži jim pot!” je tudi Trlep ukazal. Velikan je poprijel kol in zarenčal, valpet in biriči so odskočili in pobegnili. Trlep se je malo zagledal \ tla, bled je bil, potlej pa PO' klical soseda tlačana in mu ve- “Precej zdajle steci v Stično, patru opatu natanko povej, kar si videl in slišal!” Tlačan je skočil, Trlep Se je obrnil in tiho vprašal Lizo: “Ali ti je kaj storil?" “Samo ustrašil me je.” “Nič ne maraj, saj ga ne bo več,” se ji je nasmehnil in mimo nje šel h Katarini, da bi jo pomiril, če se je plašila. Katarina je spala, pri njej je bila njegova mati. “Ni dobro,” je šepetala, “že nekaj dni prav dosti spi in je skoraj nič ne boli.” Oblila ga je še večja bledica kakor prej zunaj, usta so se mu zgenila, oči zalile s solzami. “Kaj je bilo?” je mati vprašala, da bi mu dala drugih misli. “Gledala sem skozi okno. Kaj so biriči hoteli?” Povedal ji j'e in mati je očitajoče vzdihnila: “Prav treba ti je bilo še tega!” Ko se je tlačan vrnil iz Stične, je povedal: “Pater opat je bil hud in nejevoljen, dejal je, da ste vsega tega krivi vi sami.” Trlep je stisnil pesti in škrt-nil z zobmi. “Ne vdam se, še ni- —AND THE WORST IS YET TO COME -in najhnjše šele pride V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE Dorothy Sober ki je za vedno izdihnila svojo blago dušo dne 21. julija 1940. N0VICE--zwe9asvela N O VIC E - -ki 'ih P0,,ebuiele N0VICE"kiiihd#bileSes,eže komur se nisem nikoli vdal!” Sumbrežan je tisto popoldne res prišel do opata. “Za aniverzarij — ustanovne maše bi se rad zmenil z vami,” je hinavčil, da bi ga spravili dobro voljo. "Saj veste. Turjačani imamo grobnico v vaši cerkvi.” ' “Prav,” je opat mirno prikimal in ga pogledal z dolgim pogledom. “Maša naj se opravlja vsako letio po trideset dni zaporedoma, med mašo naj na oltarju vselej gori štiri in dvajset sveč.” “To je zelo nenavadno,” se je,opat upiral. “Prav to je: svet naj ve, da se maša bere za Turjačane!” Opat je odmajeval z glavo in pobešal oči. “Ali je greh?’ je grof vprašal. “Ničemurno je, a to je greh.” “Velik?” “Ni smrten.” “Če ni, naj se zgodi, kakor sem rekel.” “Saj pravim, ničemurnost na oltarju je vendarle greh." “Kolikor je pregrešna, \jo bom lehko zagovarjal pred Bm, gom. Saj Bog ve, da sem grof, ne meščan ali celo tlačan . . .” Jg V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJE-NEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA Pic. John Simončič ki je| dal svoje mlado življenje za domovino dne 21. julija 1944 Tri leta v tuji zemlji že počivaš, ljubi sin in brat predragi zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni trpljenja ne vojske, tam solijce sreče Ti ne ugasne, ker tam vlada presrečni mir. Žalujoči ostali: JOHN in FRANCES SIMONČIČ, starši JOAN in MILDRED URBANIA, sestri Cleveland, O., 21. julija 1947. N 0 VIC E - - Pinoma nepristranske N 0 VIC E - - ko^or mogoče originalne NOVICE--kisozanimiYe Sedem, let spiš v grobu, v kraju večnega miru; enkrat bomo se zdrvMi, prosi za nas pri Bogu. žalujoči ostali: SOPROG in SORODNIKI. Cleveland, O., 21. jul. 1947. vam vsak dan prjnaiavhiio *1 AMERIŠKA DOMOVINA Povejte to sosedu, ki ie ni naročen nanjo Ameriška Domovina ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unljska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po Jako smerni ceni. Pridita k nam in si izberite vzorec papirja in črk.