!*es .VI.» Stev. i5,. V CeMat* Ceirtek «fee 7. S&brsa&rla 1924. PoStnfns pSačana o gofatht —aa—Mfl«^^wmi.MiiiiMiiiiw(ini ——--------------------------------------- SUne k'tno 84 Din, mescčno 7 Din, za inozemstvo 240 Din. !| Oglasi se računajo po tarifu. Pri večkratnem oglašanjupopust. J Ur««8i*i*tvo: Strossmayerjeva ul. it. 1,1. prltiičje. Teles.65. Upr&vnlStvo: Strossmayerjevau. St. 1, pritličje. Te!e(. 65r kačun kr. poätnega čekovnega urada Št. i 0.666. Kcr je pondeljkova stevilka »No- ve Ddbe« radi tehničnih ovir morala izostati, izide danuhiia Uevilka na 6 straneh. ZbOTOvanjo zaupnikov JD3 v Ljubljam. V nedejjo ;>. tm. se je vrSilo v ve- l&i dvorani ljubljanskega Narodnega doma veličastno zborovanje zaupnikov •IDS. Dvorana je bila nabito polna, sa- mo z dežele je i>risostvovalo 682 zaup- nikov. Sprcjet z viJiarnim navduše- njem je otvoril zborov?uije predsednik dr. Gregor Žerjav. Pozdravil je navzo- č.a ia izvajal, da je želja slovcnske de- mokracije prevesti slovenski del naro- da v Jugoslovensivo, graditi na danih ijspohih nasega kulturnega in gospo- darskega dela naprej v Bmeri čim več- je zdrnžitve, udojstvovati organizator- ne slovenske sposobnosti v vseh dclih naroda, da zrastemo v nerazdvojno ju- goslovonsko ccloto. Za ta oilj delajo demokrati v vseh mogočih kuIturnUi, naoijonalnih, dobrodelnih, gospodar- fckih organizacijah. Nasproti dcmo- kraciji sfoji v Sloveniji lo ona resna akcija t. j. klerikalna, ki se razvija n.i nodlagi avtoritoto verskega čuta in du- hovskega stanu. Ta akcija jo anahro- nizem, ki jo vrhu tega skodljiv, ker slo- su na razdražujočom faktu verskih vazlik, kojili zlo posledice more pobija- 'j in nevtralizirati lo skrajno svohodo- !jmno verskopolitično zakonodajslvo. /^transka napredna jugoslovenska •ikcija v Sloveniji jc že danes o.crrom- na. tie bi vse socijalno delovne sile nprirorilo repräsentativen nastop, l>i daloko pot.oiklo »Jtatoliški .shod«. Na- predne sit-j ölovenstva, ki so nedvoin- no orijfcüHrano v Jugoslovenstvo, so v proces;: vrelia. Koncentracija vseh napreduih potenc jo kljub tragicriim napadom na potu. Leta 1923 so izvr- sili .slovmiski domokrati oprromno ilolo, napredno časopisjo jo porastlo, demo- kratska ideji.je močno uplivala v mn- stih in na dožcli, delalo se jo v stotorih kuiu.rnil». uucijonalnih, gospodarskih lit -1 °Vn orffanizacijah, občine, v xaterili miaio demokrati moč in vpliv, «zKaznjCjO krasen napredek, skrbelo ^fr je tudi 7,a lopo knjigo slovensko. Po- 'ctuovalno ,sc» moramo izra.ziti o onih, ki menijo, da sc napredna fronta v Slo\oniji da watvariti brez demokratov •n celo proti Dji»n. Zbor zaupnikov sta brzojavno po- ^dravila iz Roonrada glAvni odbor de- rnokratsko slranke in minister n. r. Svntofiar Pribk^evic. H. Hyan. — AI. Peteriin-Bäto^: [2 Qozivijöj držouRBSB pFBodnilia. Ko so procitali Poljaku to izpo- ved, postal je zan Lipold. Po- vdarjal je, da tako velic-asten zl)or. za- upnikov ijubJjanske ol)Jasli porneni tu- di za mariborsko oblast mogočno po- budo. Zaklical je: »Živel dr. Žcrjav, živelo delo za demokratsko idcjo, živeli boritelji zanjo!« Dr. Albert Kramer jo podal poli- tično T>oročilo. Izvajal je, da »so raz- vnete pleinenske strasti jugoslovensko misel forrnalno oslabile. Klerikalci in Piadič 80 utrdili srlisko plemensko pre- moe, proti kaieri imivijo, da so oni najbolj borijo. Se])aralizem živi od se- paratizma. Po koncanih volitvnh Jo nastopil za «tränke tronutek realizaci- je obljub. Pokazala pa se je alxsurdnost volilnih gesei tistih strank, ki so prod volitvanri narodu klatilo zvozde z neba, od Kadioove mirotvorne republike brez šol, davkov in vojakov do Korošcevc avtonomije. V noizpeljivosti teh pro- i.yraniov so korpnino v Markovnu pro- tokolu, s kalerim sta dva plemenska protagonista pomagala srbskim radi- kalom, da so dobili vso mofi v državi v roke. Markov protokol je moratorij ae- paratizma, on je izraz bojazni prod zdravo reakcijo proti trenutni zmagi notrativizma 7>ri voiitvah. Radič in kie- rikalci so se zavezali, da bodo podprli vlado srbske radikalske manjšine in tako izkljur.ijo vpliv deniokratskc «franke. Po njihovi krivdi so je utrdila radikalska vlada. Radio in KoroSeo sla očuta danaHnj«.tr«'i režima, ki s svo- jo prakso in svojimi motodami zadr- žuje ves nnš notranji raz.voj in povz- i roča v mrokih masah globoko razoca- ranjo. Srbski radikali so tudi vnoti za državno eilinstvo, kar pa je pri njih saino prasma beseda, kateremu pojmu je treba dati roalno vsobino. Jucroslo- venska koncepcija ne dopustva, da so vodi -drzava Je od pripadnikov enega piemen a. Srbstvo je steber državo, a naj- boljši srbski sinovi z nami vred odkla- njajo velesrbsko koncepcijo države. Narotlno-radikalna stranka daje koncesijo klerikalcem, popušra Nem- cem in Turkom inm, kjor najbolj reze v narodno meso. Pod ra.dikalskim re- žimom se je razpasla najvočja korup- cija, zaf.o dol ž njim za vsako ceno. Vsled tega nevzdržnega stanja na- nio tudi v blaznici na njem, na hlinibi, ali pa so resnične; v slučaju, da so ugolovi poslednje mnenje, ni izključe- no, da trpi bolnik na zača.snem omra- conju duha, ki izključujo potem vsako zavost pri kaznjivih dejanjih . . . Ka- ka končna sodba o inozu zazdaj še ni mogoča . . .Dr. Sfružnik ni bil s tem kar niČ zadovoljen. Zanj je bil mož le pretvar- javec. in eim bolj so je vglabljal v po- samezno dele prei.sknve proti Kaszma- reku, tembolj je bil prepričan o svoji sodbi . , . Še ga je videl tako natanč- Ho pred seboj z on im razširjonim te- monom in crnimi, gostimi, globoko v celo zraščenimi lasmi. Kakor trepeče iuoka skozi orrnelo steklo, tako so ga bile zasledovale oči hudodeloeve, in spominjal se je dr. Stružnik, kako rau je bil pri vsakokratnem zaslišavanju ta bojeei in hudobni blesk njogovih oči neprijefen in zopern ... In tak člo- vek, ki je bil pripravljen na vsako vpraSanjo, ki ga ni bilo moč premotiti z nobenim ugovorom in navskrižnim zaslišcvanjem, tak človek naj bi bil xdaj naonkrat duševno obremenjen? staja opozicijonalni blök, kateremu pokretu stoji na čelu baš demokratski klub, ki daje sigurnost, da se ne bo zgodilo riič, kar bi bilo proti intcresu (telokupnuga naroda in državo. Opozi- uijoaalJii blök mora imeti pozitiven orograin, program dela. Državno])rav- iii programi in gesla, Cedcracije in av- »onoinije se morajo umakniti praktie- nomu delu. JDS ne zapusti svojo bojne fronte za narodno in državno edin- stvo iiiti-/a trcnutck. En vladar, en za- j konodajin zbor, ena temu zboru odgo- vorna vlada. Opozicijonalni blök po- :n(-!ija zmago demokratske politike in taktike. Ako bi radikalska. stranka da- nes izvedla i.sto, kar predpisujo ustava, bi se že davno pokaz-alo, da so fedcra- Hstični in avtonomistični programi nepotrcbni. Z odkritim klorikalnirn progra- ;noni v Jugoslaviji ne gre več. Klcri- kalizctn je postal voditelj nezadovolj- nih, on jih hoče zadržati v nezadovolj- ¦,tvii in jib prikloniti k svojenni rim- skomu vozu. Vse kaže. da široke innso polago- jiia spregledujejo. Doba 21 tigrov Je doba popoine sterilnosti slovensske po- litike. V kupcijah z radikali so dosegli klerikalci nekaj parlizanskih nspehov, udariti so mogli nekaj naprednih Iju- di, dosec.i proste karte in državne pod- pore za Orle, onemogočiti imenovanje fega in onega sposobnega uradnika, .¦¦ipraviti svojega cloveka na skofovsko stoli(X), izzvati napad na Kmetijsko •Iruzbo; pri davkih in kuluku pa pla- cnjc )iaH slovonski clovek njihove slrankarsko račune z neznosnimi bre- meni. Težko bo popraviti ogromno ško- do, ki jo jo povzrooila klerikalna poli- lika. Teorija, da smo Slovenci poseben narod, io "opasna za ves nas položaj v državi, ker nas i>otiskuje iz vrst držav- nega enotnega jugoslovenskega naro- da v obwstje nacijonalno manjšine. Politika sovraštva, ki jo klerikalci vo- ] dijo v Beogradu, nas spravlja v naj- ; mučnojai položaj in vstvarja med naml in srbskim delom naroda nezaupanje. Uorili sino se za skupno napredno fronio in z SKS so dospeli dogovori fce do konkretne faze, a SKS je razbila že ustvarjeno osnovo in njeni voditelji lo- zejo pod okrilje dr. Ravniharjevoga radikalskega bloka. Ponudili smo NNS fuzijo v okvirju najširših osebnih kon- cesij; med tem pa so se vodilni gospod- je te grupe žo pogajali z radikalsko stranko. JDS je tudi v bodoče priprav- Ijona storiti vse, da pride končno do edinstvenega nastopa vseh naprednih sil. Toda vsiljuje so ona nikomur. Čuti Neumnost ... On ... 'Kdo pa je tu? . . .« »Dober večer, gospod državni pravdnik!« Dr. Stružnik je hotel z vsklikoin presonecenja planiti s stola. »Lo lepo mirni obsedite, gospod državni pravdnik . . . Stvarca bi se utegnila sprožiti!« Mož je izgovarjal iz grla prihaja- joči »r« in trdo soglasniko kakor rojen Poljak; sirer bi ga drzavni pravdnik tozko izpoznal v tej plavoprogasti oble- ki blaznika. »Kaszmarek!« zamrmral je dr- zavni pravdnik 7. oblodelimi iistnicami in nagnen nekoliko vstran kakor oka- monel strmel nepremično v žrelo nanj namorjonopra browninga. »Da. Kaszmarok sem . . . Po- ljak!« rožal se je morilec, »prišel som v obiake k panu drzavnemu pravdni- ku!« A dr. Stružnik je bil hitro gospo- d^ir ten-a poloznja. >Kaj horVte tukaj? . . . Ali so vas izpustili \7. blaznioe?. Poljak se je smejal. SL-J53 se močno dovolj, da postaja sama zbi- rališče vseh iskreniii jugoslovenskih eleinentov. Navdaja jo samozavest, ki ji daje smotreno delo, uspešno delo. Nase vrate se Sirijo in utrjujejo in na- ša borba za državno in narodno idejo postaja vse uspesnejsn. (Burno odo- bruvanjo.) PosJanec Jos. Keisuei obrazioži spor za Ijubljanski mandat, odklanja gromadenje očitkov in natoltrovanja na njogovo osebno cast ter izjavlja, da. je na poziv zaupnikov JDS vsak hip pripravljen odloziti mandat. Ožigosa! je na ein, kako so danes radikalska lo- gitimacija od stuani slovenskih ljudi' zlorablja v korupcijonisticne nameno. Toda odločen slovenski demokrat uži- va pri sann radikalski vladi še vedno vee spoštovanja nego slovenski radi- kal. Profesorju Reisnorju se je izrokla zaupnicti ob velikanskoin pritrjeva- nji.i. Pri volitvi je bil za predsednika ponovno izvoljen dr. Gregor Žerjav. Po koncanem zborovanju se jo vršii prijaieljski sestanok v Kazini. Rosolucijo, ki so jih navzoui eno- glasoa sprejeli, se tičejo protesta z ozi- roni üa sporazum z ltalijo, sprejeta j<* bik liddaljc organizacijska in polituV na resolucija, cerkveno-politična reso lucija, gospodarska, nadalje resoluci- ja o likvidaoiji izrednih vojnih in povojnih mer, resolucija v korist javnili nameščencev, re- solucija zoper zlorabo javne oblasti v strankarske ali koruplno svrhe, socl- jalno-politična resolucija in resolucija ^^^^_^^BH^^^^& ^^^^H^^E ŠS^^^^^Km l^^HE^^I ^^^^^^^|[ ^^^^^^^^m^ '^^^^H^^^^k ^^^^^^^^K^^^^^-' ^* ' ¦* *%• Sfran 2. »NOVA D O B A « §->v. 15. «i«BBBiBBRKnFiBEK«nB!XBKE«SBBa!SHBSEHaai»«s^ns^»»aBa^^ ¦ ¦'¦'"' S s Prijatefji neprisiljene zabave se snidejo v so bo to, dne 9. februarja v NARQDNEM BO figU &ia : »•HBBCiaaiiffaisBsiaoBtt^ PoIliSSne tosü. Hrupjta seja v skitpscint. Na «eji jiarodno skupseine 5. tra. Ie razprav- Ijal. posl. dr. Kumanucli v daljsem go- voru o finančni situaciji v državi in jc S temoljitimi argumenti pobijal okspo- ze finanenega ininistra. Dokazoval .ie, da je uepraktično, da so začenja pro- xaCimsko leto 1. aprila. Budzet pre'd- videva nepotrebne izdatke za fonde .raznih ministrstev, ki znasajo ogrom- iio svoto 05 milijonov dinarjev. 0 od- kupu južne železnice je povdarja.l, da inora plačati država za eksploatacijo .6,800.000 zlatih frankov. Ta angažman je bil provzet brez zakonitega poobla- «čenja. Glede odknpa orientsko želez- mc.Q je demokratfiki klub porlal inter- pelacijo, o kateri pa vlada dosed a j ni so v dobrih rokah, tako da bo predsta- va wires dobra. Gledali.sče bo dobro zakurjeno. Vredstava »Revček Andrej- ček« .so ponovi prihodnji lorek in sle- deci petek za abonement A in B, slede- t'O nedeljo pa kot delavska predstava po /.nizanih cenu.ii. — Kot prihodnja lircd.stava slecli oporeta »Marasdle Ni- ioueho«, kafero /e pridno fttudirajo so- li.^ti, zboi' in orkester, tako da bode /;loü;*ji;%a uprava v kratkem v prijot- iii ino?.nosti nuditi obeinstvu nekaj do- .brega pnv.skc,«ra h) mii/.ikalnega užitka f/l;eneni z zabavo. Cečlske novice. Izza netnških celjskih kulis pri- hajajo zadiije case glasovi, ki kažejo, da iior.ejo ceijski Nenic-i in celjski nem- škutarji .se zopet v Golju zmagati in v meslni občiin zagospodariti. Haoun te = poiitiene zmage .spada sicer med liste noni.ške upe in mule, ki .so bile pri na» oktobra mesra 1918. leta za večno po- ložene v grob, je pa za lojalnost in ta- kozvano nepolitienost in samo gospo- darsko misljcnje naših celjskih nem- fikih trgoveev in obrtnikov preznači- len. K tej zamialjeni neniški zjnagi v Cdju, koje bandcro bi nosil kot bodoei mnn.sk i župan mož, kojega očetu se so ni posrecilo naučiti se dobro nemiško, bi naj po nemškein načrtu pripomogel r.ekdo, ki .spada med tiste sorte Sloven- co, ki so g;a obrajtali nekdanji gospo- darji na magistratu in jo po provratu razumel si postayiti svoj stolcek tako vunio in premi«ljeno med dobro slo~ vensko ljudstvo, da ni bil ae nikdar med premaganimi. Biti vedno gospo- dar in zinagovalec položaja, toga nu zna vsak, k sreei, da takih značajev ni mnogp, kor bi bila naaa lepa domovi- na potc»m zares prelepa. Zaenkrat ssl- ir.oYpglHivimmo te ncmške borbon«? načrte, s kojinii se vkvarjajo danesže tisti na.ši nera&ki in neinskutarski äo- .mcščani trgovci in obrtniki, ki žive od slovenskega zaslužka, ki so pa tako lo- julni, da to naäo .strpnost placujejo z borbo in Jjojem proti slovenskemu Ge- l,ju. Kakor vsekaže, nam prinese te- koče !eto tudi v Celju prav jasno in te- meljito razčiščenje in prav temoljit obro,öun.z nemškim olcnientom in z re- negatstvom, ki mu ni za mirno sožil- jo 7. nami, ki boče z narai borbo in bo- j.a in pozablja, ;kje živi in katero lclo po svetovni vojski pišemo letos. \r tej borbi, ki računa naslovensko razcep- kaiiost in hlapčovsko usposobljenoal slnvonske krvi, treba jasnih nacional- nili smernic in neusmiljene odločnosti, ki no Miie prizanašati ni.kakim polovi- čarjeni, Kdcr hoče v borbo in boj proti slovensloinu Celju, tega bo slovonsko Col jo /.tlrohiJo. V tern znamonju naj bale i/.vodeti Z'g-zag putaniu, zamnom ^u pucali jer sum primečivao oko mojih no^u, kako metci otkrivaju zernlju ispod snega. Dospem do obale Drima i kako je bila un- diirnuta skočim dole na pesak. Visoka obala me je stit'la d'-tlje. Trčao sam sa syojim odvrčenim hombama u ruci duž obale i bez odmora. Na putu su stignem ra"jenog adjutanta puka kome previjern ranu i nastavimo put zajedno. Nakon 6 sati trčanja i forsiranog marša st'gnemo kod Vezirovog mosfa u pot punjm neredu. Prc-dnji delovi divizije, kad su Čuli za našu borbu za Arnau- tima, oni su požurili svoj mar5,.kako bi i(?begli svaku nepriiatnost sa raz- bujmcimH Nhs je pak, koii smo se sa nji.m tukli, spaslo 5to su se oni počeli med|usobno' tuči oko pliačke koju smo im ostavili. V deli smo th, kako je no- ževimii ubijaju za oddo i ve5 na^ih mrivih i te§Ko rwnienih voinika i of'Cira. Š^a se je des'lo moiirn drugovima ni§a n'sim znao. Tcažio sam ih na sve strane Nadjem najzad dvojicu sa koj ma se sa suznirn oi'irvia izgrlim, diuiifi. pak dvoj ca je dan student prava, drug' flozofiie ostali tamo kod izlaza (Soas) da spavaju na sriegu svoj ve čiti san. (Dalie prihodnjifi.} flediii 81-sianki clauslva JDS S(.» vräijo od sedaj rsako sredo zvecor v rdeči sobi Narodnega doma. Dva nesrefrsa coljska fjer.eraia nam jo ob.Ud »Narortn: Onevnik* v 23. številki svojega življenja dne 27. ian. 1924. Polekio ie od U.'dn\ že dok.ii «tni in kljub ponovnim pozivom z n«?iv;e sirani, jib »Nsrcdni Dnevnik« n^ imennje. ker smo mnenia, da narottna grdoblia je in ostane ^rd3, pa naj jo ža^re5! redov ali t?-kozvani general, naj jo zi?ßTesi deniokrat, rad-kal, kmetijec ali kdorkoli ixnied onih, ki smo se ob zadnjih skup§činr,kih volitvah produ- cirali pred desettmi voülnimi 5!crinji- corni, zato pozivsmo »Narndni Diitvnik«, da imenuje dotična civa generaJa ^ imeni, da imata mož.iost se pred »N?činc;, ki zna- mo pač uctiti strasti in osnbnostl, nimamo pa v sebi moraine moči, da učimo resnico in govorimo pravfeo po svoji najboljši vesti in prepričanju. Ako moraitu) zares naSi lepi domovini na cast biti nasprotniki, smo vfnd&r lahko toki nasprotniki, ki drug drugega spoStujejo iti se častne bcrbe za svoje sveto prenričanje ne boie. T«ka na- sprotstva in taki nasDrotr.ilcl in strsn- karji bodo domovini Ie v korist, ker borfo pospeSili pieces izioČenja kvarnih bacilov Iz naše riarodne družbe in omogočili zr.iapro naši skupni veliki naclonalni in državni mitslt. S tern zri- ključujemo mi pri »Novi Dob;« zaen- krat poftlavje o dv<:h goriških iunakjh — genriraltn, s katerimi je »Narodni Dnevnik« zučti nam gtoziti, pa je h nepojasnjeriih vzrokov usmiijenja do bužnipg-a nrnolknil, ko smo ga pozval?, da pove re?nico in pride na. dan z imeni. Šahovska zveza v Celju je na svoji seji 1. tm. sklenila prireditl po- krajiriski šahovski turrsir.' Včlsnjeni klubi se pozivljajo, da skl'^pajo o evc-rt- tualnem sodelovanju na Sahovskeni turnirju. Prevladalo je na seji mnenjet da bi bil najprimernejši (W za prire- ditev mesec avgust. Srro5ki za prire- ditev bi znašaii 10.000 Din. KoČno službo ima ta teden It- karna »Pri O.iu«, Glavni trg. OHcirski elitni pies pod pokro- viteljstvcm mestnega komandanta g. pukovnika ToS-.ča se vrši 23. februarja v vseh gornjili prostoish »Marodnega dorna«. Smrtna ncsreCa. Karol PuSnilc» voznik delniSke pivovarne v LaSkern,, ie peljal težko natovotitn voz piva v Žalec. Pri kopaliSfu Diana cesta neka- liko visi, zato je PuSniK skočil z vo?e, da ga je zavrl. Ko je hotel nazaj na vo7, se je spodrsnil neki sodček in PuSnik je padel tako nesrečno, da je priäel pod kolo, ki mu je strlo prsni koš. Na poti v bolnico je nesrečnež umrl. Ljud^ko vseučllišče. Zadnje pre- davanje, ki bi se moralo vrSiti pretekli pondäljek, dne 4. februarja. je moralo biti zopet prclv.ženo in to iz vzroka, ker v pondeljek ni izS'a »Nova Doba« in ni bilo tnogoCe obvestiti Članov liudsk-ga vs*ul\lSt'A. Predavatel) go- spod dr. Anton Schwab je v svoji znani požrtvovalnosti obiiubil imeti predavanie o nalezljlvlh otroSkJh boleznlh pri- hodnii |-.ondeljekr dne 11. februsrja. Matece, ki liubite svoje otroke, pridite polnoStevilno k temu silno važnemu predavanju, saj se nalozljive otroSke | Dolezni se danes poisvljajo v mrstu- in okolici. Z oziroin na splošno potrebno higijeno naše mladme imajo k Um sktualnem predavanju prost vstop tudi osebe, ki niso člani aii čianice 1 jud- skega vseučilisča. Ne zamudite lepe pnlike! ¦m-v.. :\jih itsoda n't in ne sme bili e rhusko pogodbo sakljnv-ena za vedno. ykinje tic začenja U nova doha bridkih prcizkiiiien}, novili težav in dnsevnlh mult, ki m izlivajo r veil neinuya hre- penejija po nnsi ljubezni in nezmunj- xune zveslobe do rodne zcinlje in krvi. Tern bratom in aestram veljajo tuisi iskreni, bratski pozdravi! Njim \veljhj' uaJc ponoimo zagofovtlo, da tu~ 'cti'.po rimski pogodhi nismo pozabili ¦^anjc. u?npak da so postcj /;e büße na- "si»* sreem, saj ne more med nie in mad "7i,as poi'iavHi meje nobenä sila, ker ni vto'ocna sila pnstarljena na temelj vec- v provde!' Vxe bride in sestre v osvobojeni in Hjedinjerii domovini pa pazivljamo, naj jini bo neodresena nasa zemija nc- .pressxn'io r vpominu in naj saveslno, ' vztrajno in z podvojeno požrtvocal- itostjü - izvrmjoc vzgojne nahge So- kpMva •¦—- obračajo svoje poglede in .'irtisU r bodcčnosl, ki bo z naso podpo- ro w pomocjo dovolj jaka, samoza- rc>i!va: odlocaa in pripravljena, da l.'rc'cae c.vvo /'We rohsh'a .:¦: ?lntf> ::nrn vrohode! . S tent pozivom izvrsujemo sklep odborove scjp, z dne 27. jannarja 192-1 in^ jwsifjamo rsem bralske pozdrave! Z drnvo! SlarQshisivQ Jngoslov. Sok. Savcsn, Ljubljana, 30. januarja 1924. JDS. Zaupni scslanck JDS v St. Jiuju obJuž, zel., ki. se je vrSil preteceno ne- fltljo, je pokariii lepo zanhnanje in ¦«(teležbo. V inienu oblastnega nacol- stva'jo poročal.o politi.cnern položaju m strankinem organizatoričnem delu prof. Mravljak. V krajevno organiza- cijo so bili izvoljeni sledeči: kot pred- ,-?t>dnik Kovaci(\ nudalje Sayeli, Liška, Hajn.sek, Ömid in Recelj. Kot zaupnl- ki pa K\u"fa«s, Košutnik in Salobir. iiolela nice.sar izjaviti. Govornik je grajal fia je vlada restringirala celo vrsto kredilov, mod njimi kredit za dr- zavne uraduiko, upokojence in invali- de. Zgresena iinančna politika je vz- i'uk gospodarske krize. Finačni mini- ster vodi narodno gospodarstvo v ban- kerot. Ko se je oglasil minister Kojič, jc nastal velik brup. Opozicija je za- iitevala, da poda minister takoj i/Javo glede orieniske zeleznice, minister pa ,se jo izgovarjai, da predloži konvenci- j,o kasneje. Kojič je .priznal, da je sla vlada pi'eko pooblaščenja, ki ga je pre- jela od parlamenta. Opozicija je klica- la: »K.je so milijoni. pred'sodisce!« Opozicija ,upa, da se dogovori po- polnoina dovrse v treli lednih in da su tekom tega časa izdela na tan e'en načrt progmrna za .sodclovnnje v.se opozi- cijo. Grxka vlada demisijonirala. Qi'- ttki kabinet je .4. tm. podal ostavko. — Kaphandaris je bil poverjen, da scsta- vi novo vlado. Venizelos v novo vlado ue vslopi pod riobonim pogojem. Avvtrija hoče pviznuti rusko via- do. Avstrijski zunanji minister je lz- jayii v glavnem odboru narodne «kup- Sčino, tla bo avstrijska vlada sklenila trgpvinsko i)ogodbo z Rusijo. — Kot giayni pogoj pa jo priznanje sovjctski4 vlade. Anglefika je priznala sovjetsko vlado Angieška vlüda je formelno pri- znala rusko sovietslco v!ado ter je stv gleSki zastopnik v Moskvi Hodson izrcči! 1. t. m Čičerinu isoto, v kateri 2eli .Anglija vpostavit«.:v popolno pri- jateljskih odnoSajev. S tern priznanjem st.opijp avtomat'cno zopet v veljavo vse pogpdbe med obema držav^.ma. Rjkov naslednik Lcnlna. Na kon- gresu sovjetov je bil izvoljon za L?ni- novega ntslednika Rikov, ki je bil Le- ninova d^sna roka. Komisar zs zunanje posle je Čičerin, za vojno Trockij. Oledališče. MESTNO GLEDALISCE V CELJU. Repertoar: 9. sobot« »Zäkleti princ*. Šolska piedstnva. Znižane cene. Ob 16. (4.) uri popoldüe. 10. nedelja »Revček AndrejČek«. Izven. Ob 20. (8) uri zvečer. Premüera. Mcship glcdaliiiče Celje. V nede- ljo 10; tin. pb 8. uri zvečer se uprizori v mestnem ß-IodaliÄcu Karl Morro-ov: »llevček Andrejček«, ljudski igrokaz v 5 dejjanjih. Vo daljšem času se liudi občinstvu zopet ena ljudska predstava, ki je po pe.strosti prizorov in dejanj zclo bogata in zanimiva. Za smeb, ka- tere'ga nam današnje življenje izvabi itak'malo, bo v obilni meri skrbel bla- peo Anže^ katerega bo podal g. Janko zelo originalno. Tudi vse ostale vloge Stev. 15. »jflOVl OOBA« Stran 3. Protestni shod prido- bitnih slojev v CeJju. Kor je vlada ukinila važni inšti- .tuciji obi'tno zadružnoga nadzorni- xtva in (.»kspozii.iire obrtno-pospeševal- nega unida v Celju, so so zbrali v so- boto 2. tm. številni delegatiskoro v.seh obrtnih organizacij Sp. Štajerske v maii dvorani hotela Union v Celju In prote.stirali proti tej neenveni vladini narodbi. Zborovanje jo olvoril organ i- zator in prvoborHelj obrtništva, pred- sednik Zveze g. Ivan Rebek ter je očr- tal velike boje, katere jo moralo obri- nLitvo vodiii, da jo doseglo ti live pro- konstni iiistituciji. Vlada pa Jioce se- daj \se naenkral u nie Hi, inesto da bi šcitila obrtnistvo, ki inora plaeevati lako ogi'omno davko. (i. .Ivan Bizjak jo podal v dobi-o zasiiovanom rei'eratu pregled dosoiia.- üjenega flfia ukinjenega obrtno-za- družnega nadzornistva. Povdarjal je, da, sl- jo .vaviio s teni uradoni prihra- nilo mnogo dola drugim uradoiu, y& kar bi biJo trcba vee uiadnih moC:i in [o i/ razlega, ker su jo s painotnim na- svotoiti propreeilo mnogo iiopotronmh pravd. iJrad pa je sluzil olajsevalno tudi oniiii obrtnikom, ki so radi slabih gin.otnih v-i/mer niao mojjli posluziti odvfitniköv v mformativne svrhe. Kks- po/ftura togr. urada jo bila so le prod par leti ustanovljena na inicijal'vo bivšega ministra dr. Knkovea in dvor- noga svelnika dr. Mama, dela je bilo eoz gln.vo, tako da bi so moraio nasia- viti hi, drug-:; pomožno nioč; a tega g. ZaJožnik ni zahteval, temveč jo doial iit' .samo uradne ure, ampnU velikokral po potrobi poznö v noč. ¦— Naslednja kratka statistika naj pokažo izvršono dolo urada. Urad jo pried z delovanjem brez wsakega sredstva ali kakoršnegakoli pripomoeka in brez pomožnih pomoe.i duo 1. dec. 1920. Delo zadnizneyu iiarl.tomiMra je obsegalo doalej: 1. zbiranje statistienih podalkov, 2. revizijo zadrug in gremijev; 3. ponk in nadziranjc zadrug v '»jihovein iiolranjoin in zunanjoiii po- •^Jovanji:, ijosebno v pogledu na zasle-' uovanje ;;adružnili namonov: gospo- darskili in kulturnih koristi članstv:? in vzgüje vajenistva; 4. reorganiziranje obst ojoč ill, po veliki veeini kolcktivnili zadrug, usta- navijaiije sorodnib in sorodno-.stro- kovnih organizacij, združevanje sla- bih, neddavnih zadrug v nicčncjšo za- druge in gremije in uvrstitev roorga- ni::ivan;ih obrtov; 5. osebno sodelovanjo \>v'\ pos;i- nioznih iiajbolj zancinarjenih zadru- gali v lUMiioim, da so urcdijo knjige in omogoci redno poslovanjo; Kot ekspozituru urada cr; y>o.spe- wvartje obrli sv jo urad bavil z wsemi mogoi'jrni obrtninii vprasanji, ki niso v neposrodni zvozi z delovanjem za- družnih in gromijalnih organizaeij. \' ta delokrog spa da pose brio: 1. tistanavijanje obi'lniii in trgov- skili ilruštev; 2. ustanavJjanjo obrtuo-gospo- darskib organizaeij (surovinskih, na- kupovalnih, prodajnih, produktivnib, srtrojnih zadrug); ¦ 3. ski'b za .splostno obrtno-nada- ljevalno in sLrokovno solstvo; 4. prirejanje prikrojevalnili in splošno poučnib tecajev za boljso iz- obrazbo moj.siiio\, |)oinoenikov in >a- jenc(!v; T). iniorniacijo in dejanska. poinoö v vsob obrtni.si.vo /adovajočib stvaroh, posobno v zadovah nabavo .surovin in sirojov, carino, davkov, bolniškega in nezgoilnega zavarovanja, draginjske- ga zakona, trgovinskih pogodb, doba- vo koncosij in raznih spornih vprn- .šanj v obrlnih obratil;. Zaradi enoinojšoga poslovanja, iiitroj.se in zanesljivejše izvodbe jo urart skoro v vseh slueajih ustanovitvo no- viJi organizaeij \*<\ j)uirebna dda sari; opravil. Ko je urad pi'ieoi z delovanjoin, jo obstojalo v njegovem okolisu 114 zadrug, od kalerib je popolnoma spa- Jo 4r3 odstotkov; ilanos so nabaja v isi.om okolišu 129 zadrug in gromijov, od katerib se nopovo'jno dolujo S in pol osistotka. I'rad je nanovo usi.anovil obrinih zadrug in gremijov 30, od katoi'ib jo 20 žo popolnoma urejenib, za ostalib In si) pa r»ravila vladi ' predložona. Obrinih in Irgovükih drustov so je , ustanoviio iifinpvo 8, gospodarskih korporacij pa f>. V ustanavljanju se naliaja 28 nadaljnih organizaoij. Li- kvidacija so jo izvodla doloma vslou iiizpusta deloma vsled zdruiiive pri '.{¦ zadrugah. Urad je izvršil revizijo pri Do zadvugali in. groinijah, so ude- Itžil/ s prcdavanji samo izvon Coija na 72 trgovskih in obrtniški!) stanovskih :;l'Orovanjili tor sodeloval pri priredit- vi 0 cevljarskili in kroj;^'-;!i ;>rikroje- valnih loeajev. /a v.-e to d''lo >>o jo iazun projoni- kov uradniotva plačalo iz javnih sred- stov za invontarj najemnino, pisarnj- ?kc potrobščine, kurivo. razsvetljavo itcl. 10.980 Din, za potovahie slroške U.COO Din, skupaj 22.676 Din. Ukinitev tega urada in redukeija loga (lolavnoga rnoža jo za obrtnistvo največji udarer, k?iv jib jo kedaj dobi- lo. Ta urad jo služil vsem zadrugam uasc pokrajine, katerib clanstvo stejo r,r,d 18.000 elanov. Navedena .šlovilka. iiain jasno govori, da jo pomonil do- nar, izdan za la urad, le inalo odskod- nino na kulturnem polju napram tako •"h'vih.riU daviioplaoevalcom n.uso po- krajjiio. .\ko so obrtui.štvo obj'omenju- jo z najvi.šjiini pi'oeontnimi moranii. ima ono tudi pravioo, da zahteva ol)ri- no-pospežovalni urad. Z ukinjenjem obrtno-pospeševalnega urada, je bllo istočasno tudi ukinjono obrtno-zaclru- žno nadzornistvo. Tako naj naso za~ druge in giviniji, po štovilu'120, izgu- bijo svojegi mstruktorja. Zadružni inštrnktor pa jo oprav- Ijal tudi narodno delo. V zadrugab je vpeljal narodni jozik v tisku in govo- ni. Vsaka zadruga si nc more naba- vifi tuiii xseh potrebnih knjig, zadruž- ni nadzornik jo bi] oni, ki je zbiral |)o- trolmo gradivo in ga dal vsakowiiir na i'azpolago. Koliko truda stane taka zbirka, si lahko \-sak ])redstavlja. Na- onkrat pa pride udaroo v/, Beo#rada in uniei vse te dragoconosti. G. referent stoji na stališču, da je trebn držati uradni.stvo v neobbodno potrebni vif;i- iii lor istirn nuditi eksislenco, da bodo labko poyteno ziveli ter inieli voselje do dola. V tern aktu državo pa so \\v vicli nobono rodukfijo. ainpak samr, odpravo urada, in izgloda, da so je bo- le !o ualaso izzivati (^brtniško sloje. \' imenu gostilnjčarske zveze jo govoi'il prodNodnik g. Joško Božio for i/vajai, cki snio prieakovali \' času ujo- dinjenja, ko sino ustvarjali naao mla- do državo Jugcslavijo "\rse Iqpo in vse dobro. Solnco pa, katerega smo glodali i/lirijali iz BcoAi'ada, nas je varaio. Hoc'cjo nara vzeti isto, za kar smo sc iiii d'jKOt in desetletja borili in kar so imdi drugi narodi že veliko lot pro« iKisui,' boeojo nam vzeti obrtno-za- di'ii^no nadzornistvo. Ustvarili smo organi/acijo pridobitnih sIojoa'. zaer- taii smo si ]iot, po katori hodinio in od l;alere no odsiopimo niti koi'ak;1. No- oomo biti navozam* na milost iujili agonlov in podložni obrlnikom lujib (iiv;a\. ki i)i nas labko nadkriüü in nr.m vzoli inoc konkuronco. Mi smo pokazali x par lot ill ol)stoja našo inla- do .Jugosiavije pri razlienih obrtnih razstavah, da smo zmožni in da ''- zavodamo svojoga stanu, do katere za- vodiiosti nas jo pa pripoljalo edino obrtno-zadružno nadzornistvo in urad xa nospesovanjo obrti s svojimi nasvo- ii in svojiin noumoi'nim dolovanjom. Ni biio labko dolo, da smo dosegii urarl 'Mi pospe.špvanjo obrti in ni imol vodja istega labkega dela, da je privo- del našo zadruge do toga, kar so shines in kar bi s:e lahko bilo, ako bi nam dr- y;,\xn x torn oziru si a. na roko, kar bi bila njt-na sveta dolznosl. Kot naeol- nik Zveze gostilnioarskih zadrug mo- ram priznati, da uam jo g. Zalozni.lv ncstotokrai pomagal s svojimi nasvoti in ddovanjotn pri ustanavljanju go- fitilniearskih zadrug. Maribor bi bilo danes nonisko mesto, ee bi no bilo obrt- nišLvo tako organizirano, kakor jo da- r:os. !,(> obrtnini organizaeijam in nji- hovcini! dein pod vodstvom obrtno-za- druzne:';;i nadzorništva so imamo za- bvaliti, da. ima danos Maribor sloven- ski znaenj. T^riznamo delovanje ome- njenoga urada, katerega smo si saml j)iliboriJi in kateroga vzoli si no dam- pod nobouimi pogoji. 0. predsednik Mobok se zahvaliza slvanio poroeilo I'eferentoma in pozo- vo tajnika g. Sterna, da prebere reso- lucijo, ki jo prinašamo na drugem mestn. Navzoei dolo.qaii so jo onogjas- pored verske vrednosti ilustruju arbi- tektonsku kulturu XH. i XIII. veka. Veüki, ekspanzivni i organizatorski duh Savin nije se zaustavjo samo na prosveti, — on se odaje i poiitici. Uzrok, koji ga je naveo, da se umeša u politiku, bila je svadja nje- gove brace Stevana i Vukana i ljubav naspram otadžbine. Dok ja živeo monah Simeun, otac njlhov, sve je u redii bilo, ali smrču njegovom, politicke se priiike prome- nui?. Grčka, oslonac Stevanov u unu- traSnjoj borbi, poče slabiti, Stevan uvide da mil se sad treba obratiti za- padu, to jest papi Inocentiju 111., jednO'ti od najmočnijih ljndi koji su dotle se- deli na Etolici Sv. Petra. Bilo je to vreme, kada su u Rimu tidaljenim vladaocima davane zlatne krune i pošav primjerorn bugarskih kraljeva Samuila i Simeuna, otcra svoju ženu — grčku princezu — papi izjavi že!ju kao svom duhovnam ocu, da ifeli kraljevsku krunu i da če mu po- slaii svoje poslanike. Vulcan, ambicijozan i slavoljubiv, pozavide svomu bratu, sa vohkom .«.a zbaci sa prestola, a papa, pod uticajem madjarskoga kraljit, ne ispuni žeiju Stevanovu. Sava, da bi spaso ugied države, ponese možti Simeunove i n?d njima izmiri zavadjenu bracn. Stevan ciocije na županski presto, a Sava mu b?š? Rlavni pomagač. Godine 1219., daklc posle 15 go- dina, veliki Župan Stevan, po svoj pri- lici pomccu Mletaka, dostiže uielu svojih želja, to jest, kraljevsku krunu iz Rima. Protest protivu krune imao se očekivati cd bugarskog; kralja Andrije, ali doiazak Savin k njemu ublažio ga je. PoSto je Stevan dobio krunu, želeo je u samostslnoj državi imati i samo- st:imu crkvn; — zato uputi Savu u Nikeju airu Teodoru I. Laslaru i cari- ftTadskom patrijarhu Manojlu, oni rado dozvoliSe osnivanje arhiepiskopije, te samog Savu u Nikeji svečano posta- više za prvog srpskojj arbiepiskopa. Kada je Stevan izvoievao samo- stalnost države, kada je ponioču Save dobio nezavisnu arhiepiskopjju, 24. sep- t(?mbra 1228. godine Sava ga zamonaši, umre kao inonah Sirneur;. N.H presio dodie Stevr.nov sin Ste- van Radosl.v/. Slab, nesposoban, po- vodljiv, pod uticajem svoje žene, bizan- tinske prince?,e. oslannjuci se na svoga lasta Teodor?}, hteo je unioiti ono što je Sava uradio, to }es,tt pr.dvlastiti po- nova s.psku samostalnu crkvu Ohrid- skoj arhiepiskopiii. Sava, nezadovoljan radom svoga sinovca, preduze put u svetu zerrslju. iskorislivžt ponovo osvajanje Jerusa- lima od stratie cara Fridriha. Medju tim bugarski kralj A^an II. sruSI Teodora i kralj Sttvau Radoslav izgubi svaki osionac. Ar>nn II. podiŽe Vladislava, brata Stovanovog, na presto, koji mu sad postade zet Sa< doseda- nji trud, stroski in s|)'losno dolo pri \soli zadrugah unieeno ter se po nki- njenju obrl no-i)o.speševalnoga nrada splosno ne bi vee. upostovalo. IV. Naša pokrajina in nas zivolj, ki je bil doiga stoloija pod uplivom nam sovražne oblasti, ni nžival do ea- sa osvo!)ojonja prav nobene javne (\r- žavno zaščite tor je dalee zaostajal v sfrokovni naobrazbi, ki jo nasemu na- rodu zivljonska. potreba za njogov ob- stoj in napredok, steje danes v rnari- borski oblasti 20.000 raziionih saino- stojnili obrtov. Obrtni in gospodarski kvogi mi v svoji nacijonaliii obrambi tvorili proti nokdanji nom^ški sili moean jez tor so (innos v clelu za konsolidaoijo gospo- darskih in naroiinih prilik v državi si- Ion in pozitivno nsivarjajof- riniiolj, ki /aliieva x lasdmn inl'oi'esn nnjno za- y-vilo od (Jjzave. Obrlmj-rad-vu/.na ekspozitura, ka- (('!\i je biia nstanovljona 10. decembra l'J2(), ni «taJa v vsojn easu do danes ;: vMGini stroški xvad xvc kot 22.076 Din, katoro svoto jo gotovo obrtnistvo slo- toro .])dny.\h do.nu na altar v obliki davknv in je toroj upravičeno zahle- v:ii.i, da se ministrstvo trgovine in in- (lusiri.jp v "Roogradu ozira na njogovo prosnjo !or nkinjenjo okspoziture. obrl t!o-za(lružnega mulzorništva in iii'.-ida^ ;:a pospesevanjo obrti v Colju proklioo in d-yvhni-wy. odjo zopet \posi.avi. DelogaLi,. /JMani rm današnjein pj'olostnem sliotln se pridnizujejo v poimlnoni oijsegn proiostu trgovsTic zborjiioe v Ujuhljar.i z (hie. ;)f) ianuai-- !a. 192-1 CRL.JK, dne {.:]. y.\m\\r,:\ i <)..H. ^ats^ posted m rartaj ]btl- JsiasWa o det^a J&teja Safe. Konec. Po;iižnči tnatistlre, r.u u njima otvara i Skolo, I u tim Skolarna deca se prosvečuju i uč^ oisati. Kadar pre- pisivaca, prepisuiuci stare kn;i«e, u c-iliu ra?mno?aviinja, izbsxivali su staro sloveuske r<-Či i urnetali r.u čisfo na- rodnc. Na$ jezilc, koji je najsavrSeniii u pisauju i izgovaranju, ono üomu se ceo svet divi, to jest Io7:inci: l<3ko go- vori^, tako piŠ;, kalco pi3e!5, tako čitaj — to je delo S'ivino^ t. }. on je po- stavio temelj, a Dositej i Vuk su zidali i jezik usavršiii. Kao c'lokaz i priznania velikom čo- vv.kv, uarod je se dostojno oclužio, svojim neumriim pesmama on p;a je opevao, stvorio liU'.ve legende i c.kluse pesama, a cikva j;a \e priznaln i u red svetEca. Primieroin Ssvinim idu i ostali članovi kuče Nc-manič^, tako Stevan Prvovenčani podiž« manastir Žiču, St.e- van Vladislav MileSevo, Uro§ 111, 1330. sijajni rnanastir Dečane M. Ovi msinastin kao i mnogi drug', iniali su dvojaku vrednost, u prošlosti kao kulturni i verski centri, a danas Stritt 4 »NOVX OOBÄ Stev. 15. rlilSKn POSOJlhniCfl Start Je Ihrarillnita. vlogi Ceas K 120,000.000- — riarodni dorn (na oglu u pritliqu) Stan je SuranUnlli vKogp Cesc K 120,00©.O0C - Sprejema tirainiisie viogre na lirair&ttae lcnjlžace Im fefitoči račun ter jiti obresfuje najogjodlmejfe, izplačuje točno in nvacli za Isfie Kiajvečjo varraösf. ObavSja vse dename, kreditne in posojilne trönsalcclje HLaJlLiL&amtxiefe. Kam naj dam laneno prejo v tkanje? :: Same V i^inico dontaeega platna :: ZHnJskega cesta št. 6 nasproti cerkve *v. Jožefa 3 3 kjer tudi lahko zamenjaš Janeno pre- divo za močno in lepo domače platno prvovrstna novo blago povsem zrela sä dobi povsod Prva hrvatska tvornica salame, prekajeaega mesa in masü ID. eQwilOYic-asraiiö. Petrinja Generaino zasopstvo za Slovenijo ^* Hunts e -4 drug Ljubljana - C«)Je - Maribor. [MGS 10 6. dunajski mednarodni velesejm 0. do 15. marca 1924. ugodna nakupna priložnost za vse stroke NajbogatojSa övrste konkurenöne Izbira! oene! Velik uspeh dunajskega jesen- skega velesejma 1923. 100.000 kupeev od katerlh je bilo 20.000 Inozemcev Iz 72 držav oelega oveta, ki so izvršili velika naroöila. Wiener Messe, Wien VII. Kakor tudl potom zaöasnih zastopatev in zunanjih Izvestiteljskih mest In to: V Marlboru: Stevo Tonöiö. » » Prvo Jugoslav, transpor- tnod. d. Sohenkor&Co., Meljskaul.16 Matija Bukovčan bs-lweo Celjc, Kralja Petra cesta št. 27. V zalogi ima prvovrstno brivsko toa- letno milo od 4 Din naprej, parfumi- rano brivsko milo, komad po 5 Din, britve, preizkušene, komad 40 Din. IŠče se 2—1 löLe se meblovana soba msblOUSHB SGhS s posebnim vhodom in eiektrično raz- IlIUMIUlllillM UUIIll svetljavo za takoj. Poizve se v upravi. s hrano ali brez iste. Poize se v upravi. ilazširjaUe „Rlovo Doboa! j Roiei»»vo soreko Oin 82,500.000"—* j Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod na Savi.Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novl Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Vršac, Wien. EKspoziturs: Jesenlce, Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka. Agendje: Buenos Aires, Rosario de Santa F6 (Argentina). Afilijadje: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslovanska šndustrijska banka d. d., Split. Ustanovljena leta. 1864. — Pod trajnim državnfm nadzorstvom. V lastni palači ps?i kolod^ropu. VsIliranUnlčntposlfisetzvršuleto nalHnlanlne\e,U\tro tntot* no. Ugottno obresiovanlo. Pojjttanfila tn ns»svet& brezpLačRno» Vrednost rezervnih zakiadov nad SÜron 25.OOO.OCO*-. Za hranilne vloge jamc« mesto Celje s celim svojim premože^m in z vso svojo davčno močjo- ajT^^WBft n L> HIVB 8% /b chbücr irz veofacr eaczAcr a ^rs® DelitSika glavnica Dšn 5oBooo.ooo'—. FodružnicB Celje Vloge Loz dlnarjev i25,focc,!loc50a—A Edira pupilav»novaren in javnokoristen denarni zavadl celjskega mesta » N OVA DOD\. Siran 5. Policijskaura. Pükrajinsfca uprava '2ft Sfovenijo v Ljublj&ni, oddelek za noiranj«* zadeve, jc* z razpisorn štev. ,3392 z dne 28- januarja 1923, Ur. ihst M. 13/1923 določila kot poücijsko uro zz mesto Ceije za ^ostilne 11. (13.), za - R&varht» 12 (24.) uro. Ugotoviio so }e pa, da nekaten gosi.ilničarji in kavar- narji skrivajo po poiiciiski uri ^oste |>o /;ar>rtih kuhinjah In skrivnih lokaiih, .kjer jt\ ker so hišna vraia zaklerijena, vsaka Icontrola wemogoca. Opozsrja se -tern potorn, da se bo proii vsakemu jfoštilničarju kukor tudi goslu, kojega ¦travljica z baletom v .5 dejanjlh, se fcprizori v soboto, dne 9. februarja'ob ^. uri popoldne kot šolska predstava. jpOiiG so tako nizke, da si bo tudi na.i- ?*evr\€jsi šolarčck labko ogledal to res. äcpo i/^rx>. Ker se »Zakleti princ« ij^ra *ie.änjic v .«ezoni, naj nihče, ki igrc še '^1 videl, ne zamudi te prilike in naj si i.sto ogleda. Igra je doživela. pri vseh oredstavah neverjetno lep uspeh! MoHka in ženska CM-podružnica V Celju ima svoj redni občni zbor v petek, dne 8. tm. ob 20. uri v gostilni- 'j^lh pro^lorih Narodnejra doma s sle- do^im dnevnim redom: 1. Poročilo o'd- febrovo; 2. voiitve in 3. slučajnosti. — ßlanstvo naj Sinatra za svojo narodno üöiinost, da se obč. zbora udeleži. .,..-... Za II. pics Zveze jugoslovanskih ¦ZjÜesnicarjcv v soboto 9. februarja v Max-odnem domu so se te dni razposla- h vabila, vsled netočnega naslovnega f?easnama se je kasneje ugotovilo, da iahogo prijateljev železničarjev ni sprejelo vabil. Prosimo, da nam priza- deti to oproslijo in se naj smatra vsak prijatelj neprisiljene zabave vablje- liim. Skrbljono je za dobro kapljico in «kusna okrepeila. Polog drugih zanl- mivosti bo tudi pevski zbor ljubljan- skih železničarjev z veselo in izbrano »esmijo skrbel za zabavo noplesaloev v straiiskih prostorih tako, da pridejo plesalci. iii i)0|>]cs;'h i na svoj j-;u"un. -• Odbor. V. Obrini piea je Uidii leto«, kakor \sako leto, jjrivabil v petek zvečer a- prostore celjskeRM NarodnoMa doma veliko oik'instvii. Kraseh obisk doka- zuje. kako ])ri]jubljena je ta priredi- tev Celjanom in okolieanom. V natla- eeno polnih prostorih .smo opazili ludi več uem.ških oJ)rtnikov in trjjovcev. Ob lepili yvokih ljaLlianjske vojaške «odiio pod vod.stvom kapelniku .u\ dr. Člerina .so je sl;m> in mlatlo nein'isiljcno zaba- Predsednislvo obrlnega ptesu Ob- ceslov. obrtne^a društva v Ceiju prosi, (Ia bi v.si oddali eim n;i.ipü]>rej vse ra- eune 7M to prireditev Rospe Rebekovi. Porocila sta se na svecnico 2. so- .briiarja iv.\ Sorici nad Železniki Mr. i;ogo Oro/eii, lekarnar v Pluju in Mr. N:uia. KoK-:ej;ova i>; Öostanja. Kot priei sta pri-ostvovala poroki za nevesto g. ravnniejj Mii-ko Gruden in za ženina g. dr. M'ihui Oi-ožen iz Celja. Mladima poroeencema i^kreno čestiiamo m miyjft'o sreče želiino! Smrlna kosa. V oeijski javni bol- nu-i je nmrla v nežni dobi 21 let tfospa Ludvika Zidar, ueiteljiea" in soproira naducitelja Ziilarja v St. Lenartu nad' Latikim. Istotam je umrla pjo.spa Jo- vanka Radosavljevic, sopro^a poliei.j- skega pisarja iz Lazarevca v Srbiji v alarosti 29 let. N. v m. p.! OBLAtiTNA SKVPŠČINA 0RJUNE V CELJU. V sobolo se je vršila v celjskom Narodnem domu glavna oblastna skupsčina Orjune v Sloveniji. Mno^o delegatov je prispelo že v petek, vecina pa. v soboto z jutranjimi vlaki. Nad vse dobcr obisk nam priča, kako tfloboko se je ukoreninila nacijonalistična ide~ ja v vse sloje slövenskesa prebivalstva. Jied udeleženci sino opazili mnogo de- lavcev in kmetskih fantov. Zborovanje jt otvoril ob 8. uri zjutraj oblastni predsednjk inž. Kranjec. Funkcijonar- ji so podali svoja poročila, ki so bila po kratki debati odobrena. Pri volit- vali, ki so sledile na to, je bil izvoljen 'An predsednika zopet \nz. Kranjee in skoro ves dosedanji oblastni odbor. — Opoldno se je vršil po mestu manife- stacijski obhod z zaslavami na čelu, knlevegn se je udeležilo več sto Orjn- nusev in preeej celjske^a občinsiva. Ostalo občinstvo ]>a je manifostanio navdušeno pozdravljalo. l*opoldne se je vrsila ol> 4. uri manifestacijska .skupšeina, katere se je udeležilo nad 400 ljudi. (iovorili so ina. Kran.jec, mag. phann. Slajpah iz Ljubljane, Skorjanc iz Maribora, dele^at iz Za- greba in vše vcč druKih govornikov. Vsi so doforo kritizirali sporazum z TUilijo, obsojali narodnim interesom škodljivo politiko danasnje vlade ter primerno ožiKOsali tudi klerikalno politiko. Zve- c-er se je vršila ob natlačeno-polni dvo- rani slavnostna akademija, na katori .^o izvajali člani kr. opere iz Ljubljane posamezne tocke, iprala je železnicar- ska godba. Po akademiji se je vršil pies. Obcinstvo se je v neprisiljeni za- bavi dobro počutilo. DopitL Rečica v Sav. dolini, V nedeljo, dne 27. januarja so imeli pri Basletu i;i /^oiiiih robi'CKiiU jčsiiovahjj •¦**•. }»e Mak^ii ^ti^rlic, po domače Prisiann /. liivi-t. t'o])režke fante je ta lesih la- ko raztoyotil. da -7O že popoldne sk.'o fulfill par miskiL fantov in tnjo1 *j„ z ISp. Hecicc batinalj, pa Jim je liit.ro U- Ho pokazal. Na vecer so v največjem \esi-lju jesijovanja oklali in razbili J- iiW'isko stekleiiieo na ^lavi Franci Po- Jinar s .Si» Rei'ice. jesharje razpud'll, ii'^eto ^^ T'ci (I)dri'ali. Mozije. Or>čna trjca Mozirje je na podla^i novth volitev i.rišl« žel no pri^ čakovano v spr tne roke. Dne 31 pro sinca so se vrSile vohtve zujana in sveto\/alcev. Za župana je izvohen p. Matija Gori(!jir, tr^wvec in po^e>;ln>l< v Mozirju. svetovalcem pa gtr. l^an Veit. koiar, Pranc Celin§^k, ffostiln><"ar in tr^ovec ter Jože Marjai lorK'ar, vsi v M'>zir|u Novi'rh odhora čakft neSr.-to nujneya in trudHfjolnp^a d-lw. spr^tno vod^tvo in odločm n«^rop hovc^h žu pana nam ie pa jamstvo — zaodstia nitev dosedanje zanemarjenosti. }}()vicn ulajjopok. (id. Mari Vujo- sevič u čelvrlak 7. o. m. u 8 sati uju- tro u prav. vojnoj kapeli u kasarni Kralja Petra Veliko.tr O«lobodioca daju ("•inovniei ovdaSnje earinarnice u znak osoi/to pazuje Pomen blasiop. sd. Ma- ri Vujohovir, materi %. Triiuna Vujo- sevica, carin.sko.sr rinovnika. Woodrow Wilson umr!. Dne 3. tm. je umrl 'rhom.-iS Woodrovv Wilson, bivži predsedmk Zedinjenih dižav. Pokojnik js bolehal na arterioskienozi. Srnrtna borba je U&jala tri dni. Predsednik Coolidge jy odredil, da se Wtisonu pti- iedi častcii pogreb na diž&vne stroäke s sodelovünjein vojäke in mornariC^. Povodofii siTirti Wi.'sotia je naš kraij brzojavno izra/.il sožalje vi.-idi. Thomas Woodrow Wilson. Tho- mas Woodrow Wilson je bil rojen 28. dec. 1850 v Stauntonu (Virginia) kot sin presbiterijanskoRa duhovnlka. Se- demnajsi. let star je »tudiral dve leti v Mecklenburg-Cot! ty, pozneje pa je po- sečal Princenton University. Vo kon- čanih juridičnih studijah se je nasla- ii il Icot odvetnik v Atlamli. Po par le- tih je odšel na univerzo John Hopkins ter .se bavil z državnim pravom in ver- slvO filozofijo. Njeftova znanstvena de- la, zlasti »Zgodovina ameriške^a na- roda« so mu pridobile najvišjo aka- deinsko cast. L. 1885 je bil nameščen za predavatelja z^odovine in sooijalne ekonomije na Iiryn Mawor College. L. 1890 je bil imenovan za profesorja dr- žavnega prava na nnivcrzi Princeton in 1. 1902 je postal njen uredsednik. L. 1910 je bil izvoljen za pruvernerja dr- žavo Nowjersoy. L. 1012 jo vstopil kot voditelj demokralov v volilni boj, v ka- terem si je pridobil predsedniško me- sto. S tern je dobila arneriška z^odovi- na novo lice. Odpravil je zašeitno carl- no in uv.eljav.il je zakon proti trustom. Spravil je Ameriko zopet z AnRUjo. —• i)ne 5. aprila 1917 se je odločiil za voj- no napoved Nemeiji, ki ji je sledila 7. dec. 1917 vojna napoved Avstriji. Po- sredoval je za premirje na podlagi svojih znamenitih 11 took. Za rias je važna tako imenovana Wilsonova čr- ta, ki naj bi tvorila mejo mod Jn^osla- vijo in Italijo. Wilson je bil dvakrat poročen. I*o vojni sta izšla dva obšir- iia zvezka memoarov o delu mirovne konference, na kateri je poateno In pmvieno zastopal riašo stvar, bolje kot naši lastni zastopjiiki. Vsak pašten Ju- goslovan mora izkazati Wilsonu hva- ležnost in cast, katero mu dolRu.1emo. Brez Wilsona bi nas morda že vec ne bilo. Wilson je vzor demokrata, mož prepricanja in vzor nesebicnega ide- alista. Trajni spomin velikcmu možu! Alekm Šanlič t. V Mostaru ]e umrl v soboto "2. tm. znani srbski pes- nik Aleksa Öantic. Po literarni opre- delitvi spada med realiste. Njej?ove pe- .smi je izdala Srpska Književna Za- druga. Njegove pesmi preveva domo- Ijubje in melanholija — motiva, ki ji- ma je ostal Šantič zvest do smrti. Spo- četka je stal pod vplivom zmaja Jova- na Jovanovica. Pozneje se je osarno- svojil. Za casa balkanskih vojn je po- stal ftantie prvi nacijonalni pesnik srbskega neodreženeKa naroda. Prva njegova zbirka je izšla 1. 1891, zadnja pa 1918. Zadnja leta je pesnik bolehal. Že v postelji je pricY:el lani z »Apote- ozo« kralja i;etra, ki bi naj postala vi- šek njepoveßa ustvarjanja, toda smrt ga je sredi dela prehitela. Šantič je žl- vel večinoma v Mostaru. V mlndosti bi bil moral postati trgovec in je tudi olv- iskoval Mahrovo šolo v Ljubljani, toda po hudih bpjih se je za stalno posvetii Muzi in postal eden najizrazitejših pesnikov nase^ra jup:a. Razen pesmi je izdal Be dela: »Na starirn opn.jist.ima, Kasanaginica, Poil mactfom Ansrjeliia. Prevajal je tudi iz česčine in nemsci- ne, med drusrim Iv./'echove »Pesmi RuŽTi.ia« in TTeincja. V zp:odovini naše knjižovnosti mu bo ohranjeno eastno mesto! 109-lcinico rnWva nndbfxkuwa S^rossmaverja in 50-letnico ustanovit- vo zn^rob'ke univerze so praznovali v Zagrebu 4. tm. Ohhi\ ~bnr Zvpzc ki'ltvrnih drv- $fpv. V nodolio, d^e 3. tm. so ie vršil rnlni o^ioni 7^or ZK1) v L.jnbliani. — 7hnr io crfvoril v. ravn. A. JUt. ki 1e oric-nl Zvp7;nn cilie in povslnr'l nnfro- pn iVion'/Tynofn f^in. mpfl nnTorloTiT. Tz tnv^'oi-ofya. Ti^i»^">:ln nosnom'imo. cla 'e imoTo Zveza 269 članov, od teh 131 uslanovnih in 84 rednih. V slalnih sll- kih je stalo z Zvezo 230 društev. Zve- za je priredila številna predavanja, iz- posojevala igre, usLanovila mnojjo Ijiidskili knjižnic in izdaja ljudsko zbirko »I'rosveti in zaoavi« in drama tieno zbirko »Oder«. Blagajnisko po- rot-ilo je ugodno, čemur je zlasti prl- ]>oinogel g. dr. Žerjav, ki je preskrbel tiruštvu 1.5.00f.') Din podpore. Izvolil sc je nov oilbor s predsednikom ravn. Ju- gem in tajnikom g. prof. Pavlinom. — Pri slucajnostih se je razvila zanimiva dobata o raznili aktualnih kulturnih vprašanjili. Občni zbor je trajal 2 urt. Odlikovunje. Z redom sv. Save V. razreda je bil odlikovan svetnik Tr- govske zbornice g. Jakob Zadravee, in- dustrijalec v Središču. (-estitamo! Najxiarejiii človok v Jugoslavia umrl. V Djakovici je umrl.Jusuf Ma~ ea. rajstarejši človek v Jugoslaviji. ]~)osegel je starosi 120 let. Oženjen je l)il trikrat in je njegov najmlajši s',n sedaj .«tar 17 let. Radikalske eifere. V vladnih kro- gUi se govori, da.hoče vlada voditi naj- ostrejši boj proti opoziciji. Vlada se bo izjavila solidarno z Lazo Markovicom, kot svojim bivsim članom in bo zahte- vala, da njena večina zavrne predloK ob(ožl)e proti njerau. Proti Mihajlu Kankovicu, ki je dal opoziciji del do- .kazov, se vodi ljuta kampanja. Iladi- kali grozijo opoziciji, da bodo sestavili celo vrsto obtožnic proti bivšim mini- strom iz opozieijonalnih strank, tako jiravijo proti dr. Kumanudiju, dr. Voljkovieu, dr. Žerjavu, dr. Kramarju in proti drugira. Opozicija se priprav- lja na oster nastop. Za novega swofa hrvatske na- rodne cerkve je bii izvoijen spiitski kanonik Marko Kaiuiižer. Prvega hr- vaiskega škof^ rx»sveti v kratkem v Zagrebu 5kof \z Švice. Kaludžer je star 49 let, velik p:;ti»jot hi izboren go- vornik. Njegov stric je bil tudi Skcf in so je böri! s Strossmsyerjem na vast- kanskern koi.cUu proti dosmi o ne- zmotijivosti papeiia. Dülavc! maturanti. N^ realni gim- naziji v Sfavonsketn Brodu so prošH tcden napravili 5tiri?! sarajevski obrtni dehoxi maturo. N'adaljevali bodo StucSijc na vseučiiišču. Mliiiardcr Rockfelicr riic sm?in,i poßteijl. Rockfeiler se Že več messcev ne more ganitt iz postclje, zdravniki nimajo več upänja, da bi ga rez.il!. Novi ItalMaiiski poslanlk v Bso- gr&du. General Bodrero, ki je aktivno sodetoval pri sklepanju JHg.oslovansko- ita'i»janskega dogovora, je dolofien za posisruka Beo^rtidu. Viak ga je povozil. V Zt'.grebu je povozii iia picgi msd kolodvcrom in javnimi skladišči viak stroiaika Ga- brijeia Mutivka. Ko je Stl pijan ob pro- jii dotnov, gö je piijelalokornotiv« p»i- hajajučega vlaka in ga raztrgaSa na kose. P(az zasul tJhutapce. Ivun in An- ton Sianklar, Fran in Avgust Leban so se podaii na kntsko po^orj», aa bi prt-stopili r)eopažfcjio JiJgoslovynsko trtcjo. Nenadcma je pridrvel z gor« velik piaz in pokopai vse f.tiri pod seboj. Antoou Stanklarju se \a po ve- liketn naporu posrečiio priti na ptivrš;e. Isk^i! je tvjvanse, a j h ni nz-št!, pocial se je v Da>2nico, kjer je alarmira! oroimke in Umete, ki so potegnili iz snega. Avgttsta L'.bnna ne/.avestnega, ostü >h dveh pa do«'.jdaj ivso nnSii. Mož ubil svtjjo ženo V BoSnja- cih je živel Stjepau KuliSič že dalj časa s svojo ženo v prepiru. Pied par dru-vi je vse! sekiro in udaril Lem> pt> gU:'/i, rtato pa jo s kuhinji'-kim r.ažerrt zakbl. Monica so facotiW sodiSča. Grozen pjtres na Ruskem. Iz Moükve po(o*ajo,da js povzročil potreä v provinci Savaic^nd, v ruskesn Tur- kestanu, v«?!;kan?ko ško.io. Triinosffn- deset os< b je bt!o ubitih in stingo hiS poru:5en-h. DvojčkafstoČasnopovožen?,. Pred nekaj dne^i |e povozil v Mo-jpt Hwllyju v Arneriki avtüinobi! desrtU-rna dvojčka Karla in Edvnrd» Swain. Dvoička st» se igrala z nekini tovanšem ph cesti, ko jima je smrt nonsdoma utrgaia nit njuno^a mladvgs ž>vlen|a. Pomurska komaiid« se jt- nes!a i/. Kra!;evice d»-finitivno na SuSak. Na čelu te Momancie je naS roiak yd- miral Koch, ki je bil prvi cficir hivže avstrijskt; mornarice, ki se je pridruÄil prevrainemu gitjanju. Stran 6. »NOVA DOB A* Slev. \5: Telefon Stev.75 It« 76 ¦4'j& Podružnica Delniška glavnica !n rczerve Din 60,000.000 — ¦CentraJa v Ljubljani Delniška glavnica in rezerve Din 60,000.000'— Ustahovljena Ieta 1900 Brežice, ČiiiomeSJ. Gorica, Kraitj, Maribo?, Meskovač, Nova Sad, Plus, Sarajevo, Split, Tret. Sprefema Vlog© tia Klftfižlce In tekočt SRJK Kupuje In prodaja vse vrste vrednostftfh papfrjev, račun protl ugodnemu obresiovanfu tr%4P$ valut in dovoljuje vsal&ovrstise Siredtt©« Olvarja aHredltive in ftzdafa kred»tna pSsina za m- In Inozemsffvo. Ali ste že p&ravnali naročnisio za Prosveta. Koncert svetosavske beseele v Ce- Ijtt. ki se je vršii 2(3. jan. v veiiki dvo- rani. hoteia »Union«, spada mod naj- sijajnejše prireditve v letošnji. kon- f.ertni sezoni. Odbor si. jo pridobil za k on cert umetniko, ki uživajo ugled no sarao v doinučem glasbenem svetu, iimpak. -so znani tudi izven mej naše domovino. Zato je gotovo, da moramo štovilni poset iö prireditve pripisovati posebno temu dejstvu. — Nadvse srno hili vzradosčeni, ko siuo čuli zopet .svojega slavčka, odlično koncertno in opern o pevko, gospo Pavlo Lovnetovo. Nepotrobno je omenjati njene pevsk« vrline, saj so nam znane razne stro- kovnjaško ocene o njenem petju. Toda največja peveeva vrlina je, da ti segfi s svojo pesmijo do srea, da to njegova pesem popolnoma objamo in si vos njegov. In to ima gospa Lovšetova. Njen mehki, svoži in .soeni sopraii sii- ka duševno razpoloženje, ki jo izraža pescin lako, da smo videli Micaclo ži- vo pred scboj. Enako nam je ugajala l,ajovi.eeva »Pesom o tkalcu«, kakor tudi globoko občutena Dobroničev.i »Iltio bih«. S prav živahnim aplav- zom je sprejelo občinstvo niz srbskih narodnih pesmi, tako da je morala ga. Lovšetova še dodati Lajovicev »Mak«. Deklica v gören jski. narodni noši ji je izročila krasen «opek, kakor tudi nje- ai izvrHtni spremljevalki, naši pianist- ki, gospe Miri Sancinovi. — Burno pozdravljen ob svojem nastopu je iz- vaja). violinski virtuoz in ravnatelj Glasbem» Matice v Gelju gospod Karol Sancin s spremljevanjera orkostra vSvendsenovo »Romanco« in Vien- tempsovo »Reverie«, ki sta v tehnio- uem kakor tudi v ritmirnem oziru precej delikatni, tako mojstersko in v vsakem oziru dovršeno, da odobrava- nje nikakor ni hotelo ponehati. K one- no je moral goapod Sancin ponoviti * Reverie« — ali kaj, ko pa nam je drugič še bolj ugajala in so nas gla- «ovi njetrovih gasli vodiii z neodolji- vo silo do končnega pianissima, kjer je publika za trenotek obneraela. — Seveda gre velika zasluga tudi kapel- niku mariborsko vojaške god.be gospo- du Herzogu, ki je zlil violinski solo r. vzornim diskretnim spremljevanjem in 8 posebno zasedbo svojega orkestra v lepo skladnost. Gosp. Ilorzoga že poznamo kot izredno rutiniranega di- rigenta in dobrega interpreta orke- vStralnib del, toda to pot nas je še prav posei)no iznenadil s svojim nastopom. Takoj uvodoma nas je zadivila Rim- ski-Korsakova »Fantazija« na srbski narodni tema, ki je fino in posebno skrbno naätudirana pričala o njego- vih velikib dirigentovskib zmožnostih. Posebno slavnostno razpoloženje pa Je dal gospod Herzog vaerau večeru s Čajkovskega sinfonieno ouverturo »1812«, kjer nam jc pokazal, kaj za- more njegova taktirka še prav poseb- no, ako ima prod «eboj godbenike tako kakovosti. Žal, da je skladba preob- širna in g. dirigent ni mogel ustreči občiiiHtvu, ki je glasno želelo še enkrat jo «liaati. — Odboru gre vse priznanjo za in koncertni veoer, le liisna uprava naj bi skrbela, da bi vrata v stranske prostore ne cvililo v raznib duroviii naoinib, kar je bilo posebno mučno • in™} pianissimo izvajanjem. — k. Narodno gospodarst vo. Tržne cene v Celju, dne 1. febr. 1924. (V Din.) Oovcdina: V mesnicah I. vrste 26'— do —"—, II. 23'— do 25*—, na trgu I- vrste 24'— do 25'-, II. vrste 20'— do 22"—, vampov10#— do 12'—,pljuč 10"—do 12—Jeter —•— do 221—, 1 kg ledic 22"— do —'—, loja 10 — do 25s—. Peletina: 1 kg tclečje^a mesa 1. vrste 32'— do 351—, II. vrste 30 — 1 kg jeter 22-, 1 kg ;.ljuč22-- do —*—. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa !. vrste —•- dj 35'—, II. 30 do -•-. 1 kg pljuč 15*—,\ kg jeter 15"—, 1 Kg slanine I. 43'—, II. 4i"~, 1 kg masti 441—, 1 kg amcri- kanske masti 391-—, 1 kg šunke 451--, 1 kg pri-kajenega mesa I, 45'—, 11. 40, 1 kg pre- kajenih parkljev 10'- , 1 kjj prckajene glave 20 —, 1 kg jezika 40--. Klobase: 1 leg kra- kovskih SO'—, t kg šunkove 50s- , 1 kg hrenovk —'— do 35'--, 1 kg safalad 30'—, 1 kg posebnih 3">'—, 1 kg pariških — —, 1 kg sve2ih kranjskih 47'—, suhih kranjskih 55'-, 1 kg salami fine 130'— do — —, Perutnina: (1 komad), piŠČanec majhen —•_ d0 —•—, večji —"*— do —'—, kokoS 30-• do 50'—, petelin W— do 50'—, raca 40— do 50—, gos 100'— do ~, domač zajec, manjši —'— do 25'—, večji 30'—. Ribe: 1 kg krapa (mrtvega) —'— do --'—, (živega) —'— do —•—, l kg Ščuke (mrtve) —•— do —•—, (2iye) —¦— do —'- -. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 litermleka 4'— —'—, 1 kg surovega m?sla 60'— do —'—, 1 kg čajnega masla 88"—, 1 kg masla 48'—, 1 kg bohinjskega sira 62*— do 70'—, 1 kg sirčka 20—, eno jcijce 2"— do 2*25. Pijače: (1 liter) starega vina 12'— do 15'—, novc^a 9'~ do 121--, piva 7'— do— •—, žganja — •— do ?0'—. Ktuh: 30 do 35 dkg belega kruha 2-50 do — •—, 70 do 84 dkg belega kruha 5'— do —' ¦ , 1 kg belega kruha 7*—, I kg črnega kruha 6'—, 1 kg čemelj HV—) žemlja 5 do 5'/a dKs 0'50, 2emlja 10 do II in pol dkg V— do —'—. Sadje: 1 kg iuksuznih jabolk —'—, I.'—, II. 5—, III.3—. 1 kg luksusnih hruSk—'—¦ do— '—, 1. •—•—, hrusk II.— —, III. —¦—, 1 kg breskev —•—, 1 liter navadnega kostanja -•'— do—'—, 1 kg orehov 91—, 1 kg luiičenih orehov — •— do 30*—, 1 kg, sliv —'— do —•—, lkgčešpelj —•—,1 kggrozdja-'—do —•—, suhih češpclj 8*— do 13—,1 kg suliih hrušk 6*50. Špecerijsko blfigo: (! !