Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 4. februarja 2021 - Leto XXXI, št. 5 stran 2 Epidemiološka slika zaenkrat ne omogoča večjega druženja »Samo mordja nemamo, drügo vse mamo« stran 4-5 Dobrodušni velikani v narodnem parku stran 6-7 Doma je zato baukše stran 8 2 Andrea Kovács – o načrtih ZSM v letu 2021 Epidemiološka slika zaenkrat ne omogoča večjega druženja Zveza Slovencev na Madžarskem (ZSM), ki je lani obeležila 30 let svojega delovanja, je morala praznovanje okroglega jubileja preložiti na letos. V tej krovni or- formacijskega centra čimprej srečali tudi v živo, ob otvoritvi razstave del, ki so nastala na 19. mednarodni likovni koloniji. Virtualno predstavitev bo Andrea Kovács na lanskem občnem zboru Slovenske zveze ganizaciji Porabskih Slovencev poleg tega upajo, da bodo, vsaj v drugi polovici leta, lahko izpeljali še več svojih prireditev in drugih aktivnosti, je najprej povedala predsednica ZSM Andrea Kovács in pojasnila, da bo v naslednjih nekaj tednih večina aktivnosti potekala virtualno. Kot vemo, je Zveza skupaj z Občino Monošter in Galerijo-Muzejem Lendava tudi lani v Monoštru organizirala mednarodno likovno vodil umetnostni zgodovinar Attila Pisnjak,« je pojasnila sogovornica in dodala, da bodo za svojo spletno, pa tudi facebook stran, pripravili krajši video prispevek, posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku, v katerem bodo posredovali tudi nekaj utrinkov o kulturnem življenju v Porabju. »Kot kaže, bomo še nekaj časa morali delovati le na daljavo, preko spleta, saj nam epidemiološka slika zaenkrat ne omogo- S slovenskim zunanjim ministrom ob ogledu Slovenskega doma kolonijo. »Na žalost nam je neugodna epidemiološka slika na Madžarskem in v Sloveniji konec lanskega leta onemogočila, da bi izvedli razstavo umetniških del. S pomočjo virtualnega sveta bomo sedaj predstavili nastale umetnine, v upanju, da se bomo v razstavnem prostoru Slovenskega kulturnega in in- ča večjega druženja. Vsi upamo, da bo epidemije kmalu konec in bomo spet zaživeli po ustaljenih tirnicah,« je še poudarila Andrea Kovács in napovedala, da bodo takrat, ko se bo to tudi zgodilo, dostojno proslavili 30-letnico uspešnega delovanja ZSM: »Obeležitev te okrogle obletnice moramo vsekakor narediti tako, da se bodo prireditve lahko udeležili tudi ljudje v živo. Ali bo to lahko že meseca maja, še v tem trenutku ne vemo, vsekakor pa bomo na prireditev povabili tudi goste iz Slovenije. Vemo, da je Zveza prva krovna organizacija Porabskih Slovencev, ki je že vse od začetka zastopala interese slovenske skupnosti, v prvih letih tudi na politični ravni, pozneje pa predvsem na področju kulture in medijev.« ZSM veliko svoje pozornosti namenja tudi gospodarskemu področju. V zadnjem obdobju je pod njenim okriljem nastal Program spodbujanja gospodarske osnove slovenske narodne skupnosti na Madžarskem za obdobje 2021– 2024, ki je postavil temelje za to, da tudi matična domovina podpre nekatere razvojne programe v Porabju: »Tukaj so še določena vprašanja odprta. Zdaj delamo na tem, da jih razrešimo, potem pa naj bi šel program v medresorsko usklajevanje. Že vrsto let govorimo o tem, da je Porabje potrebno gospodarsko okrepiti, saj ima lahko to pozitivne učinke tudi na področje jezika in identitete. To želimo doseči seveda z madžarskim programom, dobrodošla pa bi bila tudi sredstva iz Slovenije.« Po mnenju sogovornice je pomembno, da se podprejo podjetniki iz Porabja: »Če bomo mladim zagotovili boljše življenjske pogoje, bodo ostali doma in si bodo tu ustvarili tudi družine. Na ta način bodo ostali aktivni člani naše skupnosti. Zavedamo se, da je naša naloga težka. Že na srednješolski ravni jih poskušamo usmerjati, da izberejo takšen študij, ki bo zapolnil vrzel v tistih strokah, ki jih najbolj potrebujemo. Želeli bi, da takrat, ko zaključijo svoje izobraževanje, pridejo nazaj v Porabje in tu najdejo svojo zaposlitev.« Dobra novica je, da so nekateri dijaki, ki obiskujejo monoštrsko gimnazijo, izrazili željo, da nadaljujejo svoje šolanje v Sloveniji ali pa da študirajo slovenski jezik na Madžarskem. V obeh krovnih organizacijah se zavedajo, da se je še bolj kot doslej potrebno usmeriti k mladim. Ni pomembno le to, da se naučijo slovenskega jezika, potrebno jih je aktivno vključevati tudi v delo narodnostnih organizacij in in- goričkimi kraji, »saj bi v primeru, če bi tam postavili kakšno slovensko podjetje in bi se to obmejno območje razvijalo, to potegnilo zraven tudi Porabje. Andrea Kovács in Gyöngyi Bajzek (sekretarka Zveze) z nagrajenci Zvezinega online natečaja stitucij. Ob tem Andrea Kovács izpostavlja, da je za Porabje zelo pomembno, »da slovenščina postane ekonomski faktor, kar v praksi pomeni, da se z znanjem slovenskega jezika lažje zaposliš. Tudi zaradi tega bi bilo dobro, da pride v Porabje kakšno slovensko podjetje. Prej omenjeni gospodarski program je namenjen tudi temu, da spodbudimo slovenska podjetja, da odprejo pri nas kakšen obrat ali podružnico, obenem pa Delamo na tem, da ta obmejni prostor postane gospodarsko bolj razvit in da bo to območje, ki nudi perspektivo tudi mladim. Vsakodnevni stiki, tako gospodarski, kulturni, športni ali kakršnikoli drugi, bodo v veliki meri prispevali k temu, da se bo jezik vedno bolj uporabljal. To bo vplivalo tudi na našo identiteto. Vse bolj se bomo zavedali, da smo Slovenci in lažje bomo poskrbeli tudi za to, da se naša majhna skupnost ohrani.« S slovensko zagovornico Eriko Köleš Kiss podpremo naše podjetnike, da postanejo bolj konkurenčni. Pomembno bi bilo, da postanemo del slovenskega prostora tudi na gospodarskem področju, ne le, kot zdaj velikokrat govorimo, da smo del slovenskega kulturnega prostora.« Predsednica ZSM si želi več sodelovanja tudi z obmejnimi Porabje, 4. februarja 2021 (Slika na 1. strani: Posnetek z obiska slovenskega zunanjega ministra. Pred Slovenskim kulturnim in informacijskim centrom (z leve) Andrea Kovács, Erika Köleš Kiss, Karel Holec in minister Anže Logar.) Silva Eöry Foto: arhiv uredništva Porabja 3 Možnosti energetskih projektov v Porabju Podjetje (d. o. o.) za daljinsko ogrevanje iz Szombathelya si prizadeva, da bi v interesu prenove okrepilo svoje mednarodne povezave in ustvarilo mikroregijske kooperacije. Podjetje ima preko Madžarskega strokovnega združenja podjetij za daljinsko ogrevanje partnerske odnose s Slovenskim združenjem za energetiko. Podjetje želi izvajati čezmejne energetske projekte z uporabo nove tehnologije oziroma modernizirati regionalno daljinsko ogrevanje ter deliti strokovne izkušnje. V interesu morebitnega partnerstva oziroma določitve okvirov bodočega energetskega razvoja na območju Slovenskega Porabja so 25. januarja sklicali sejo na sedežu DSS na Gornjem Seniku, ki jo je koordinirala slovenska zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Pogovorov so se udeležili poslovodna direktorica Podjetja (d. o. o.) za daljinsko ogrevanje Marta Kovács, predsed- ki je zastopala tudi Razvojno agencijo Slovenska krajina, in poslovodni direktor MURABA EGZT Bálint Papp. Na sestanku so se pogovarjali predvsem o »zelenih« energets- Porabski udeleženci pogovorov nik DSS Karel Holec, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovács, kih projektih, ki bi pripomogli k razvoju Slovenskega Porabja. F. Sütő Deset let slovenskega zbora v Budimpešti Zdaj februara je deset lejt, ka »Ljudski pevci« Slovenskega društva v Budimpešti vküper spejvajo. Začetek je bijo težki. Brez zborovodja smo bili. Hugo Čerpnjak je igro na harmoniki, drugi smo pa spejvali. Če se je stoj zglaso, ka bi vodo zbor, gda je zvedo, da se slovenski trbej včiti, nas je tam njau. Na srečo so Zadorijevi začnili oditi v društvo in se je tak naš velik problem rejšo. Miši Zadori je Slovenec z Virice doma, žena Orsika Kovács je Vogrinka in je učiteljica petja. Ona vodi naš zbor čisto od začetka. 16 nas je začnilo, zdaj nas je že menje. Starejši vöostanejo, mladi se težko pridružijo. Mamo tudi vogrske člane, oni so žene ali možje naših. Pred tresti pa deset lejti smo zatok napravili društvo pa zbor mi Porabski Slovenci, steri živemo v Budimpešti, naj ne pozabimo svojo materno rejč, svoje pesmi, šege, naj ostanemo Slovenci. Za deseto obletnico zbora smo dali naprajti zgoščenko (CD), naj gori ostanejo naše va v Budimpešti, zdaj pa nej 10-letnico zbora. Vüpajmo se, da te viruš Naši pevci decembera leta 2012, gda smo svetili božič pa samostojnost Slovenije slovenske pesmi iz rojstnoga kraja, naj ji ne pozabimo. Naj se vidi, če že živemo v Budimpešti, v tom velkom varaši 40-50 lejt, ka šče vejmo slovenski, šče nej smo pozabili materno rejč, šče vejmo pesmi rojstnega kraja. Škoda, da zavolo koronaviruša nej smo mogli svetiti 30-letnico Slovenskega društ- gnauk tamine pa mo leko vküper svetili te dvej obletnici in se veselili, da smo vse tau zadobili. Gratuliram vsem pevcom, iz srca se zavalim za njino delo in želim, naj se šče dugo čüjejo slovenske pesmi v Budimpešti. Irena Pavlič Pod Srebrnim brejgom … … se šaule gnauk goroprejo, že za eno tri dneve se dojzapejrajo. Ja, takše se v Sloveniji godi. Pa so nej vse šaule se gorodprle. Samo za prve tri klase pa eške tau nej vsepovsedi. V deveti regijaj so tisti najbole menkši šaularge šli nut na šolske dveri, v trej regijaj na tau eške čakajo. Depa v dvej tisti regijaj, ka so leko šli, so njim dveri zanuva dojzaprli. Pa nej zatoga volo, ka bi mlajši ali pa školnicke betežni bili. Zatgoga volo, ka se je koeficient znauva zdigno. Nej bi zdaj na taum mesti od matematike pa statistike pa sto vse si je tau vözbrodo. Od toga se geziki pa eške kaj drugo na velko terejo. Na mlajše trbej gledati, na školnike ranč tak. Pomalek do vsi kiklate glavé meli. Od vsej tej ekranov, računalnikov, čedni telefounov njim glave že kikle dobivajo. Pa kak so se na velke v tisti bole »normalni« časaj gorgemali, aj mlajši telko se s tejm ne spravlajo, ka tau za njivo zdravdje nej dobro gé. Zdaj od toga skur guča nega. Zmejs se zato kakši pedagog, kakši doktor psihologije gorgemlé, ka tau se v najbole kračišom časi dun mora zgotoviti, že nazaj porcijo dobi. Že ga vözglasijo, ka nesterni škejo čedne regule najbole maudre koalicije na nikoj djasti. V cejloj toj, z negativno energijo nabitoj, atmosferi je eške evropski indeks korupcije vöprišo. Té je pokazo, ka v Sloveniji se je že od leta 2012 nika nej vöminilo. Korupcija rasté kak grbanji po deždji. Gvüšno se že kakši twitt piše, ka so tau od korupcije v Sloveniji domanji komuništarge vönajšli, drugi pa so nji poslüšali, vörvali pa eške bole. Iz Merke pa je eške neka drugo prišlo. New York Times je piso od toga, kak so se direktori, direktorce najvekši muzejov pa galerij na velke vöminili. Od toga so naše pa vaše novine Porabje na taum mesti že pisale, depa, New York Times? »V vsejm tejm se leko vidi, ka v Sloveniji za kulturnike konservativno nacionalni puč de.« Žmetne rejči so naprej prišle, depa od najbole prejgnji se niške preveč nede živcejro. Kusta kauža njim zapovejda, ka tau od nji samo na velke lažajo. Sto laža? Tau smo že povedali, dapa, v Merki komuništarge? Gvüšno, ka ta njivi kanali tö dejo! Dobro, malo tanjamo vse tau, pa poglednimo, ka se v kulturi godi. Galerije pa muzeji so že deset dni goroprejti. Brž se je vidlo, kak so lidgé kuman čakali, ka se kaj takšnoga zgodi. Nej malo lidi se je napautilo v té institucije, aj dun se kaj v živo vidi, nej pa samo virtualno, prejk interneta. Festivali filma pa teater eške itak se po »starom« leko gleda. Rejsan de se pomalek že leko prajlo, ka po starom. V cejlom takšom ali ovakšom kulturnom živlenji se že mejsece pa mejsece bojna z ministrstvom za kulturo. Tö od toga smo že pisali, depa kulturni delavci neškejo dopistiti, ka tak tadale dé. Zaprav, skur nikan néde. So pa šli buldožeri, bagri, krampi pa macole, so na staro fabriko paciklinov Rog v Ljubljani. V njej so vsefele umetniki živeli pa delali. Malo po tistom, gda se je politični sistem vöminiu, je Rog vrag vzeu. Pomalek, pomalek so se nut naselili lidge, steri neškejo v instucijaj delati, napravli so si svoje ateljeje, pomalek so si eške kulturna drüštva nut svoje mesto najšla. Tak se je tam prejk dvasti lejt delalo, živelo. Cejla kulturna Slovenija je svoj glas krepko gorzdignola, depa kak je ljubljanski župan zapovedo, tak se je zgodilo. Tau več niške nazaj gor ne postavi, zatoga volo, ka je malo po tejm neka vöprišlo. Rog so začnili na nikoj dejvati, eške prva je birovija dokument vödala, ka se tau sploj leko naredi. Župan Jankovič pa je v svojom stili arogance povedo: »Birovija bi dokument ganuk vödala, tau je gvüšno. Zakoga volo bi mi na tau čakali.« Ta gesta samo od toga guči, kak v Sloveniji je tau že šega gratala. Kak glavaške zapovejo, tak bau pa če tau leko naredijo ali nej. Baug vari, če bi kaj takšnoga steri vcejlak parusen človek naredo. V vauzo bi šeu, eške prva bi birovija kaj prajla. Naš Srebrni brejg se zadnje dnejve sunča, zmejs se kaupa v deži. Malo ga je toplo, mrzlo ranč tak. Kak politika vsej farb, vsej resursov, gnes tak, na drugi den vcejlak ovak. Zato naš brejg od toga nebesko dosta vej. Miki Roš Porabje, 4. februarja 2021 4 Peter Kuhar – Prekmurec, steri je namesto škonika grato novinar PREKMURJE Tören in skakalnice Večkrat smo že pisali o tom, ka so leta 2015 na bregi nad Lendavo postavili tören Vinarium, steroga je do zdaj obiskalo že okauli 450 gezero lüdi. Bilau bi jih gvüšno ške več, če nej bi bilau nauvoga koronavirusa. Znamo ka pelde vlečejo, in tak so se v püconski občini odlaučili, ka tüdi oni postavijo razgledni tören, in tau v vesnici Bodonci, gé je idealna točka, vej pa se lepau vidijo Avstrija, Pohorje in tüdi Lendava. Plani so že napravleni, v letošnjom občinskom proračuni so že rezerverani penezi za tau, ka se napravijo paperi, projektna dokumentacija, kak se tomi v Sloveniji čedno pravi. Za tau naj bi ponücali 30 gezero evrov, za prvi tau gradnje törma pa 170.000 evrov, od toga de rosag cujdau 100.000. V leti 2022 od rosaga ške čakajo dodatnih 350.000 evrov. Tören, steri naj bi biu visiki okauli 35 metrov, napravleni pa naj bi biu iz lesa in kovinskih talov, de meu tüdi lift, tak ka do na njega leko prišli tüdi tisti, steri ne morejo titi po stubaj. Zanimive plane pa majo tüdi v enoj drügoj goričkoj občini. V vesnici Pertoča šké rogašovska občina napraviti skakalni skijarski center. V toj vesnici so že pred leti pripravlali skijarska tekmovanja, samo zadnja leta jih je bilau - najbole zavolo toga, ka je dostakrat pozimi nej bilau snega - dosta menje. In zatau je Športno kulturno turistično društvo Mladost Pertoča dalo pobudo, ka se napravi skakalni center, v sterom do tri skakalnice iz umetne mase v dolžini 30, 20 in 10 metrov, pauleg pa ške tören za birauve, plac za gledalce, vrejd pa trbej vzeti tüdi poštije. Vrednost naložbe cenijo na 300.000 evrov, pri tom pa čakajo tüdi na pomauč Smučarske zveze Slovenije. Silva Eöry »Samo mordja nemamo, drügo vse mamo« Peter Kuhar je Prekmurec, steri žive v Berouni na Češkom. Ta se je preselo pred trinajstimi leti. Za Beroun, steri je nej daleč vkraj od glavnoga varaša Prage, Peter pravi, ka je »trno lejpi mali varaš, približno tak velki kak Sobota. Okauli njega je tüdi dosta lejpe narave«. Tau ške bole prav pride gnesden, v cajti koronavirusa, gda človek ške bole iške samotne poti, na sterih se te leko vözfuda: »Vsakši den iden vö, za vöro ali dvej. Ge sam dosta po sveti odo, samo se mi tak vidi, ka sam nikder nej takši kraj najšo, gé bi meu vse tak pri rauki. Samo mordja nemamo, drügo vse mamo. Deset minut od rama sam že v gauški, vse koulivrat mamo tüdi brege, najbole bližiši se zove Ded in je približno 500 metrov visiki. Skauz varaš tečeta dvej reki, Berounka in Litavka. Okauli varaša, steri je v dauli, pa so tüdi njive.« Beroun leži na Češkom krasi (kar- najvekših čeških dirigentov.« tak kak sta oča pa mati, včiu na O držini Kuhar ste že dosta zve- eni od šaul: »Meu sam štipendeli nej dugo toga nazaj, gda dijo, pa so me steli v Lendavo smo v naši novinaj predstavili poslati.« Biti škonik se njemi ške Petrovoga brata Tomaža, steri je raztolmačo, ka sta bila oba stariša škonika, pa ka je držina, v steroj so gorrasli štirge bratje, prva živela na Pertoči, sledkar pa v Brezovcaj. »Kak je že brat pravo, je naša mati bila iz Kermedina. Tam sam se tüdi ges leta 1944 naraudo. Zatau, ka je ona leta 1959 mrla, nej bilau več prilike s kem vogrski gezik guDržina Kuhar pred šaulo v Brezovcaj čati, zatau sam gezik dosta pozabo. No, v krčmi gnesden vidi kak eno najlepše me ške gnesden glij ne morejo in najbole plemenito delo. Ali te je ovak prišlo: »Moji profesorge so mi priporaučali, ka aj naj dem na eno šaulo v Ljubljani, pa vösprobam, kak je tau, vči- včenja bilau grozno, nej pa špajsno, ali tau ka sam napiso, se jim je pri novinaj trno špajsno vidlo pa sam za njih po tistom ške večkrat kaj napiso. In tak sam namesto škonika grato novinar.« Istina gé, ka je že kak študent v šestdeseti lejtaj preminačoga stoletja, gda so bile med študenti popularne novine Tribuna, stere so bile tüdi glasnik študentskoga uporništva, kak lektor popravlo tekste, tü pa tam pa je tüdi sam že kaj napiso. Po tistom, ka je leta 1969 začno delovati Radio Študent, so ga »potegnili« ta. Po ponesrečom poskusi, ka bi škonik grato, je začno sodelovati z novinami Pavliha, sledkar tüdi z Anteno, članke pa so njemi objavlali ške v drügij novinaj. In tak je po tistom prišla ške ponüdba z RTV Slovenija, stera se je te zvala Televizija Ljubljana, ka aj naj pride ta delat. V uredništvi oddaj o kulturi je osto od leta 1974 (duga lejta je biu tüdi urednik) pa vse do tistoga mau, ka je leta 2007 šau v penzijo: »Dosta sam doživo, se navčo in spozno tüdi dosta zanimivih pa eričnih lidi, Štirge bratje s svojo kermedinsko babico sztvidék), steri je dosta starejši pa malo ovakši od slovenskoga. »Mi tüdi mamo djame pa kamen, ovači pa je bole süjo. Istina gé, ka so tü tüdi velke njive pa gauške, z visikimi bükvami, toga pa na slovenskom krasi nega oziroma je toga tam malo,« je ške raztolmačo Peter Kuhar. Pauleg toga ma Beroun tüdi krepko vez s Slovenijo, »vej pa je tü živo in je tüdi pokopani Václav Talich, steri je biu ustanovitel in od leta 1908 do leta 1912 prvi dirigent Slovenske filharmonije, na konci pa celau dirigent opere v Ljubljani. Talich vala za enoga odati. Mati je prva slovenski ške nej zadosta znala, pa je vogrski in tüdi malo nemški z nami gučala, vej pa je njena držina bila iz Güssinga. V vesnici smo se po domanje, prekmursko zgučavali, v šauli pa smo se knjižni gezik včili,« mi je ške povedo sogovornik, steri je steu titi po pauti starišov in dvej bratov pa se je v Ljubljani na Filozofski fakulteti vpiso na študij slavistike, pauleg slovenskoga pa se je včiu ške češki, slovaški, rusoški in poljski gezik. Te je ške tak brodo, ka gda zgotovi študij, pride nazaj v Prekmurje, gé de, Bratje Kuhar na Vaneči leta 2018 ti. Biu sam trno pažlavi, tak ka sam že po dvej vöraj šau k ravnateli in sam njemi pravo, naj mi da delavsko knjižico, ka ges šaularov ne ladam pa ne vem včiti. V Prekmurji so mlajši lepau poslüšali v šauli, v Ljubljani pa so že te bole lagvi bili. Tau, kak so me maksali in kak sam ges naopačen biu, sam lepau dojnapiso in sam tau pisanje odneso na novine Pavliha. Meni je tisti dvej vöri Porabje, 4. februarja 2021 med njimi tüdi nobelovce, kak so Günter Grass, Imre Kertész ali Orhan Pamuk. V tom cajti je bila kultura en takši svoboden otok, tak ka si leko povedo tüdi kaj kritičnoga, kaj takšoga, ka si mogauče o politiki nej smeu povedati v tistih, kak jim gnesden tüdi radi pravimo, svinčenih časih. Tistoga cajta je bilau dobro tüdi tau, ka so bile oddaje o kulturi celau ob osmi vöri večer, nej kak zdaj, 5 Aleksander Ružič ZABADANJE ka so bole kesno, okauli enajste vöre večer.« Te, gda je šau v penzijo, njemi je vodja televizijskoga arhiva dau izpis njegovoga dela. Nabralo se je celau za šeststo strani naslovov oddaj in prispevkov. Glij nikak v tistom cajti, gda je šau v penzijo, je biu v Velenji mednarodni festival Lirikonfest, na steroga je s Češke prišla tüdi pesnica in prevajalka Lenka Daňhelová. Peter je bil eden od »domanjih«, steri je znau njeni gezik, leto sledkar pa sta bila že par, tak v žitki kak v ustvarjanji. Z ženo sta vküper vödala slovensko-češko antologijo najnovejše slovenske poezije petdesetih pesnikov (S petdesetimi glasovi govorim/Padesáti hlasy hovořím, 2012). Pauleg toga je Peter iz češkoga na slovenski gezik dojobrno ške več knjig, med drügim Ekonomijo dobrega in zla od Tomaža Sedláčka, pa tri knjige Pavla Šruta (Lihožerci, Lihožerci se vračajo, Lihožerci za vedno), in knjigo Vprašaj očeta, stero je napiso Jan Balabán. Peter Kuhar je tüdi član slovenskoga PEN, na Češkom pa programski vodja mednarodnoga literarnoga festivala Ob robu/Stranou in ške član izvršnoga odbora Slovenskega društva Jože Plečnik. Tau drüštvo je leta 2017 tüdi povabilo na gostovanje Komorni zbor iz Monoštra. Vküper z ženo Lenko sta leta 2018 za svoje »neutrudno posredovanje med slovensko in češko kulturo« v Sloveniji daubila Pretnarjevo nagrado. Istoga leta je Peter daubo tüdi nagrado varaša Beroun, in sicer, kak je pisalo v obrazložitvi, »za prispevek h kulturi mesta Beroun in za pospeševanje češko-slovenskih stikov«. Ške gnesden rad kaj napiše za takše in načiše novine pa radijske oddaje, češke in slovenske, z velkim veseldjon tüdi za Porabje. »Vsakši keden novine preštem z velkim veseldjom, vse do zadnje litere,« na konci ške cujda Peter Kuhar. Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Petra Kuhara Zabadanje je bilou v naši krajaj vsigdar svétek. Da se je začno adventni čas, najbole pa okouli nouvoga leta, je že pri vsakšoj iži kaj cvililo. Ponavadi je te že snejg spadno in lidje so se bole okoli iž motali pa svoje delo po glevaj pa v štalaj taodpravlali. Ženske so kakše župe küjale, moški so se pa za drva brigali ali kakši grabličnjek delali ali pa klince za grable, šteri so se vleti v senograblanji spotrli. V ton spokojnon mejri se je zatou vsakši bole močen glas čujo, in tak se je po cejloj vesi tüdi čülo, če so se pri šteroj iži kakši zranek k zabadanji spravili. »Etan v vrnjon tali, ne ven pri šteroj iži gnes zabadajo,« si je rad šteri moški pravo, da si je snejg na pragi doj s črevlov trouso in pod šparat drva lüčo, da je not v künjo stoupo. »Že nika dugo cvili. Slabo go je pikno, što koli je biu.« Na staroga leta den so se tüdi pri Gaborovi na zabadanje pripravili. Ženske so že ov den rezance za župo napravile pa pogače pa perece spekle, pa tüdi vso posoudo je bilo potrebno kredi djati. Tisti zranek je sto v Gaborovoj künji biu gospočko obloženi: pereci, makove pa orejove pogače in ešče stara šunka pa palinka se je bliskala kak srebro, in vsi so si obilno jemali pa pili. Boter, šterome so Gaborovi tak pravili, če glij je nej nišče znau, zakoj, zato ka so oni drügo botrino meli in je té biu samo soused, si je že znouva štanprlin natoučo, ga z dlanjo pokriu in stepo. Da ga je prouti okni podržo, je pravo: »Ej, Gabor, nika slabo drži vejnec. Nej si glij ne ven kak dobro palinko napravo.« Gabor se je samo kisejlo na- smejo, zato ka je nej vüpo kaj nazaj tomi človeki praviti, zatou ka je vsakši znao, ka se je njemi nej dobro zameriti. Zato pa se je oglaso Dežő, brat od Gaborove žene: »Ka nej, ne vidiš, kak lejpo korouno drži. Ti ranč takše palinke nemaš!« »No, moški, leko idemo. Jaz že sklejco v rouki držin. Šteri de piko, ka mo njemi znala ta držati, da de krv tekla. Na, Dežő, ti dobro pikaš,« se je nasmejala Jolan, njegva žena. »Ha, s toga nede nika. Gabor, ti si mene za glavnoga mesara proso,« se je zdaj s čemerami oglaso boter. »Naj ti bou. Što pa tebi vüpa kaj nazaj praviti, nej tak, Gabor,« se je zdigno Dežő in vsi so se napoutili proti glejvi. Da so svinjo vöpotegnili pa go dojvrgli, in je boter ščeo pikniti, je v tiston Dežő, šteri je za zadnjo taco držo, svinjo püsto in živinče je začnilo ta po dvorišči leteti. »Tou si ti san rad napravo, Dežő. Zdaj go pa louvi,« je s čemerami, z dugin nožon v rouki, po lüfti majüto boter. »Ha, boter, pomalejči si biu. Najbrž si gé indri tüdi tak pomalejči,« se je smejo Dežő in začno za svinjov leteti. Tüdi vsi drugi so leteli za njin in da so svinjo nazaj v glejv nagnali in so go znouva vöpotegnili, je živinče po dugi mukaj le vöbrsnilo. Se je šlo kak po navadi, ali sta si Dežő in boter vsigdar mela kaj ta vkriž povedati. Gabor je tü pa tan kaj povedo, ali je v glavnon odloučo boter, kak se naj svinja razrejže pa kakši falati naj boudo. »Na, PIštek, tou k nan domou odnesi. Pa pazi, ka ti doj ne spadne po pouti«, je naednok zapovedo boter Gaborovomi sinéj, ešče nej vözraščenomi pojbi, da je dugi hrbet mesa proti njemi držo. Pištek je nej znao, ka naj napravi. Vido je, kak z njimi grdo dela boter, pa tüdi je nej mogo razmeti, zakoj de najlepši falat mesa samo tak k drügoj iži neso. Gabor in Gizika, njegva žena, štera je pisker mesa v rokaj držala, sta se poglednila, in da je že ščela ona praviti, ka tomi nede tak, go je mož milo pogledno in pravo: »Pištek, nesi, nesi. Vej za nas ešče tüdi zadosta ostane.« Tak se je zgoudilo, ali je nadale té dogodek nad vsejmi kak ena senca viso. Nika so si nej dosta gučali, le boter je tüj pa tan šteromi znao kaj potočiti. Da je svinja bila razpravlena in so obed skončali in se je začnilo že tüdi večeriti, so se vsi odpravili v glejve pa v štale opravlat, Gaborova žena pa si je za njimi zgučala: »Da doma opravite, prijte na večerjo!« Večerja je bila bogata. Nej je falila kapüsta pa küjane čonte, pa pečenka je dišala. Gabor je z zamanice veselo noso klinton, zmes si je pa ešče šteri natočuo tüdi kakši štonprli palinke. Vsi so že bili preci mejki in znalo se je, ka da de začno boter popejvati, de mus domou iti. V tiston se je pa pod oknon začüjla kriča. Vsi so völeteli in vidli, kak po bejlon snejgi botrova Trejza za čokov lejče pa krčI: »Odi, Kari, pa vsi ote. Naša čoka je vövujšla. Že sam tomi manjaki telko gučala, naj nouvi zapor napravi, ka nan leko čoka vövujde, ali je vsigdar samo po vejsi lejto.« Vsij so začnili za njov leteti in nej je dugo bilo, ka sta jo Dežő pa boter nazaj k njin za vüja v lev zavlekla in dverice dobro dojprvejzala. »No, pa je not. Odi, ka boš zdaj mojo palinko probo,« je ešče cejli bejli od snega pravo boter Dežőji. »Vala. Vsega je bilou zadosta. Pa ešče puna kupica klitona me pri Gabori čaka. Ti pa zdaj tak nemaš časa, ka boš mogo čoko paziti, dokeč nouvoga zaperanja gor ne napraviš.« Porabje, 4. februarja 2021 ŽELEZNA ŽUPANIJA Več štorkov se je zleglo Edni najbola poznani ftiči so štorki (štorklje), vejn zato, ka mlajši že v pravljicaj večkrat leko štejo od nji pa vsigdar samo dobro. Štorklje nikdar nikoga ne znaurijo, vsigdar so dobre. Depa vejn itak zavolo tauga so najbola spoznane pa je mamo tak radi, ka one prinesejo v klüni dejte, gda se naraudi. Leko ka je nej cejlak tak, depa lejpa zgodba je pa mlajši en čas tau dajo valati. V Evropi lüstvo štorklje rejsan fejst rado ma pa zavolo tauga, ka nji je od leta do leta menje, so še zaščitene tö. Vsikšo leto, gda že začne geseni hladno gratüvati, se v Afriko napautijo, depa vsikšo sprtolejt nazaj domau pridejo, kak če bi domotožje mele. Leko pravimo, ka rejsan je tau njigvi daum, zato ka pri nas si redijo gnejzde pa pri nas se zležejo vö mlade štorklje. Štorklje več simbolov nosijo v sebi, zavolo tauga je večkrat leko vidimo v zastavaj pa v grbaj tö. Žau, vsigdar menje štorkelj se vözleže pa pride nazaj iz Afrike. Tau je zato, ka vsepovsedik je nejmajo tak na velke kak pri nas. Med potjauv v Afriko, gda počivajo, večkrat je strejlajo pa je podjejo. Proto taumi se je lani dosta več mali štorkelj zleglo v Železni županiji kak gda koli v prejšnji osmi lejtaj. Vsevküp je 132 parov bilau pa 380 mali štorkelj se je vözleglo, tau je 15 % več kak v prejšnji lejtaj. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Učenci prve triade so se vrnili v šolo Minuli torek so se po treh mesecih ponovno odprla vrata 366 šol in 327 vrtcev v devetih statističnih regijah. Na delovno mesto se je vrnilo 12.822 zaposlenih v osnovnih šolah ter 12.844 zaposlenih v vrtcih. V šolske klopi je sedlo 53.306 učenk in učencev prve triade, v vrtce pa se je vrnilo približno 74.630 otrok. Vzgojno-izobraževalni zavodi so bili na nadaljevanje šolskega leta v vrtcih in šolah dobro pripravljeni. »Tudi zaradi izjemnega odziva zaposlenih v vzgoji in izobraževanju na hitro testiranje ste nam vsem skupaj pokazali in sporočili, da sta vrtčevsko in šolsko okolje prostora, v katera lahko zaupamo, v katera vstopate zdravi in pripravljeni na zahtevne delovne izzive,« je poudarila ministrica Simona Kustec. Od 20.816 opravljenih testov v ponedeljek, 25. januarja, je bilo po podatkih Ministrstva za zdravje 278 testov pozitivnih, kar pomeni, da je bil delež pozitivnih 1,3-odstoten. »Odprtje vrtcev in šol s seboj prinaša veliko odgovornost, zato vse starše ponovno prosim, da v vrtce in šole pripeljejo le zdrave otroke in da dosledno opozarjajo na pomen spoštovanja vseh priporočil NIJZ, od higiene rok, kašlja, razkuževanja in zračenja prostorov, do nošenja zaščitnih mask,« je še dejala ministrica in se obrnila tudi na otroke in učence: »Dragi otroci, dobrodošli nazaj v vrtce, učenke in učenci pa dobrodošli v šolskih klopeh. Skupaj z vašimi vzgojiteljicami in vzgojitelji ter učiteljicami in učitelji se vsi skupaj potrudimo in prizadevajmo, da boste v vrtcih in šolah ostali ves čas. Skupaj se potrudimo, da se vam čimprej pridružijo tudi vaši vrstniki, ki sedaj šolo še vedno opravljajo na daljavo. Predvsem pa združimo moči, da uspešno zaključimo še eno šolsko leto.« Razgledi po naravi – 3. Dobrodušni velikani v narodnem parku, 2. de Spet se podajmo raziskovat naravne lepote Porabja in Őrséga … V 1. delu predstavitve markantnih prebivalcev Narodnega parka Őrség smo spoznavali »najbolj« madžarske predstavnike, madžarsko tja … Prve informacije so bile zbrane, moje raziskovanje se je lahko začelo. Kar nekajkrat sem že obiskala oba rezervata, pozorno opazovala, fotografirala in zbrala veliko na severovzhodu Poljske. Šele ob teh dogodkih se je javnost zavedla, da je vrsta pred skorajšnjim izumrtjem. Prav na območju tega edinstveno ohranjenega nižinskega evropskega pragozda, kjer je bil nekoč lovski rezervat, rezerviran za ruske carje – od leta 1979 pa je osrednji del gozda pod zaščito Unesca –, zozemskem, Švedskem, leta 2015 pa so 7 zobrov pripeljali tudi v Slovenijo, v Kočevske gozdove. Največji rezervat z zobri je obsežen gozd Bialowieza na Poljskem, na meji z Belorusijo, po številu zobrov pa Poljski sledita Rusija in Švedska. Danes populacija zobra šteje približno 6000 živali. Zober ali evropski bizon je bil Radoveden zober v vasi Kondorfa sivo govedo, 2. del pa odkriva zanimivosti o velikanu, prav tako radovednem, a malo bolj plahem, poimenovanem zober ali evropski bizon (európai bölény). Odkrila sem jih lani v poznojesenskem času blizu vasi Kondorfa. Tik ob cesti, seveda za zaščitno ograjo, je skupinica nenavadnih velikanov, zleknjenih v travi, lovila sončne žarke. Seveda sem prelepe prizore ovekovečila s fotoaparatom. Pridružil se mi je domačin, ki je s traktorjem oral bližnjo njivo. Povprašal me je, če fotografiram za kakšno revijo, češ da imam precej resno opremo. Rekla sem mu, da sem samo ljubiteljica narave, in pogovor je stekel. Pojasnil mi je, da so 6 živali pripeljali na to območje leta 2017 s Slovaške, da bi tem krajem vrnili podobo iz davnine, ko so zobri pred tisočletjem tu živeli avtohtono. Domačini imajo pomisleke, da se bo teritorij spremenil v zanemarjeno, zaraščeno krajino, ker je površina prevelika za to število živali. Zdaj jih je že 9, saj so se lani skotili trije mladiči. Ob koncu mi je omenil, da je 6 zobrov tudi v Pityerszeru. Vedela sem, da bom naslednjič zavila zanimivosti o teh nenavadnih živalih, največjih evropskih kopenskih sesalcih, ki so pred tisočletjem svobodno lomastili po evropskih gozdovih, saj zaradi svoje mogočne pojave niso imeli naravnih sovražnikov. Človek bi mislil, da se tako mogočnim živalim ne more pripetiti prav nič, kar bi ogrozilo njihov obstoj, saj naj bi velikost in moč pomenila samoumevno nadvlado in varnost. Velikemu in mogočnemu se pač umakne vse na njegovi poti. Vendar je velikost včasih lažna zaščita, ki lahko bitje ogrozi ali ga spravi v neprijeten položaj, ko ne more biti nevidno takrat, ko bi moralo biti. Lahko ga privede celo na rob izumrtja in to se je pred kakšnim stoletjem zgodilo zobrom. V začetku 20. stoletja so bili zobri v naravi popolnoma iztrebljeni. Ljudje so jih pobijali predvsem zaradi kožuha in mesa. Hud udarec zadnji večji populaciji naj bi zadali lačni nemški vojaki, ki so se po prvi svetovni vojni vračali z ruske fronte. Čisto zadnjega prostoživečega zobra v Evropi pa naj bi leta 1919 ustrelil divji lovec v pragozdu Bialowieza Zobra v Pityerszeru so leta 1923 poljski in nemški strokovnjaki ustanovili prvi center za ohranitev evropskega bizona. Skozi desetletja so ob skrbno načrtovanem skupinskem delu in ob natančnem vodenju rodovnikov iz preživelih zobrov, ki so jih še prvotno razširjen v gozdovih Evrazije in severne Afrike in je poleg ameriškega bizona ena od dveh še živečih vrst bizonov. Ima masivno, do 3,5 m dolgo telo, zraste do 2 metra višine v plečih, ker je glava spuščena k tlom. Samec teh- Poznojesensko sončenje našli v različnih živalskih vrtovih po Evropi, vzgojili zdravo in stabilno populacijo nekaj tisoč živali. Zobre so znova naselili v rezervate in živalske vrtove na Poljskem, Češkem, v Nemčiji, Švici, Angliji, Rusiji, Belorusiji, Španiji, na Ni- Porabje, 4. februarja 2021 ta od 800-1000 kg, samica pa 400-600 kg. Kožuh je temno rjav, po sprednjem delu telesa ima dolgo dlako, zadaj pa nekoliko krajšo. Glava je široka s trikotno brado. Tako samci kot samice imajo kratke, ukrivljene roge. Živi v čredah, ak- 7 Erični slovenski športniki (9.) el Bojan Križaj tiven pa je podnevi in ponoči. Bizoni postanejo spolno zreli pri starosti 4 let. Samci so aktivni do starosti približno 8-10 let. Samice vsako leto skotijo eno tele vse do svojega 20. leta starosti. Mladiči pol leta sesajo mleko, potem se začnejo prehranjevati z rastlinsko hrano. Zobri za svoje bivanje in prehranjevanje potrebujejo zelo obširne travniške in gozdne površine, saj poleg velikih količin trave in različnih zelišč zaužijejo tudi drevesne poganjke, listje, lubje dreves in gozdne plodove, ki jih najdejo v podrasti. Radi se povaljajo v suhem pesku. S prašno kopeljo preženejo iz gostega kožuha zajedavce, v blatu pa se ne valjajo. Prilagojeni so na skrajne zimske razmere, ki jim druge vrste živali le stežka kljubujejo. S krepkimi parklji zlahka razbrskajo sneg, da pridejo do trave, pri tem si lahko pomagajo tudi z rogovi. Kljub svoji navidezni okornosti pa lahko tečejo s hitrostjo dirkalnega konja in preskočijo 2 metra visoko oviro. Tudi v Narodnem parku Őrség so zobri na prostem vse leto. To so živali, ki aktivno oblikujejo svoje okolje in mirno sobivajo z drugimi živalskimi prebivalci parka. Zober se je tisočletja uspešno branil pred volkovi in medvedi, preživel je poledenitve, pokleknil pa je pred našo vrsto. Usoda celotne populacije zobrov je v človeških rokah. Na srečo je z večanjem števila živali stanje spodbudno. In ob koncu še zanimivost: z zobrom je povezana tudi tradicionalna poljska suha vodka Żubrówka, ki jo izdelujejo v mestu Białystok na vzhodu Poljske. Vodki je namreč dodana bizonova trava (Hierochloe odorata), ki raste v bližnjem narodnem parku Beloveška pušča, v katerem živijo zobri. (Slika na 1. strani: Zobri mulijo ostanke trave sredi zime.) Valerija Perger »Naše blontno veselje nam greje domove, v srcih poletje in sneg na zaslonih, zveze so dobre, še malo in šlo bo zares.« Bojan Križaj, steri je na žalost v svoji bogati karieri osto brez olimpijske medalje (najbliže joj je biu v Lake Placidi leta 1980, gda je v veleslalomi samo za dve stotinki sekunde zaosto za tretjim mestom), je Tak pravi ena kitica pesmi Bela simfonija, v steroj skupina Lačni Franz opeva skijara, steri je Slovenijo, no, te ške Jugoslavijo, v tom zimskom športi postavo na zemljevid sveta. Tau je biu Bojan Križaj. V svoji skijarski karieri, stero je zgotovo leta 1988, je osemkrat gvino na tekmaj svetovnoga pokala, v zgodovino pa se je vpiso tüdi kak prvi Slovenec z zmago v svetovnom pokali. Tau se je zgaudilo v švicarskon Wengni, gé je biu 20. januara 1980 najhitrejši na obej slalomskih progaj, baukši tüdi od eričnoga rivala Ingemara Stenmarka. »Gnala me je velka želja, ka dun gnauk gvinem, vej pa sam meu že dosta drügih mest,« je svojo zmago komentejro Križaj, steri je v Wengni gvino ške leto za tem. Skijanje na prvi progi se njemi je nej glij najbaukše pršikalo, vej pa je za 83 stotink zaosto za vodilnim Stenmarkom. Toga je te v drügom teki prva dojoblado Marc Girardelli. Gledalci so že proslavlali zmago mladoga Avstrijca, steri je skijo za Luksemburg, ali te se je s štarta pognau Križaj, steromi je grato sanjski nastop, tak ka je biu ške za 52 stotink hitrejši od Girardellija. Helmut, oča 17-letnoga mladoga skijara, steri je tak osto brez svoje prve zmage, je s cigareto v lampaj na glas preklinjo: »Verdammte Partisanen« (prekleti partizani). tekst do konca,« se spominja Bojan Križaj, steri je ške prva, leta 1982, v avstrijskom Schladmingi grato svetovni podprvak v slalomi, pauleg toga pa je leta 1987 v isti disciplini osvojo tüdi mali kristalni Bojan Križaj leta 1987, gda je daubo mali kristalni globus meu leta 1984 na olimpijskih igraj, stere so bile v Sarajevi, tau čast, ka je v imeni športnikov dau zaobljubo o poštenom in športnom nastopanji. Organizatori so prva steli, ka globus, kak najbaukši slalomist tiste skijarske sezone. Gda je biu ške mladi športnik, se je oženo z Barbaro, s stero mata sinauva Boštjana in Martina, pa čerki Andrejo Križaj in njegov velki rival Ingemar Stenmark naj guči v srbskom geziki, on pa je pravo, ka de gučo v slovenskom geziki. »Trikrat sam vsevküper prešto in sam brodo, ka mo znau na pamet vse povedati, pa ka mi nede trbelo v papejre gledati. Te pa mi je samo nagnauk sfalilo rejči. Dobro, ka so tau lidge v pamet vzeli, pa so mi začnili ploskati, tak ka sam si vzeu luft in sam leko povedo in Meto. Po tistom, ka sta z ženov šla narazen, se je znauva oženo, s Špelo Žle, s stero mata malo dejte. Ovak pa Bojan Križaj, steri je nikdar nej preveč rad gučo o sebi, pravi, ka gnesden ne skija več dosta, liki rajši v roke vzeme palice za golf. Porabje, 4. februarja 2021 Silva Eöry Kejpi: internet ... DO MADŽARSKE Gibanje na facebooku za odpiranje hotelov Po vsej verjetnosti je z levico povezana pobuda nekdanjega gostinca, češ naj se čimprej odprejo gostilne, restavracije in hoteli. V interesu tega je ustanovil facebook-skupino pod geslom »Jaz bom odprl«. Naredil je to kljub temu, da uvedeno izredno stanje zaradi epidemiologije strogo prepoveduje obratovanje gostinskim obratom in hotelom. Čeprav je sam izjavil, da za njim ni nobene politične stranke ali gibanja, saj ne bi rad, če bi njegova pobuda bila politično obarvana, so desni mediji dokazali, da je povezan z levico, saj je na prejšnjih lokalnih volitvah sodeloval v štabu sombotelskega župana, ki je na občinskih volitvah zmagal s podporo levice. Desne stranke trdijo, da je pobuda omenjenega gostinca usklajena s strategijo levice, ki poskuša ovirati protikoronski boj vlade. Frontex zapustil madžarsko mejo Evropska agencija za zunanje meje Frontex je začasno zapustila madžarsko mejo, je najavil njen tiskovni predstavnik. Podlago za to je pomenila odločba Evropskega sodišča iz 17. decembra lani, ki pravi, da madžarske oblasti protipravno pošiljajo nazaj v Srbijo ilegalne migrante in Madžarska kljub odločbi sodišča te prakse ni spremenila. Po mnenju Evropskega sodišča Madžarska s tem, da njeni mejni policisti migrante na silo odvedejo na ozemlje, kjer ni nobene infrastrukture - jih praktično izženejo krši Unijino in mednarodno pravo. Sodišče meni, da migrantom največkrat ne ostane nič drugega, kot da se vračajo na ozemlje Srbije brez tega, da bi se lahko na Madžarskem posluževali kakršnegakoli pravnega instrumenta. Agencija za zunanje meje Frontex meni, da Madžarska nič ni storila, da bi odpravila protipravni položaj na zunanji meji, zato morajo njeni člani zapustiti madžarsko mejo, kajti drugače bi delovali proti Unijinemu pravu. 8 Doma je zato baukše Laci Kranjec, po iži Földini, »Nas je sedem bilau, tri dekle na ednom najlepšom pa naj- pa štirge podje. S tauga smo višešom mesti majo ram v trdje doma ostali, štirdje so Slovenskoj vesi. Če vöstanejo na teraso, lopau se vidijo avstrijski brgauvi, Šlösli s križom pa varaška cerkev. Leko ka v zimi söver redno brije na tistom tali, depa tak mislim, itak se splača tam živeti. Laci so v cejlom življenji na železnici delali, še gnesden dosta znajo od tauga pripovejdati, kakšno mantranje je bilau Földini Laci trno rad pripovejda pozimi, gda so šine dolazmrznile. Ranč tak od tauga tü, gda so sodak pa odišli iz rosaga. Dvej sta v bili pa so v tanki T 75 sejdli Meriko odišle, edna je tam že pa nabijavali golaubiše. Tis- mrla, ranč tak dva brata sta toga ipa je dosta vse težko bi- bila v Švici, pa tam je eden že lau, depa gnesden se je tau že tü mrau.« vse olepšalo pa lejpi spomini - Ka so oča delali, s tjim so so gratali. se spravlali? - Laci, najvekši kejp, stero- »Oča je tü na železnici delo ga ste v škatüli meli, če dob- kak dja, mati je pa v dojaniro vidim, je vaša družina. ni fabriki delala. Oča je ovak »Tau je naša družina. Gda je po meštriji kala (peč) zido, Tanai prišo nas slikat, je pra- tau se je vönavčo pa v Avstriji vo, ka telko nas je, ka ranč delo. Gda je domau prišo, te je Földina držina, Lacina oče drži na v krili nemo mesta meli na tjejpi. Dja sem tisti mali, steroga v rokej držijo, depa nej sem dja najmenkši, liki Feri, steri v Budimpešti žive.« - Kelko mlajšov je vas bilau? üšo na železnico delat. Dobro smo živeli dočas, ka so nas nej odpelali.« - Sto vas odpelo pa zaka? »Zato ka moj oča je na buči, na prauški v Vasári križ neso, nekak je tau vido, ga je dolaposliko pa ga je zglaso. Gda so nas odpelali, te so tistoga, steri je nas zglaso, tistoga so se nota v naš ram djali.« - Kak dugo ste bili kraj od dauma? »Skur dvej leti, depa potistim so še nas nagnauk nej pistili domau. Najprvin samo v Varaš na železnico, tam je bijo eden bakterház, ta smo se notaspakivali.« - Tri fejst stare kejpe mate, tau bi znali povedati, sto so na kejpi? »Na prvom tjejpi trgé moški stojijo, eden med njimi je moj oča. Vidiš, tistoga reda kakšni divat je bijo, moški so palice meli v rokaj. Oča je ovak taši betjar bijo, depa sploj je vören bijo. Na drügom tjejpi, gde so štirdje, so moj oča, mati, boter pa botra dolavzeti. Je še eden zdavanski, gde se je materna sestra ženila, moj oča je bijo proščaj.« - Najšli smo eden taši kejp tü, gde je vaša družina dolavzeta, depa štiri dekle so na kejpi, vi samo dvej hčeri mate, sto so tiste plus dvej? »Tau sta od brata dvej dekle, zato ka vernau so te doma bili, gda smo se dali doladjemati.« - Mate taše kejpe tö, gda ste sodak bili, gde ste slüžili pa ka ste tam za delo meli? »Dja sem pri protizračni obrambi (légvédelmi egység) bijo, na tanki, mi smo na fligare strejlali, dja sem nabijavo golaubiše nutra v cejv. Depa tau so taši velki golaubiške bili, dugši kak pau mejter. Gda ji je sfalilo, vsigdar samo prvoga je trbelo nabiti, potejn je že te štrajf, kak so golaubiške vküpvezani bili, sam sebe vlejko. V ednom tanki sta dva bila, steriva sta nabijavala, zato ka dvej cevi sta bile.« - Kak ste strejlali fligare? »Nej je bila bojna, tak ka samo vežbo (gyakorlat) smo meli. Biu je eden fligar, steri Zdavanjski kejp tetice je na dugi vaužaj eden ciljni žakeu (célzsák) vlejko, tisto je trbelo nam dolastreliti. Depa gnauk se je zgaudilo tašo, ka tak lagvo so strejlali, ka prejdjen dolastavo cejlo vežbo (gyakorlat), zato ka rejsan so skur dolastrejlili letalo, stero je vauže vlejko. Dja sem najprvin na Váci bijo sodak, depa gda so zvedli, ka mam brate pa sestre vanej v Meriki ipa Švici, te so me nas, tam, gde zdaj grauzdje raste. Tü kaulak rama mi skur en hektar mamo. Depa po pravici ti povejm, tau sem dja že vse prejkdau mlajšom.« - Gde ste vi delali? »Dja sem tü na železnici delo kak oča, depa nej na tistom mesti gde on. Zato ka on mi je pravo, ta aj nédem, zato ka tisto je težko delo bilau, bola aj inan dem. Tak sem te premikač (váltókezelő) grato, depa dja sem v Sombotel odo delat dugo lejt, zato ka nej so me steli od tistec tapistiti. Tam je bijo eden tören pri šinaj (tirnicaj), od tistec sem ravno, steri mašin, cug, kama aj dé. Nej je malo delo bilau na den 150 mašinov (vlakov) je šlau tam prejk. Najbola lagvo je pozimi bilau, gda so šijne dola bile zmrznjene, tašoga reda smo še lance strgali, tak težko je šlau. Gda sem že v Varaš prišo, te je že dosta ležej bilau, depa težko sem leko tanapravo, zato ka so me nej steli pistiti.« Sodačijo je slüžo pri enoti za protizračno obrambo (légvédelem) prejkdjali na Aszód! Gda sem dolazaslüžo, te sem domau prišo pa sem se oženo, potistim smo pa te tak zidali.« - Gde je bijo vaš rojstni ram? »Tü je bijo nejdaleč kraj od Porabje, 4. februarja 2021 - Gda ste v penzijo šli? »Leta 2004, zdaj že sedemnajset lejt tauma, dobro je bilau delati, depa doma je zato baukše.« Karči Holec 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 22. Gde vsikdar najdemo kaj za gledati Če smo etognauk pobaužali »Malo kralično« na peštarskoj strani Donave, se zdaj napautimo prejk Elizabetinoga mostá na drügo, budimsko stran. Tam nas čakajo termalne kaupance Rác, Rudas pa Gellért, štere vse dobivajo toplo, zdravilno vodau z globočine pod bregaum Gellért. Té je eričen po trej talaj: z njega so dojsünili püšpeka v Karmeličanskom klauštri kancelaje ministrskoga predsednika. Če staupimo dale v Ulico svetoga Trojstva, vidimo kip ednoga huzarskoga generala. Njegvoma bronastoma konji se djajca svejtijo: štanderge Tehniške fakultete je prej pred vsakšov vižgov pobaužajo. Pomalek pridemo do veuke Marijine cerkve, gde je krau Ribiška trdnjava je eden največ vrejden spomenik madžarske eklektike – ozajek se zdigava Matjaša cerkev, štero so v törski cajtaj nücali kak džamijo z gnakim imenom, na njem so se prej zbérale čaralice in tam stogi Citadella. Na tajoj zidini se zdigava 14-mejterski »kip slobaudnosti«, šteri je takši simbol Budimpešte, kakšoga New York tö má. Od tistec se pred našimi očami opera venak najlepša panorama, vnoči pa se leko čüdivamo več miljaun posvejtom vogrskoga glavnoga varaša. (Eške poseba, gda 20. augustuša ognjemet držijo.) Splezdimo zdaj prejk na drügi, Gradski brejg, pod šterim najdemo 10 kilomejterov duge djamske poti in zamenice. Vrkaj stogi grad, šteroga je začno zidati krau Béla IV. po roblenji Tatarov, najbole pa je cveu pod kralom Matjašom. Pod Törki je skoro na nikoj prišo, Habsburgi so ga začnili obnavlati, med drügov svetovnov bojnov pa je biu slejdnja obramba nemške sodačije. Na trgi »Dísz« so v srejdnjom vöki držali senja pa obešavali tauvane, gnes najdemo tam Matjaš bejdvej svojivi zdavanji držo, zatok go zovemo »Matjaša cerkev« tö. Trnok dobro akustiko má, zatok dosta koncertov tam špilajo, zvekšoga z orgolami. Pauleg cerkve vidimo kip svetoga Števana z reliefi o njegvi najvekši delaj, bližanja Ribiška trdnjava pa je dobila ime po ribiškom ceji, šteri je skrb emo na té konec grada. Na Trgi Andrása Hessa so oprli prvi vogrski veštauk za druknivanje, kauli nekdešnjoga dominikanskoga klauštra pa so zozidali Hotel Hilton. (Skoro vsikši fotograf napravi kejp o tejm, kak se v veukoj glažojnatoj stenej toga hotela – kak v gledali – vidi Ribiška trdnjava.) Eške na tom tali najdemo Muzej sodačke zgodovine, na dvoriški šteroga majo šegau vleti držati gledališke igre za mlajše in vözraščene. Špancérajmo se dale prejk na drügo stran grada, k palačam! Do törski cajtov so tam meli svoj kvatejr vogrski krali, gnes so pa v tej stari zidinaj kulturne inštitucije. V ednoj palači Madžarska narodna galerija nutpokaže najlepše dele vogrske umetnosti (tačas, ka se ne spakiva prejk v park Liget), v bližanjom Muzeji zgodovine Budimpešte pa leko spoznamo dugo pripovejst grada. Pauleg tiste zidine gorpride vzpenjača »Sikló«, šteri mali »cug« se pela 95 mejterov gor po bregej. Na dvoriškaj med veukimi zidinami vleti senja držijo, na šteraj odavajo vino, gastronomske dobraute pa raučne produkte. Pod Gradskim bregaum so zvrtali 350 mejterov dugi tunel (alagút), tau je leta 1857 trpelo več kak sedem mejsecov. (Špotlivi geziki pravijo, ka so ga samo zatok vözdumbali, ka bi v lagvom vrejmeni maust leko nut v njega potisnili.) Tam spodkar stogi kamen za »0 kilomejterov«, od tistec vödéjo vse glavne poštije na Madžarskom (zvün poštije »8«). Če se pa štoj neške z autonom pelati, leko na pausado vzeme picikli z imenom »Bubi«. Tau leko narédi na 100 postajaj, na šteraj ga čaka 1500 drautovi somarov. V Budimpešti nega panorame brezi devet mostauv nad Donavov. Prvi – v starosti pa češčenji – je Verižni maust (Lánchíd), šteroga so po ideji grofa Istvána Széchenyina končali v leti 1849. »Najvekši Madžar« je dau idejo za ustanovitev Madžarske akademije znanosti tö, od štere zidina eške itak stogi na trgi z njegvim imenom na peštarskoj strani. Margitin maust má formo litere »Y« in pela na otok z gnakim imenom. V srejdnjom vöki so v njegvi klaušter zbejžale bogaboječe dekle, med njimi či krala Béle IV. Margita tö. Gnes se kak prteči prst z otoka zdigava vodni törem, na odri pod njim v lejpom vrejmeni ope- re pa mjuzikele špilajo pod milim nebom. Na otok autonge ne smejo, zatok lüstvo leko lejče, se kaupa, špila šak pa karte ali piknik drži. Če si štoj želej razgibati nogé, pa si leko sede na »bringóhintó« - picikli s štirimi potačami. Gvüšno pa neškejo mér pa tüučo tisti, šteri vsikšo leto v augustuši (gda nega epidemije) pridejo na festival mesto vina in šampanjca. V »labirintnoj zamenici« leko držijo en miljaun hektolitrov vina, čaka pa nas fabrika Törley z malim muzejom tö. V etom varaškom tali najdemo Park Memento, gde so vöpostavleni tisti kipi z lejt 1950-1990, šteri so več »ideološki nej za nüc«. Tam leko kak suvenir med Margitin maust pela nad gnako šurkima dvöma vejama Donave – djužno od njega vse sliši k svetovnoj erbi UNESCO-na Sziget. Na otoki šiftinske fabrike so meli svoje palače nekdešnji rimski gospaudge, šteri bi se graubo čüdivali, če bi gnes gorpoiskali svoj grünt in tam vidli več stau gezero mladi s cejle Evrope. Na budimskom konci Petőfina mostá pa stogi eden ponücani šift, s šterim so nekda kamen vozili, gnes pa je grato z imenom »A38« legendarno kulturno mesto. Na drügoj strani Donave, pri Rákóczina mostej se naraja nauvo varaško središče: tam najdemo Narodno gledališče in Palačo umetnosti, v šteroj majo koncertno dvorano in moderni muzej. Če rejsan je stara istina, ka je »na srejdi najlepše«, v Budimpešti se splača vö s centra ranč tak titi. V varaškom tali Óbuda na priliko leko napravimo dvejgezerolejtno paut nazaj in spoznamo žitek v nekdešnjom rimskom varaši Aquincumi. Sploj na djužnom konci glavnoga varaša leži Budafok, šteri je Porabje, 4. februarja 2021 drügimi küpimo »slejdnjo sapo komunizma« ranč tak. Depa vsikši »vinešnji« varaški tau má kaj zanimivoga za pokazati: Nagytétény svoj Tropicarium z maurskimi stvarinami, Kőbánya svoje fabrike piva ali Kispest svojo blokovsko naselje »Wekerle« z začetka 20. stoletja. Tau pa je eške itak daleč od vsega! Nej smo eške vidli več gezero zidin v vsefelé zgodovinski štilušaj, nej dvejstau drügi muzejov pa galerij, nej smo gledali tekmo v vaterpoloni. Mujs se moremo eške pelati s šiftom po Donavi, z vsemi štirimi metronami, depa s trolinami tö. Vsakši turist more Budimpešto spoznati v takšom temponi pa v takšom redej, kak ma prija. Nede emo léko delo - in nikdar nede mogo povödati: vse sem že vüdo. -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 22. Od Irske prejk Armenije do Japana Šegau majo gučati, ka če prej napravi vse, vej je pa dosta mauž pa žena dugo vküper čüd včinila. v globkoj zakonskoj lübezni Brigita je mrla 1. februara živeta, si gratata od zvüna tö leta 523 – zadobila je više sepodobniva. Tau je venak isti- demdeset lejt –, na té datum na za lübezen med Baugom svetimo njeni den. Njeno češpa vörnim človökom tö: o čenje je z »zelenoga otoka« svetoj Brigiti (Szent Brigitta) prišlo prejk v Evropo, v Slovepripovejdajo, ka je mejla tak niji so gi posvetili dvej cerkvi. čisto srcé, telko svetosti pa telko razmenja do trplenja lidi, ka je bila na pogled trnok slična Božoj Materi. Ta »irska Marija« je bila pauleg svetoga Patrika najbole češčena na »otoki svetcov«, na Irskom. Njeni oča je biu eden bogati Irec, njena mati pa njegva slüžkinja. Gda je očé žena zvödala za tau nevörnost, je slüžkinjo vö z iže zagnala. Svejčnico držimo 2. februara od tistoga mau, ka je den Jezošovoga narodjenja 25. december grato – Mala Brigita pa Sin Boži se je prej na té dén oprvim srečo s svojimi je vrla krščanjdühovnikami ska dekla gratala, že v ranoj mladosti je sre- Po Mojzešovom zakoni je čo samo v dobri delaj iskala mogla vsikša mati, štera je – rada je pomagala srmakom rodila sina, štirideset dni po pa zapüščenim lidam. porodi oditi v tempelj, tam Njeno lépoto so na pamet darüvati in se tak očistiti. Mavzeli legénge tö – Brigita pa rija je bila Gospaudova dekla, je svojoga Božega mladožen- zatok je tau napravila, če rejca prosila, aj na edno okau san je rodila kak devica. slejpa, v obraz pa grda gra- Evangelist Lukač piše v ta. Po tistom go je oča k sebi svojom evangeliji, ka je vzeu, kisnej pa gi dopüsto, ka Boža Mati vrnau te srečala odide v samočo kak apatica. starca Simeona. Té je emo Od svojoga püšpeka je dobila edno videnje in je včasik eden šlajer v znamenji, ka gorprišo, što je tau Dejte, se je zaoblübila za deviško na šteroga tak skrb má ta čistost. mlada ženska. Cuj je stauSvoj dom si je Brigita na- po in ga vzeu v roké z repravila v varaši Kildare. Za čami: »Odpüsti zdaj svojoga en malo so se gi pridrüžile slüžabnika, o Gospaud, po tri dekle, po tistom pa vsik- svojoj rejči v méri, vej so pa dar več lüdi. Začnili so blüzi moje oči vidle rešenje, štenjé iže zidati, ka bi zadobili roga si pripravo pred očami dobraute, štere je Baug talo vsej narodov; posvejt v razprejk njé. Zvali so go inam svetlenje poganov in v diko tö: po cejloj Irski je stvardjala Izraela, svojoga lüstva.« držine apatic. Lüstvo je brodi- Spomin na Jezošovo darüvalo, ka z Bogá pomočjauv leko nje (Urunk bemutatásának ünnepe) je Mati Cerkev svetila že na konci 4. stoletja. Držali so procesijo, predgo pa mešo, té svetek so zvali »svečanje«. Z rečami staroga Simeona o »posvejti v razsvetlenje poganov« je bila, pa je eške gnes povezana šega blagoslavlanja svejč. Zatok 2. februar – svetek človečoga želenja po svejklosti – zovémo »svejčnica« tö. Za Cerkev je Mešiaš posvejt, šteri razsvetljuje človeči rod in lidam dá smiseu v živlenji. Na té dén se spominamo dvej lidi z evangelija svetoga Lukača tö: starca Simeona in pobožne prorokinje Ane. Njiva sta kak liki vsi stari lidgé, šteri so v molitvi blüzi Baugi in na naš svejt zovéjo Boži blagoslov. V strašni stiskaj srejdnjoga vöka, gda je dostakrat morila küga, so lidgé začnili čéstiti »štirinajset zavetnikov v sili«. Eden med njimi je sveti Blaž (Szent Balázs), patronuš prauti betegom šinjeka pa grla. Po legendi je prej rejšo žitek edinoma sinej edne matere, gda je požro ribdjo čonto. 3. februara Cerkev dava »blagoslov svetoga Blaža«: dühovnik zveže dvej svejči v križ in jivi približa gutej vsikšoga vörnika. Med tejm prosi Bogá prejk svetoga Blaža, aj toga krščenika brani od betegov gutanje. Legenda pripovejda, ka je biu sveti Blaž v 3. stoletji oprvim padar, te pa püšpek v armenskom varaši Sebasti. Gda je začno rimski cesar Licinij naganjati krščenike, se je skriu v ednoj djami v lesej. Če rejsan so bile njegve padaškinje samo divdje stvarine, so ga za en malo najšli Licinija djagri. Gda so ga odpelali pred birauva, se je zgaudilo tisto erično čüdo: z molitvov je ozdravo pojbička z ribdjov čontov v gutanji in ga povrno materi. De je pa po tistom tö nej mogo vujti strašnoma trplenji pa mantrniškoj smr- ti. Oharge so ga nesmileno bičüvali in ga trgali z železnimi akli, na konci so ma pa krajsekli glavau. Njegvo češčenje je naglo odišlo po svejti. Rovački varaš Dubrovnik je že davnik, v 12. stoletji za svojoga posebnoga patronuša odebro svetoga Vlaho (kak Blaža bilau v Japani za en malo že 750 gezero krščenikov. Leta 1587 je cesar Tajkosama prišo v krajino, gde so živeli zvekšoga kristjani. Tau je sto, ka bi krščanjske dekle pa ženske tö slüžile njegvoma poželenji. Gda so se nej podale za tau, je po tanači svoji poganski pomočnikov zapovödo, ka morejo misijonari v šest mejsecaj zapüstiti Japan. Ježuiti so tak naredili, kak liki bi tašli, zmejs so se pa prejknaravnani povrnauli v svoje fare. Leta 1593 so na otoke prišli prvi frančiškani. Gnauk je eden gizdavi španjolski mornar nej sto blago s svojoga šifta japanskoma cesari Pavla Mikina in drügi 25 krščenikov so v dati. Prtiu je, ka Japani pribili na križe – vözraščeni križani pride španjolski so »Te Deum«, mlajši pa eden mlašeči žoltar krau pa cejli Jaspejvali pan prejkvzeme, Dalmatinci zovéjo), na njeg- za gnauk pa je prej samo svovi dén držijo tam trnok veu- je misijonare poslo. Gda je ki svetek. Un pa je nej samo tau čüu, je cesar Tajkosama priprošnjik prauti betegom včasik čemerno zapovödo, aj gutanje pa zaub, za pomauč spolovijo barate in je križajo ga prosijo živinorejci ranč v varaši Nagasaki. tak. Z njegvim svetkom so 5. februara 1597 so tak vmopovezane ništerne ljudske rili 26 mantrnikov. Na prvom šege med Madžari pa Slo- mesti vsikdar stogi japanski ježuit sveti Pavel Miki (Miki venci tö. Szent Pál), zvün njega so na V Japani gnes kauli 125 miljau- križe pribili eške dva japansnov lüdi živé, pa če rejsan je kiva ježuita, šest španjolski tam samo 400 gezero katoli- frančiškanov pa 17 japanski čanjcov, na veuko držijo Cer- frančiškanov tretjerednikov kev. Med »rimskimi püšpeki« (laikov). Trgé med mantrje biu pápa Janoš Pavel II. niki so bili mlajši od 14 lejt, prvi, šteri je leta 1981 staupo Slovenci se na nji spominajo na zemlau tej otokov (szige- že od konca 16. stoletja. tek), kama so prvi misijonari Slobaudnost vöre so v Japaprišli v 16. stoletji. ni vözglasili eške samo leta Sveti Frančišek Ksaverij je 1889. tistoga ipa okrsto več gezero vörnikov in stvauro več cveta-dmuči far. Njegvo delo na otoki, ilustraciji: »gde sunce gorstane«, so dale Szilveszter Bartkó pelali sobratje ježuiti, tak je Porabje, 4. februarja 2021 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 05.02.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 10.35 TV-izložba, 10.50 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Moja neznana Amerika, švicarska dokumentarna serija, 14.40 TV-izložba, 15.00 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.15 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.55 Danin dinosvet, kanadska otroška nanizanka, 16.15 Varuška nindža, nizozemska nadaljevanka za mlade, 16.40 Infodrom, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Premagajmo covid 19, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tvoje pesmi živijo naprej, poklon Lojzetu Slaku in njegovi glasbi, 21.25 Alpske vasi: Švica, potopisna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Kinoteka: Najlepša, italijanski film, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Napovedujemo PETEK, 05.02.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.15 Videotrak, 10.10 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 10.35 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 11.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), 13.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 15.20 Both Sides / Obe strani, koncert skupine Perpetuum Jazzile, 17.05 Ruska kapelica - elegija pod Vršičem, dokumentarni film, 18.00 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), 19.00 Videotrak, 20.00 Dobrodošli pri Hartmannovih, nemški film, 21.55 Skriti obraz čokolade, francoska dokumentarna oddaja, 22.55 Zadnja beseda!, 23.35 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 1.00 Videotrak, 1.55 Info kanal SOBOTA, 06.02.2021, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.30 Infodrom, 10.45 Varuška nindža: Kristali, nizozemska nadaljevanka za mlade, 11.10 TV-izložba, 11.30 Tarča, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Znanost o virusu, pogovorna oddaja, 14.25 Na kratko: Starizem, 14.35 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.50 Večni Pompeji, nemška dokumentarna oddaja, 15.45 TV-izložba, 16.00 Slovenski magazin, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode: Počitnice za Marjo, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.50 Kaj dogaja? 21.20 Neustrašna, britanska nadaljevanka, 22.10 Poročila, Šport, Vreme, 22.35 Sedmi pečat: 112, danski film, 0.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.20 Napovedujemo SOBOTA, 06.02.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 5.00 Videotrak, 6.00 Spomini: Albin Fatur, 8.55 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, 10.20 Alpsko smučanje - evropski pokal, reportaža s Krvavca, 10.55 Alpski magazin, 11.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 13.00 Nordijsko smučanje svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 14.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 16.20 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, sprint, 17.35 100 let NK Domžale, športni dokumentarni film, 18.30 Avtomobilnost, 19.00 Videotrak, 20.00 Učitelj, francoski film, 21.45 Zvezdana: Nezvesti, 22.40 “Prešerna noč” v Vrbi 2020, Aleksander Mežek in San Di Ego, akustični koncert, 23.35 Koncert Haiku Garden, zaključek Animateke 2020, 0.35 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 2.20 Videotrak, 3.15 Info kanal NEDELJA, 07.02.2021, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.30 Danin dinosvet, kanadska otroška nanizanka, 10.00 Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice, 11.05 TV-izložba, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.45 Zelena generacija/Young Village Folk, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Tvoje pesmi živijo naprej, poklon Lojzetu Slaku in njegovi glasbi, 14.45 Alpske vasi: Švica, potopisna oddaja, 15.15 Lebdi kot metulj, irski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Šola za pošasti, risanka, 18.50 Mali Timotej, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada 2021, 21.15 Intervju, 22.05 Poročila, Šport, Vreme, 22.30 Dokumentarna oddaja, 23.20 Kamilo Mašek, Davorin Jenko: Vendar peti on ne jenja ... (Kam? in Strunam), 23.30 A. Kumar – J. Ivanc po F. Prešernu: Al'pekel, al'nebo, opera v enem dejanju, Opera in balet SNG Maribor, 0.05 Dnevnik Slovencev v Italij, 0.30 Dnevnik, 0.45 Politično s Tanjo Gobec, 0.55 Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.25 Napovedujemo NEDELJA, 07.02.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 5.45 Videotrak, 6.45 Duhovni utrip, 7.00 Premagajmo covid 19, 7.30 Ugriznimo znanost: Snežni plazovi, oddaja o znanosti, 7.55 Glasbena matineja, 8.55 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, 10.40 Ogorčenje - nogomet proti diskriminaciji, športni film, 12.10 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 13.45 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, ekipni sprint, 14.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 16.20 Fifa magazin, 17.00 Ambienti, 17.45 Z Levisonom Woodom po Arabiji: Nevarna zapuščina, 18.50 Nogomet - svetovno klubsko prvenstvo: polfinale, 20.50 Žrebanje Lota, 21.00 O ljudeh in vaseh, francoski dokumentarni film, 22.30 Vikend paket, 23.45 Kaj dogaja?, 0.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 1.55 Videotrak, 2.55 Info kanal PONEDELJEK, 08.02.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, 10.00 Obzorja duha, 10.35 TV-izložba, 10.50 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.20 Vem!, kviz, 11.50 TV-izložba, 12.05 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 TV-izložba, 13.40 Feri, dokumentarni film, 14.40 S-prehodi: dr. Miran Košuta, 15.10 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.25 Dober dan, Koroška, 15.55 Otroški program: Op! 16.30 Ob 100. obletnici smrti Josipa Ipavca: Možiček, baletna pantomima, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Mestne promenade: Novo mesto, dokumentarna serija, 17.50 50 knjig, ki so nas napisale: France Prešeren: Poezije, 17.55 Nejko: Nejko reče ja, risanka, 18.05 Simon: Kaj ima očka za bregom?, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 20.00 Portreti Prešernovih nagrajencev, 20.40 Ob 100. obletnici smrti Josipa Ipavca: Princesa Vrtoglavka, 22.10 Poročila, Šport, Vreme, 22.30 Mokuš, slovenski film, 0.20 Glasbeni večer, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo PONEDELJEK, 08.02.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Videotrak, 9.00 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 9.20 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada 2021, 10.45 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: alpska kombinacija - slalom (Ž), 12.30 Košarkar naj bo 2, slovenski film, 14.10 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: alpska kombinacija - superveleslalom (Ž), 15.45 Zadnja beseda!, 16.45 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.30 Zelena generacija/Young Village Folk: Tilen, 17.55 Tarok zgodovina, dokumentarni film, 18.50 Nogomet - svetovno klubsko prvenstvo: polfinale, 20.50 Dediščina Evrope: Greh, italijanski film, 23.00 Po poteh sužnjev: Od 1375 do 1620: Pohlep po zlatu, francoska dokumentarna serija, 23.55 Nogomet - svetovno klubsko prvenstvo: polfinale, 1.50 Videotrak, 2.45 Info kanal TOREK, 09.02.2021, I. spored TVS 6.45 Dnevnikov izbor, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Umetnost igre: Korona gledališko leto 2020, 10.35 TV-izložba, 10.55 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 12.10 Portreti Prešernovih nagrajencev, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Ponoreli hormoni - moški in ženske v srednjih letih, nemška dokumentarna oddaja, 14.45 Duhovni utrip, 15.00 TV-izložba, 15.15 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 15.45 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Premagajmo covid 19, 17.55 Kalimero: Časovna kapsula, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Koristolovec, britanska nadaljevanka, 20.50 Henrikova svoboda, dokumentarni portret, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Spomini: Albin Fatur, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Napovedujemo TOREK, 09.02.2021, II. spored TVS Porabje, 4. februarja 2021 OD 5. februarja DO 11. februarja 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 10.15 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: alpska kombinacija - superveleslalom (Ž), 12.00 Avtomobilnost, 12.45 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: alpska kombinacija - superveleslalom (M), 14.50 Slovenski magazin, 15.15 Življenje pred kamero, dokumentarna oddaja, 16.00 Joker, kviz, 17.00 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: alpska kombinacija - superveleslalom (Ž), 18.00 Uvodna oddaja pred svetovnim prvenstvom v biatlonu na Pokljuki, 18.30 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: alpska kombinacija - superveleslalom (Ž), 19.30 Videotrak, 20.00 Debelost - epidemija sodobnega časa, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Najlepša, italijanski film, 22.50 NaGlas!, 23.10 Šport, 0.40 Videotrak, 1.35 Info kanal SREDA, 10.02.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Premagajmo covid 19, 10.35 TV-izložba, 10.50 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.20 Vem!, kviz, 12.05 Zgoraj brez: Mira Furlan, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Otroci po naročilu, francoska dokumentarna oddaja, 14.40 Osmi dan, 15.15 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.30 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.15 Male sive celice: OŠ Gornji Petrovci in OŠ Stična - POŠ Zagradec, kviz, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Drugi val, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 17.50 50 knjig, ki so nas napisale: Simon Jenko: Pesmi, 18.00 Zmedi gre v Zakajzato: Kruljenje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Jeklene dame, finski film, 21.35 Zgodba o uspehu, kratki igrani film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil, 23.35 Drugi val, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 0.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.25 Napovedujemo SREDA, 10.02.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 7.10 Videotrak, 8.15 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 8.45 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice, 9.45 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: alpska kombinacija - slalom (M), 11.35 Vikend paket, 13.15 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: alpska kombinacija - superveleslalom (M), 14.45 Biatlon - svetovno prvenstvo: mešane štafete, 16.15 Nogomet - državno prvenstvo, Domžale : Maribor, 20. kolo, 18.40 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Pedalni klavir, glasbena dokumentarna oddaja, 20.35 Dalibor Miklavčič (pedalni klavir), Simfoniki RTV Slovenija in En Shao (Gounod, Mozart), 20.55 Moje mnenje, 21.50 Ničevo seme, novozelandska nadaljevanka, 22.40 Karpopotnik, dokumentarni film, 23.30 Šport, 1.00 Videotrak, 2.05 Info kanal ČETRTEK, 11.02.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Drugi val, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 10.30 TV-izložba, 10.45 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.20 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Zaton antibiotikov, novozelandska dokumentarna oddaja, 14.35 TV-izložba, 14.50 Slovenski utrinki, 15.15 Težišče - Súlypont, pogovorna oddaja, 15.45 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Mozartov učinek, 18.05 Dinotačke, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Dediščina Evrope: Greh, italijanski film, 1.40 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 2.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.30 Napovedujemo ČETRTEK, 11.02.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.10 Videotrak, 11.20 Dobro jutro, 13.40 Tvoje pesmi živijo naprej, poklon Lojzetu Slaku in njegovi glasbi, 15.15 Sadar+Vuga XX, dokumentarni film, 16.20 Profil, 17.20 Houston, imamo problem!, igrano-dokumentarni film, 18.50 Nogomet - svetovno klubsko prvenstvo: finale, 20.50 Avtomobilnost, 21.20 Ambienti, 21.50 Nova evropska pesmarica, Beethoven 2020: Francija, evrovizijska glasbena koprodukcija, 21.55 Gustav Mahler-Renato Zanella: Adagietto, plešeta Shoko Nakamura in Wieslaw Dudek, 22.10 Gala večer slovenskih koreografij - SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor, DBUS: Pomladna pesem, Arabski ples, Možiček, Lok, Serenada, Ognjena ptica, 22.55 Slovenska jazz scena: Ljubljana jazz selection, 23.30 Šport, 1.00 Videotrak, 1.55 Info kanal SI LETOS ŽE POMISLIL NA PTICE? V vrtcih Gornji Senik in Števanovci smo se pogovarjali o pticah pozimi. Izdelali smo ptičje krmilnice in jih obesili na drevo ali na okensko polico. Vanje smo nasuli zrnje in opazovali ptice, ki so prišle zobat zrnje. Tako smo spoznavali Kako lep šopek vejic s ptički! Izdelali otroci iz Vrtca Števanovci ptice, plesali ob pesmici Pleši, pleši črni kos in izdelovali barvite papirnate ptice. Zapisala: Andreja Serdt Maučec Živali pozimi V vrtcih Sakalovci in Monošter smo se spraševali, kaj se dogaja z živalmi pozimi, ko je mraz. Ogledali smo si slikovni material različnih živali in jih razvrstili na tiste, ki pozimi spijo, in tiste, ki ne spijo. Ugotovili smo, da ptice pozimi težko najdejo hrano, zato smo jim na igrišče postavili ptičjo hiško in jim nasuli semena. Otroci pa lahko ptičjo hiško in ptice opazujejo skozi okno naše igralnice. Naučili smo se nove pesmice in se igrali gibalne igre Ptički v gnezdo, Medved še spi in druge. Vzgojiteljica asistentka Romana Trafela Naše sovice na veji - Vrtec Gornji Senik Bence Szűcs, 5 let, vrtec Sakalovci Izdelali smo barvite ptičke Lili Kovács, 6 let, vrtec Sakalovci Sovice na veji LASITS MIRON, 6 LET Vrtec Gornji Senik Mirko Kozó, 6 let, vrtec Monošter Veselje na snegu. Pogača iz snega. Izdelali Evelin in Žejke. Vrtec Gornji Senik SLOVENCI.HU 3500 Ft/l 100 % sadja Sok črnoplodne aronije pri nakupu 6 steklenic vam sedmo steklenico podarimo Proizvajalec: Róbert Merkli Brezplačna dostava na dom! 0036 30 957 3279 Pijmo ga, da bomo zdravo živeli! Zsófia Szabó, 5 let, vrtec Monošter TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB